Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US), Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 02/00) in 7. in 13. člena Statuta Občine Komenda (Uradne objave Glasila Občine Komenda 8/15) je Občinski svet Občine Komenda na 26. redni seji dne 14.6.2018 sprejel

ODLOK

 O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE KOMENDA

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(namen odloka)

(1) Ta odlok ureja zahteve za oskrbo s pitno vodo in zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine Komenda, tako da določa:

I.   Splošne določbe

II.  Upravljanje vodovodov

III. Standarde opremljenosti

IV. Načrtovanje vodovoda

V.  Obvezne storitve in naloge javne službe

VI. Vire financiranja in način obračunavanja storitev

VII.  Meritve in odčitavanje

VIII. Evidence uporabnikov

IX. Prekinitev dobave

X.  Nadzor in kazenske določbe

XI. Prehodne in končne določbe

(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu na območju občine Komenda.

2. člen

(Pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.   interno vodovodno omrežje je vodovod z vsemi elementi, ki so priključeni za obračunskim vodomerom,

2.   izgube pitne vode iz vodovoda (v nadaljnjem besedilu: vodne izgube) so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo,

3.   javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem,

4.   javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,

5.   javno hidrantno omrežje so objekti in naprave, namenjeni izključno za gašenje požarov,

6.   lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode,

7.   območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz enega javnega vodovoda,

8.   območje poselitve je območje, določeno v operativnem programu oskrbe s pitno vodo,

9.   obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe,

10. obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev,

11. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom,

12. pitna voda je pitna voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,

13. posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo,

14. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: vodovodni priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; elementi spoja na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli vodovodnega priključka,

15. priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,

16. rezervno zajetje za pitno vodo je objekt, ki je kot aktivna rezerva namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo javnega vodovoda s pitno vodo,

17. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovodni sistem ali vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključki so del vodovoda,

18. upravljavec ali izvajalec javnega vodovoda je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe,

19. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju,

20. vodovarstveno območje je območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode,

21. zajetje za pitno vodo je objekt, ki je namenjen neposrednemu odvzemu vode iz vodnega telesa za oskrbo s pitno vodo,

22. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,

23. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je zbirni kataster o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje,

24. uporabnik, je fizična ali pravna oseba, ki odvzema vodo iz javnega vodovoda.

3. člen

(Javna služba)

(1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:

1.   se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in

2.   iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:

1.   oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,

2.   oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,

3.   oskrba javnega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,

4.   oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in

5.   oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena,  če letna količina porabljene vode ne presega 50 m³.

4. člen

(Zagotavljanje javne službe)

(1) Občina zagotavlja javno službo za območje celotne občine.

(2) Za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, mora vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, pridobiti občina. Postopek pridobitve vodnega dovoljenja vodi upravljavec.

5. člen

(Uporabniki javne službe in njihove obveznosti)

(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.

(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi o tem dosežen pisni dogovor.

(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.

(4) Obveznosti uporabnika so:

1.   redno vzdrževanje internega vodovodnega omrežja,

2.   zaščita vodovodnega priključka, vodomernega jaška in vodomera pred poškodbami in zmrzaljo,

3.   omogočanje dostopa do vodomernega jaška in vodovodnega priključka in zagotoviti dostop za izvajanje     vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,

4.   pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode,

5.   redno plačevanje storitev upravljavcu,

6.   urejanje medsebojnih delitev stroškov porabljene vode v večstanovanjskih stavbah,

7.   zagotoviti dostop do internih instalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,

8.   urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca,

9.   upoštevanje ukrepa racionalne rabe iz objav zaradi pomanjkanja vode ali drugih izrednih dogodkov

10. prenesti vodovodni priključek izvajalcu za namen rednega vzdrževanja priključka,

11. sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru izvajalcu javne službe,

12. spremljati porabo vode in sporočati izvajalcu neobičajno visoko porabo,

13. dovoliti obnovo vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca,

14. pisno obveščati izvajalca o odvzemu vode iz hidrantov,

15. odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,

16. odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje ali poslabšanja kvalitete pri oskrbi z vodo kot posledica njegovega ravnanja.

17. opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

6. člen

(Lastna oskrba s pitno vodo)

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovodna infrastruktura v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 20 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.

II. UPRAVLJANJE VODOVODOV

7. člen

(Določitev območij javnih vodovodov)

(1) Območja javnega vodovoda so določena s predpisom občine in so lokacijsko opredeljena s topografsko karto in so prikazana v katastru javnega vodovodnega omrežja izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo ločeno za:

  območja javnega vodovoda, kjer se v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba,

  območja javnega vodovoda, kjer je v skladu s prvim ali drugim odstavkom 9. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo predvideno izvajanje javne službe,

  območja javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka in

  območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.

