Na podlagi 23. ter 175. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-1, Ur. list, št. 110/2002 in popravek Ur. list, št. 8/2003), 10. člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99, 18/00), je Občinski svet Občine Ruše na svoji 24. redni seji, dne 16. 2. 2006, sprejel

Odlok

o lokacijskem načrtu za območje ob Cesti v Log v Bistrici ob Dravi

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme »Lokacijski načrt za območje ob Cesti v Log v Bistrici ob Dravi« (v nadaljevanju: lokacijski načrt), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod št. naloge 5013 v novembru 2005.

2. člen

(vsebina odloka)

Odlok o lokacijskem načrtu za območje ob Cesti v Log v Bistrici ob Dravi (v nadaljevanju odlok), določa: ureditveno območje lokacijskega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt parcelacije, etapnost izvedbe in tolerance, usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.

Vsebine iz prejšnjega odstavka so prikazane tudi v kartografskem delu, ki je sestavni del tega odloka in je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na sedežu Občine Ruše.

Kartografski del odloka vsebuje:

II. UREDITVENO OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA

3. člen

(ureditveno območje lokacijskega načrta)

Območje obdelave se nahaja v poselitvenem območju naselja Bistrica ob Dravi, ob občinski zbirni krajevni cesti LZ 360410 Bistrica – Log.

Velikost območja urejanja znaša približno 0,75 ha.

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel:

660, 661-del, 663/1-del in 675/3-del, vse v k.o. Bistrica pri Rušah.

4. člen

(funkcija območja)

Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše, za območje Občine Ruše v letu 2004 (MUV št. 10/04 in popr. 12/04) je predmetno območje opredeljeno kot: gradbene parcele znotraj poselitvenega območja naselja Bistrica ob Dravi.

Podrobnejša namenska raba je z lokacijskim načrtom opredeljena kot parcele za namen stanovanjske gradnje. Ta se lahko, v skladu z veljavnimi predpisi, dopolnjuje tudi z nemotečimi dejavnostmi.

5. člen

(vplivno območje)

V kolikor se bodo vsa gradbena dela izvajala v skladu z veljavnimi predpisi, je skupno vplivno območje pričakovanih vplivov, tako v času gradnje kot uporabe predmetnih objektov, enako in ne sega izven meje ureditvenega območja lokacijskega načrta, določenega v 3.členu.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

6. člen

Lokacijski načrt za obravnavano območje predvideva:

- izgradnjo stanovanjskih objektov in nadstrešnice za parkirišča na prostem;

- ureditev vkopnih brežin oziroma postavitev opornih zidov;

- ureditev odprtega prostora;

- ureditev prometnih površin in

- ureditev komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez.

Določa tudi pogoje glede gradnje enostavnih objektov.

7. člen

(načrtovani objekti)

Predvidena je gradnja šestih enostanovanjskih hiš, ki bodo dostopne z nove ceste, navezane na občinsko zbirno krajevno cesto LZ 360410 Bistrica - Log.

Na severnem in zahodnem delu območja obravnave bodo urejene vkopne brežine oziroma postavljeni oporni zidovi.

Na južnem delu obravnavanega območja bosta locirana dva parkirna prostora, pokrita z nadstrešnico.

8. člen

(odprti prostor)

Za stanovalce novih stavb bo urejeno predpisano parkiranje v stavbah, izjema sta parkirni mesti na prostem ob najjužnejši stavbi na obravnavanem območju. Obiskovalci bodo lahko parkirali vzdolž nove ceste na odsekih, kjer ne bo uvozov v garaže predvidenih stavb.

Na zahodni strani ureditvenega območja bosta locirana obračališče ter ekološki otok, ki ga bo pokrivala nadstrešnica. Zahodni rob območja bo urejen kot skupna zelena površina.

Nepozidane površine okoli stavb bodo urejene kot funkcionalna zemljišča k posameznim stavbam. Na njih se bodo uredile tlakovane površine in zelenice.

9. člen

(enostavni objekti)

V ureditvenem območju je dopustna gradnja samo naslednjih enostavnih objektov:

- pomožnih objektov za lastne potrebe,

- ograj in

- pomožnih infrastrukturnih objektov ter

- izvedba nujnih posegov in ureditev, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

10. člen

(lokacijski pogoji ter usmeritve za projektiranje in gradnjo)

Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni iz grafičnih prilog št. 3/1 »Ureditvena situacija«, št. 3/2 »Urbanistični pogoji« in št. 3/4 »Prometna ureditev«, vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št. 3/2 »Urbanistični pogoji« in št. 3/3 »Karakteristična prečna prereza«.