(2) Območja, kjer se izvaja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, so označena v topografski karti, ki je kot priloga sestavni del tega odloka.

8. člen

(Določitev upravljavca vodovoda)

(1) Javno službo zagotavlja Občina Komenda (v nadaljnjem besedilu: občina) na naslednji način:

  na celotnem območju občine je izvajalec javne službe Režijski obrat Občine Komenda,

(2) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo se upoštevajo vsakokratna določila Uredbe o oskrbi s pitno vodo.

III. STANDARDI OPREMLJENOSTI

9. člen

(Opremljenost naselij)

(1) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50 ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.

(2) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:

1.   izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 20 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan ali

2.   upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.

10. člen

(Obveznost priključitve na javni vodovod)

(1) Stavba ali gradbeno inženirski objekt iz prvega odstavka 3. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba in so izpolnjeni tehnično dobavni pogoji, mora biti priključena na javni vodovod v skladu s tem odlokom in tehničnim pravilnikom.

(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.

(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.

(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.

(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.

(6) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se lahko za posamezno stavbo ali gradbeno-inženirski objekt izvede tudi več vodovodnih priključkov, če so izpolnjeni pogoji, opredeljeni v tem odloku in tehničnem pravilniku.

(7) Načrtovanje in gradnjo vodovodnega priključka mora zagotoviti lastnik najkasneje v šestih mesecih po prejemu obvestila o priključitvi. Obvestilo o priključitvi na javni vodovod izda izvajalec javne službe v roku 30. dneh po pridobitvi uporabnega dovoljenja za obstoječi javni vodovod.

11. člen

(Prepoved priključitve na javni vodovod)

(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.

(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki se ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta ne sme priključiti na javni vodovod.

12. člen

(Prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)

(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.

(2) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.

IV. NAČRTOVANJE VODOVODA

13. člen

(Javna pooblastila)

(1) Upravljavec izdaja smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim aktom, za kar mora pripravljavec prostorskega akta predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.

(2) Upravljavec kot pristojni soglasodajalec izdaja soglasja in projektne pogojek projektnim dokumentacijam za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektnim dokumentacijam za izvedbo, če nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov. Projektne pogoje lahko izdaja pogodbeni izvajalec režijskega obrata, če se režijski obrat in pogodbeni izvajalec tako dogovorita.

(3) Upravljavec kot pristojni soglasodajalec izdaja soglasja za priključitev, če se nameravana gradnja priključi na gospodarsko javno infrastrukturo v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov. Namesto soglasja za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(4) Upravljavec kot pristojni soglasodajalec sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih dovoljenj.

14. člen

(Gradnja novega vodovoda)

(1) Pri načrtovanju novih javnih vodovodov morajo lastniki, investitorji, načrtovalci in upravljavci zagotoviti načrtovanje, ki bo zagotavljalo gospodarno, ekonomično in varno vodovodno omrežje s prednostnim izkoriščanjem obstoječega vodovoda ter prednostno in racionalno rabo obstoječih vodnih virov.

(2) Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno prednostno zagotavljati, da se povečuje izkoriščenost že izvedenega vodovodnega omrežja, zaradi česar se prednostno načrtuje in izvaja tekoče investicijsko vzdrževanje obstoječega vodovodnega sistema.

(3) Pri načrtovanju in gradnji javnih vodovodov je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo in predpise, še posebno določbe uredbe, tega odloka in tehničnega pravilnika.

(4) Pri načrtovanju vodovoda je investitor dolžan pridobiti soglasja, definirana v 13. členu tega odloka.

(5) Investitor je dolžan pridobiti soglasja, definirana v 13. členu tega odloka, tudi v primerih, ko se za izvedbo vodovoda izdeluje le projekt za izvedbo. V tem primeru je potrebno pridobiti soglasja k projektu za izvedbo.

(6) Investitor je dolžan pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji za izvedbo tudi v primeru, če to od njega v sklopu izdaje soglasja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja zahteva upravljavec, za kar mora investitor predložiti projektno dokumentacijo za izvedbo.

(7) Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.

(8) Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.

(9) Če je za priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod treba zagotoviti nove vodne vire pitne vode, ima priključitev na nov ali obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode.

(10) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.

15. člen

(Prednostna raba vode iz vodovoda)

(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

(2) Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom, pri čemer morajo biti drugi viri hidravlično ločeni od javnega vodovoda.