11. člen

(načrtovani objekti)

Stanovanjske stavbe

Programi: stanovanjski program in dodatne dejavnosti (delo doma, pisarna, ordinacija, biro,…) z manjšimi parkirnimi zahtevami in manjšo prometno frekvenco.

Predvidene stavbe so orientirane proti vzhodu, z daljšo stranico vzporedne s plastnicami oziroma z novo cesto. Načrtovana zazidava se bo v maksimalni možni meri prilagajala obstoječemu terenu. Kota pritličja bo čim bliže koti terena in višinskim potekom nove ceste. Stavbe bodo umaknjene proti zahodnemu robu parcel.

Streha bo ravna ali blaga enokapnica (naklon do 10%), z odvodnjavanjem proti zahodu. Možni so tudi določeni manjši ravni deli strehe nad izzidki, itd.

a. Enostanovanjske stavbe – tip A (terasni tip)

Predvidena je etažnost –1 (delno vkopana etaža) + P. Možna je tudi izgradnja kleti, ki pa bo v celoti vkopana.

Tlorisni gabarit pritličja (P) bo 9 m ×12 m.

Tlorisni gabarit vkopane etaže (-1) bo maksimalno 12 m × 13,5 m. Nad razširitvijo se bo uredila terasa v pritličju.

Osnovnemu tlorisu v pritličju bo možno poleg določenih toleranc tudi dodajati ali odvzemati določene gradbene mase (izzidki, erkerji,…), vendar le-te ne bodo smele presegati gabarita vkopane etaže. Dodane gradbene mase v dolžini ne bodo smele presegati polovice dolžine fasade, kateri se bodo dodajale.

Glavni vhodi v stavbe bodo na zahodni fasadi stavb, pročelja stavb bodo vzhodne fasade.

Parkirna mesta bodo locirana v pritličjih oziroma na prostem pod nadstrešnico (najjužnejša stavba).

b. Enostanovanjska stavba – tip B

Predvidena je etažnost K + P + 1.

Tlorisni gabarit bo 9 m ×12 m.

Osnovnemu tlorisu v pritličju bo možno poleg določenih toleranc tudi dodajati ali odvzemati določene gradbene mase (izzidki, erkerji,…). Dodane gradbene mase v dolžini ne bodo smele presegati polovice dolžine fasade, kateri se bodo dodajale. Stavba z dodanimi masami ne bo smela biti širša od 12 m in daljša od 13,5 m (brez dodanih toleranc).

Glavni vhod v objekt bo na severni strani stavbe, pročelje objekta bo jugovzhodna fasada.

Garaži bosta v kleti.

Vkopne brežine oziroma oporni zidovi

Vkopne brežine bodo oblikovane z zaokrožitvijo iztekov v okoliški teren oziroma tako, da se bodo nove oblike logično in brez očitnih stikov navezale na obstoječi naravni relief. Brežine bodo zatravljene.

Oporni zidovi bodo strukturirani ali obloženi s kamnito oblogo, površine za zidovi pa zatravljene.

Nadstrešnica - nad parkirnima mestoma

Tlorisni gabarit bo za dve vozili 6 m × 6,5 m.

Streha bo ravna, krita s pločevino ali steklom ali plastiko ali drugim ustreznim materialom, med parkirnima mestoma je možna pregrada.

12. člen

(odprti prostor)

Ekološki otok bo pokrit z nadstrešnico (enostavni objekt) ter močno ozelenjen.

Zasebni vrtovi se bodo urejali skladno z željami in zahtevami posameznikov, vendar tako, da ne bodo motili sosedov. Izbor materialov in rastlinskih vrst, ki lahko vplivajo na podobo celotnega območja, se bo znotraj zasebnih površin podrejal ureditvi celote.

13. člen

(enostavni objekti)

Enostavni objekti, določeni v 9. členu, se bodo postavljali v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov, brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur.l. RS, št. 114/03, 130/04).

Posebna določila:

- pomožni objekti za lastne potrebe, ki so določeni v 9. členu, bodo imeli ravno streho, krito s pločevino ali steklom ali plastiko ali drugim ustreznim materialom.

- postavitev ograje ne bo smela segati v območje preglednega trikotnika.

IV. ZASNOVE PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO

14. člen

(pogoji za prometno urejanje)

Za zagotavljanje prometne dostopnosti je treba zgraditi novo cesto. Nova cesta bo v trikrakem križišču podrejeno navezana na občinsko zbirno krajevno cesto Bistrica – Log (LZ 360410). Skladno s predvidenimi nizkimi prometnimi obremenitvami je treba novo cesto urediti kot maloprometno cesto, ki mora zagotavljati dovoz do posameznih parcel za vozila lastnikov, dostavna vozila in intervencijska gasilska in reševalna vozila. Po izgradnji jo je možno predati v javno rabo in kategorizirati kot občinsko cesto.

Novo cesto je treba opredeliti kot skupno prometno površino za motorni in nemotorni promet. Hitrost na njej ne sme presegati 30km/h. Osnovna širina skupne prometne površine je 5,0 m. Cesto je treba razširiti na 6.5 m na območju, kjer so ob cesti garaže oziroma objekti, v katerih so garaže.

Ker je nova cesta slepa cesta, je treba na njej urediti obračališče, ki mora omogočati obračanje intervencijskih in dostavnih vozil.

Zaradi zahtevne konfiguracije terena bo treba umestitev nove ceste v prostor (urejanje vkopnih brežin oziroma postavitev opornih zidov) uskladiti s potrebnimi geološkimi in geotehničnimi raziskavami.

Parkirna mesta za osebna vozila stanovalcev je treba urediti na lastnih parcelah skladno z veljavnim normativom. Na lastnih parcelah je treba urediti tudi parkirna mesta, ki so potrebna v primeru dovoljenih dodatnih dejavnosti. Vozila obiskovalcev je dovoljeno vzdolžno parkirati na skupni prometni površini na preglednih mestih in zunaj območja uvozov v garaže ter izven območja obračališča.

V območju priključka nove ceste na obstoječo cesto Bistrica – Log je treba zagotoviti preglednost skladno s preglednimi trikotniki, ki so določeni v odvisnosti od hitrosti na občinski cesti.

15. člen

(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)

Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.

Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).

Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge št. 3/5 »Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez«.

16. člen

(oskrba z vodo)

Preko območja predvidenih stanovanjskih hiš poteka obstoječ vodovodni cevovod PC DN 75

Za varno vodooskrbo bo treba:

- omenjeni vodovodni cevovod prestaviti v predvideno cesto zahodno od objektov v kvaliteti LŽ – duktil premera DN 100 in

- zgraditi vodovodne priključke.

Obvezno je upoštevanje določil Pravilnika o pitni vodi (Ur. list RS, št. 19/04, 35/04), Zakona o nalezljivih boleznih (Ur. list RS, št. 69/95) ter Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (MUV št. 1/01, 27/01 in 30/03).

17. člen

(odvajanje onesnaženih voda)

Treba je ločeno zbirati komunalne odpadne vode in padavinske vode.

Komunalne vode

Na obravnavanem območju še ni izgrajene javne kanalizacije, zato je treba odpadno fekalno vodo odvajati v nepretočne individualne greznice, ki se locirajo vzhodno ob novi cesti.

Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je potrebno pridobiti atest o vodotesnosti. Potrebno je upoštevati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov kanalizacije in veljavni Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda.

Padavinske vode

Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi, naj se speljejo v predvideno meteorno kanalizacijo.

Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilcev olj, iz katerih se nato vode speljejo v predvideno meteorno kanalizacijo.

Meteorno kanalizacijo je treba speljati v bližnji vodotok Bistrica.

Na iztoku v vodotok je treba zgraditi AB iztočno glavo, v območju iztoka pa predvideti protierozijsko zavarovanje dna in brežine z lomljencem.

Zaledne vode

Zaledne in precejne vode, ki se bodo stekale iz hribine oziroma po hribini je treba voditi v kanaletnih odprtih jarkih do predvidene meteorne kanalizacije. Za podporno steno je predvidena tudi vgradnja drenaže.