(3) Če se v skladu s prejšnjim odstavkom požarna varnost zagotavlja s hidrantnim omrežjem za gašenje požarov, ki ni del javnega vodovoda, mora biti to hidravlično ločeno od javnega vodovoda. S priključkom na javni vodovod se lahko izvede tudi napajanje požarnega bazena, ki mora biti prav tako hidravlično ločen od javnega vodovoda. V obeh primerih mora biti priključitev na javni vodovod izvedena preko merilnika pretoka, in sicer skladno s postopkom za priključitev na javni vodovod.

(4) V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.

16. člen

(Rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda)

(1) Javni vodovodi se načrtujejo tako, da imajo zagotovljena rezervne kapacitete virov pitne vode ali rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda.

(2) Pri načrtovanju rezervnih zmogljivosti javnih vodovodov se poleg območij poselitve upoštevajo tudi obstoječa in predvidena poselitvena območja, za katera je predvideno, da se bodo s pitno vodo oskrbovala iz javnega vodovoda.

(3) Vsak javni vodovod mora imeti zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, iz katerih se lahko v nujnih primerih zagotavlja oskrba s pitno vodo na območju javnega vodovoda vsaj v nujnem obsegu porabe pitne vode, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda, kar pomeni najmanj 10 litrov vode na prebivalca na dan.

(4) Rezervno zajetje za pitno vodo je drugo neodvisno zajetje za pitno vodo, ki napaja isti javni vodovod.

(5) Za rezervno zajetje za pitno vodo se lahko šteje tudi drug neodvisen javni vodovod, če je izvedena ustrezna povezava in je v programu oskrbe s pitno vodo opredeljen režim obratovanja obeh javnih vodovodov v primeru njegove uporabe.

(6) Šteje se, da je rezervno zajetje za pitno vodo neodvisno, če se rezervno zajetje ali zajetja javnega vodovoda iz prejšnjega odstavka nahajajo izven območja zajetja za pitno vodo, ki je v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za določitev vodovarstvenega območja, določeno za ožje vodovarstveno območje ali izpolnjuje kriterije za ožje vodovarstveno območje.

(7) Izvajalec javne službe lahko nadomesti rezervna zajetja za pitno vodo z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj nujni obseg porabe pitne vode iz tretjega odstavka tega člena.

17. člen

(Zmanjševanje vodnih izgub vodovoda)

(1) Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci.

(2) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo.

(3) Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.

(4) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda.

(5) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub.

(6) Kot dopustna raven vodnih izgub se upoštevajo določila iz vsakokrat veljavne uredbe o oskrbi s pitno vodo.

18. člen

(Priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod)

(1) Za načrtovanje in izgradnjo vodovodnega priključka je odgovoren lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.

(2) Za priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta ali njegov pooblaščenec pri upravljavcu izvesti prijavo vodovodnega priključka.

(3) K prijavi vodovodnega priključka mora lastnik stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta ali njegov pooblaščenec priložiti:

1.   gradbeno ali uporabno dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt ali potrdilo upravne enote, da je bila stavba ali gradbeno inženirski objekt zgrajen pred l. 1967,

2.   izjavo lokalne skupnosti, v primeru izvedbe vodovodnega priključka skladno z določili 4. točke tega člena,

3.   odločbo o odmeri komunalnega prispevka,

4.   dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku (če odločba določa, da se komunalni prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila o poravnavi vseh poravnanih zapadlih obveznostih),

5.   dokazila o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta,

6.   osebne podatke.

(4) Vodovodni priključek se lahko izvede le ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa tretji odstavek tega člena in sicer kot stalni vodovodni priključek, ki je v uporabi celotno življenjsko dobo stavbe ali gradbeno inženirskega objekta oziroma do njegove ukinitve.

(5) Ukinitev vodovodnega priključka se izvede ali na osnovi pisne vloge, katero mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta vložiti pri upravljavcu, ali izredno, če so izpolnjeni pogoji, definirani v tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve vodovodnega priključka bremenijo lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.

19. člen

(Gradbiščni vodovodni priključek)

(1) Ne glede na določbe petega odstavka 18. člena tega odloka se lahko za čas gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta z izdanim gradbenim dovoljenjem izvede gradbiščni vodovodni priključek.

(2) Za gradbiščni vodovodni priključek mora lastnik stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta ali njegov pooblaščenec pri upravljavcu izvesti prijavo vodovodnega priključka ter z upravljavcem pridobiti soglasje za priključitev na javni vodovod. V primeru, če je lastnik objekta oziroma gradbeno inženirskega objekta ali njegov pooblaščenec pravna oseba, lahko namesto sklenitve pogodbe o izvedbi gradbiščnega priključka upravljavcu preda naročilnico za izvedbo gradbiščnega vodovodnega priključka.

(3) K prijavi vodovodnega priključka mora lastnik stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta, ali njegov pooblaščenec, priložiti:

  gradbeno dovoljenje za stavbo oziroma gradbeno inženirski objekt in

  osebne podatke.

(4) Rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem izgradnje stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta.

(5) Ukinitev gradbiščnega vodovodnega priključka se izvede na osnovi vloge za ukinitev gradbiščnega vodovodnega priključka, katero mora lastnik stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta ali njegov pooblaščenec vložiti pri upravljavcu ali izredno, če so izpolnjeni pogoji, definirani v tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve vodovodnega priključka bremenijo lastnika stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta.

V. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE

20. člen

(Obseg storitev javne službe)

(1) V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:

1.   oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,

2.   obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,

3.   redno vzdrževanje javnega vodovoda,

4.   redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,

5.   redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod in menjavo obračunskih vodomerov v skladu z veljavno zakonodajo,

6.   vodenje evidenc v skladu z določili Uredbe o oskrbi s pitno vodo,

7.   poročanje v skladu z določili Uredbe o oskrbi s pitno vodo,

8.   izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili Uredbe o oskrbi s pitno vodo,

9.   izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,

10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz omrežja,

11. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,

12. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,

13. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

14. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,

15. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,

16. priključevanje novih uporabnikov javne službe,

17. izvajanje in priprava programa razvoja javnega vodovoda.

(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih delih omrežja za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.

(3) Redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega:

1.   preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,

2.   zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje,

3.   interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).

(4) Naloge, ki jih zagotavlja upravljavec javnega vodovoda v okviru storitev javne službe iz tega člena odloka in način njihovega plačila so določene v prilogi 2 tega odloka.

21. člen

(Storitve v zvezi s priključki stavb - vodovodnimi priključki)

(1) Vodovodni priključek je del vodovoda, ki povezuje javni vodovod in vodomerni jašek z vgrajenim obračunskim vodomerom.

(2) Lokacijo vodomernega jaška določi upravljavec in se praviloma postavlja na parcelni meji, ki je najbližja javnemu vodovodu.

(3) Obračunski vodomer predstavlja razmejitveno mesto vodovodnega priključka in internega vodovodnega omrežja. Vsi elementi za obračunskim vodomerom so del interne instalacije, ki je v upravljanju in vzdrževanju lastnika oziroma uporabnika.

(4) Vodovodni priključek je last uporabnika in se ne prenese v upravljanje upravljavcu javnega vodovoda na podlagi določil tega odloka.

(5) Upravljavec javnega vodovoda mora voditi kataster vodovodnih priključkov.

(6) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodne priključke in obračunske vodomere v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja meroslovje, ne izvaja pa investicijskega vzdrževanja.

(7) Stroški prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroški celotne izvedbe novega vodovodnega priključka bremenijo uporabnika.

(8) Poškodba priključka ali vodomera kot posledica izvajanja zemeljskih del ali zmrzali se ne krije iz naslova vzdrževanja vodovnih priključkov in bremenijo uporabnika.

22. člen

(Prenos novozgrajenih vodovodov v last lokalne skupnosti in prenos v poslovni najem)

(1) Vsa novozgrajena vodovodna omrežja s pripadajočimi objekti, ki jih prostorski akti definirajo kot javna in jih na osnovi pogodbe o komunalnem opremljanju gradijo zasebni investitorji, morajo zasebni investitorji po izgradnji predati v last pristojni lokalni skupnosti, skladno z določili pogodbe o komunalnem opremljanju.

(2) Za prevzem objektov in omrežij vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:

1.   projektna dokumentacija, izdelana v skladu z veljavno zakonodajo, v obsegu PGD, PZI, PID,

2.   geodetski načrt novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in internimi navodili upravljavca,

3.   dokazilo o zanesljivosti objekta, izdelano v skladu z veljavno zakonodajo in z vsemi prilogami, navedenimi na tabelaričnem seznamu prilog,

4.   garancije,

5.   overjene služnostne pogodbe ali pogodbe.

(3) Novozgrajeno ali obnovljeno vodovodno infrastrukturo je lokalna skupnost dolžna predati v poslovni najem upravljalcu (v kolikor upravljavec ni režijski obrat), pri čemer je dolžna predati vso dokumentacijo iz 2. odstavka tega člena.