18. člen

(elektrooskrba)

Za napajanje objektov z električno energijo je treba:

- zgraditi novo transformatorsko postajo 20/04 kV ustrezne izvedbe in moči;

- vključiti novo transformatorsko postajo v 20 kV omrežje;

- zgraditi ustrezni nizkonapetostni razvod od nove transformatorske postaje do objektov novega stanovanjskega naselja.

Za osvetlitev območja je treba zgraditi javno razsvetljavo pod pogoji upravljavca. Napajanje javne razsvetljave bo izvedeno iz nove TP.

19. člen

(plinovod)

Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja, možno pa je ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom UNP iz rezervoarjev. Rezervoarji za UNP morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.

V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oz. sistem oskrbe z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi, določenimi v Pravilniku o utekočinjenemu naftnem plinu  in dimenzioniran tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko (če) bo na tem območju zgrajeno.

20. črn

(tk in krs omrežje)

Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi kanalizacijsko in kabelsko omrežje. Načrtovan objekt se bo lahko vključil v TK omrežje ob cesti v Log na osnovi prostih kapacitet obstoječe centrale, za kar je treba naročiti ustrezen projekt priključitve.

CATV Selnica – Ruše ima planirano širitev CATV omrežja, na katerega se bo možno priključiti pod pogoji upravljavca.

21. člen

(ogrevanje)

Treba je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva: zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, ekstra lahko kurilno olje, biomasa ipd. Rezervoarji za tekoči naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih. Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.

Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

22. člen

(odstranjevanje odpadkov)

Pri odlaganju odpadkov je treba dosledno upoštevati določila veljavnih zakonov in Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Ruše (MUV št. 1/96).

Pri vseh objektih je treba predvideti ustrezne prostore za smetiščne posode, ki so tipizirane. Posode za odpadke morajo biti nameščene na vizualno neizpostavljenih mestih. Odvoz opravlja organizacija, ki je za to registrirana.

Za ločeno zbiranje odpadkov je predviden ekološki otok ob obračališču nove ceste.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA

23. člen

Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.

V primeru lociranja dodatnih dejavnosti (ordinacija ipd.) v stavbah, je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki je navedena v smernicah Zdravstvenega inšpektorata RS (št. 3502 – 433 / 2005 11009, z dne. 20.01.2006).

24. člen

(zaščita pred hrupom)

Glede na  Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju spada območje lokacijskega načrta v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa.

Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred hrupom.

25. člen

(zaščita pred onesnaženjem zraka)

V izogib onesnaženju zraka je predvideno ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem, utekočinjenim naftnim plinom, biomaso in podobnimi ekološko sprejemljivimi energenti.

Potrebni ukrepi za zmanjšanje obremenitve okolja z emisijami snovi so:

- med izvajanjem gradbenih del je treba predvideti namakanje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja;

- potrebno je redno servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisij dizelskih izpuhov.

Potrebno je upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja zaščite pred onesnaženjem zraka.

26. člen

(zaščita pred onesnaževanjem podtalnice)

Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:

- projektna dokumentacija za graditev objekta mora vsebovati elaborat ureditve gradbišča, ki določa način graditve in organizacijo gradbišča tako, da graditev ne ogroža zalog pitne vode;

- pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;

- odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje. Z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču;

- odvodnjavanje z vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podatlje, dokler le-te niso predhodno prečiščene (lovilec olj);

- komunalne odpadne vode iz novih objektov je potrebno voditi v individualne nepretočne greznice;

- graditev novih in preureditev starih javnih cest mora biti v skladu z najboljšo razpoložljivo tehnologijo glede zalog pitne vode.

Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki obravnava varstvo voda.

27. člen

(varovanje tal)

Pri vseh posegih v prostor je potrebno plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih površin.

Parkirna mesta, vozišča in druge površine namenjenemu prometu motornih vozil, je treba utrditi, tako, da so meteorne vode z njih speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov, lovilcev olj in goriv ter obdane z robniki.

Na gradbišču je treba urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice. Potrebno je namestiti prenosne sanitarije.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

28. člen

(požarna varnost)

Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati vso veljavno zakonodajo s področja varstva pred požarom.

Treba je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja. Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države. O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.

V hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.

Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN.

Pogoji za odmike med stavbami se izdajajo na podlagi smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali tujih predpisov.

Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva. Projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo. Pri določanju odmikov je potrebno upoštevati tudi izbiro materialov.

Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred požarom se za podzemne garaže do izdaje slovenskega predpisa upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države.

Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

Pri projektiranju je treba zagotoviti ukrepe za preprečitev širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se lahko načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah. V skladu s tem pravilnikom je za stanovanjske stavbe s prostornino do 3000m3, če v stavbi ni vgrajen sprinklerski sistem, potrebna količina vode za en požar 10 l/s.

29. člen

(zaščita pred erozijo)

Treba je predvideti sanacijo vseh na novo odprtih ali z dodatnimi posegi prizadetih površin, za katere je predvideti zadostno utrditev, planiranje, zatravljanje, zaščitne mreže, tako da se preprečijo zdrsi ali erozije v prostoru.

VII. NAČRT PARCELACIJE

Načrt parcelacije je razviden iz grafične priloge št. 2 »Načrt parcelacije«.

Pri geodetskem posnetku prihaja do neskladja med topografskim in katastrskim stanjem. V fazi izvedbe zakoličenja na terenu je treba ažurirati stanje katastrskega načrta.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA

30. člen

(etapnost)

Lokacijski načrt se lahko izvaja etapno.

Etape izvajanja lokacijskega načrta so:

- ureditev vkopnih brežin oziroma postavitev opornih zidov, gradnja prometne, energetske in komunalne infrastrukture ureditvenega območja;

- gradnja stavb.

Etapno izvajanje ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.

31. člen

(tolerance objektov in gradbenih parcel)

Tolerance objektov in gradbenih parcel:  ± 1m

Nulta kota objektov se natančno določi v projektni dokumentaciji glede na niveleto nove stanovanjske ceste.

Natančni tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel in objektov se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka. Možna so tudi odstopanja v fazi izvedbe zakoličenja na terenu, vendar pod pogojem, da se ohrani koncept pozidave in v soglasju s posameznimi nosilci urejanja prostora le v kolikor so njihovi vodi tangirani ter občino.

32. člen

(tolerance glede prostih - odprtih površin)

površine okoli objektov je v projektni dokumentaciji možno spremeniti tako, da se povečajo tlakovane dovozne površine, da se poveča terasa na vrtni strani ipd.

33. člen

(tolerance glede infrastrukturnih ureditev)

Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem lokacijskim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega, ekonomskega, gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.

Pri odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu lokacijskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

34. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

Možna je sklenitev urbanistične pogodbe.

35. člen

Zaradi dotoka zalednih voda, je za podporno steno predvidena vgradnja drenaže in kanalet za površinske vode.

Pred začetkom gradbenih del (vkopa) je potrebno narediti sondažne jaške na najpomembnejših točkah gradnje in s tem določiti globino kompaktnega konglomerata in debelino deluvija in aluvija.

Pri izvedbi zemeljskih del, to je pri izkopu temeljev (pred betoniranjem) in pri izvedbi drenažnih sistemov, je potrebno zagotoviti geomehanski nadzor in ponovno preveriti zveznost sedimentov ter izvedbo prilagoditi stanju in situ.

IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI LOKACIJSKEGA NAČRTA

36. člen

Površine, ki se eventuelno ne zazidajo v fazi po izvedbi komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter omrežja zvez, ostanejo kot infrastrukturno opremljene travnate površine, pripravljene za nadaljevanje gradnje.

Po prenehanju veljavnosti lokacijskega načrta so dopustna investicijsko vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter gradnja enostavnih objektov, ki so opredeljeni v 9. členu in v skladu s pogoji določenimi v 13. členu tega odloka.

Dovoljena so tudi razdruževanja stanovanj, pri čemer se ne sme spreminjati zunanji izgled objekta. Potrebno je tudi zagotoviti predpisano število parkirnih mast za vsako stanovanje v stavbi.

X. KONČNE DOLOČBE

37. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti lokacijskega načrta)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha na obravnavanem območju veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje na območju Občine Ruše (MUV št. 18/00).

38. člen

(vpogled v lokacijski načrt)

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na sedežu Občine Ruše.

39. člen

(uveljavitev)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka:  350-01-008/2004 104

Datum:    16. 2. 200

mp

ŽUPAN

OBČINE RUŠE

Vili REZMAN, prof. , l. r.