23. člen

(Kataster javnega vodovoda)

(1) Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega vodovodnega omrežja izvaja upravljavec v skladu z zakonodajo. Stroški izvajanja se krijejo iz proračunskih sredstev pristojne lokalne skupnosti.

(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in napravah javnega vodovoda.

24. člen

(Uporaba javnih hidrantov)

(1) Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.

(2) Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.

(3) Odvzem vode iz javnega hidranta, ki ni namenjena gašenju požara (gasilska vaja in drugi primeri) je dovoljena samo s predhodnim pisnim soglasjem upravljavca, ki določi mesto in način odvzema vode.

25. člen

(Varovanje obstoječe infrastrukture)

(1) Vsakdo, ki na trasi ali v varovalnem območju javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka namerava izvajati dela, ki lahko škodno vplivajo na javni vodovod ali vodovodni priključek, je dolžan pred pričetkom del pri upravljavcu naročiti odkaz obstoječega javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka.

(2) V primeru povzročitve poškodbe javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka je povzročitelj poškodbe dolžan takoj obvestiti upravljavca o vrsti, kraju in času nastale poškodbe.

(3) Vse povzročene poškodbe na javnem vodovodnem omrežju ali vodovodnih priključkih lahko odpravlja izključno upravljavec na stroške povzročitelja poškodbe.

(4) Kakršnekoli posege na javnem vodovodu in vodovodnih priključkih lahko izvaja izključno le upravljavec.

VI. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV

26. člen

(Viri financiranja)

Viri financiranja javne službe so:

1.   prihodek od izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo kot GJS in za posebne storitve izvajalca,

2.   subvencije občine,

3.   sredstva občinskega proračuna za storitve, ki niso predvidene kot storitve javne službe,

4.   sredstva državnega proračuna in državnih skladov,

5.   druga sredstva.

27. člen

(Vrste uporabnikov)

Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, so razdeljeni v naslednje skupine:

1.   gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,

2.   vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.

28. člen

(Zaračunavanje storitev)

(1) V okviru javne službe oskrbe s pitno vodo se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve:

1.   omrežnina in

2.   vodarina.

(2) Uporabniki so dolžni kriti stroške storitev oskrbe s pitno vodo od dneva priključitve na javni vodovod.

29. člen

(Elementi cene storitve javne službe)

Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine in vodarine, ki se pri kalkulaciji cene in na računu prikazujejo ločeno.

30. člen

(Omrežnina in plačilo za vodno pravico)

 Omrežnina in plačilo za vodno pravico se obračunajo v skladu z vsakokrat veljavno Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

31. člen

(Vodarina)

Vodarina je tisti del cene, ki krije stroške opravljanja javne službe in se obračuna v skladu z vsakokrat veljavno Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

32. člen

(Obračun vodarine)

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odčitanem na vodomeru. Stanje na vodomeru se odčitava najmanj enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrijo in večstanovanjske stavbe) pa vsak mesec. Znotraj obračunskega obdobja uporabnik mesečno ali trimesečno plačuje akontacije za predvideno porabo vode, ki je enaka povprečni porabi vode posameznega uporabnika v preteklem obračunskem obdobju. Upravljavec lahko določi akontacije tudi drugače.

(2) Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije.

(3) V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu.

(4) Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu se določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega odvzema oziroma najmanj za obdobje enega leta.

(5) Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta.

(6) Normirana poraba se določa in obračuna v skladu z vsakokratno veljavno definicijo v vsakokrat veljavnem predpisu o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih GJS varstva okolja oz. drugim predpisom, ki ureja normirano in prekomerno porabo uporabnikov.

(7) Poraba pitne vode, ki je v obračunskem obdobju iz prvega odstavka tega člena večja od normirane porabe, je prekomerna poraba pitne vode, ki se obračuna tako kot določajo predpisi.

33. člen

(Cene storitev)

(1) Cene storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za območje občine predlaga izvajalec javne službe skladno z določili 1. točke 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.

(2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.

(3) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev.

(4) Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva v skladu z vsakokrat veljavno Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

34. člen

(Subvencioniranje storitve)

(1) Če se ob potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za nižjo zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.

(2) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.

35. člen

(Odpis vodarine)

Izvajalec javne službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, delno odpiše stroške storitev  v skladu z Internim navodilom upravljavca o načinu obračunavanja vode v primeru večjega izliva. Uporabnik mora pri izvajalcu javne službe za ta namen podati vlogo in predložiti ustrezna dokazila.

36. člen

(Plačilo, ugovor na račun in opominjanje)

(1) Uporabnik mora plačati zaračunane storite v roku, navedenem na računu, razen če sklenjena pogodba oziroma zakon ne določata drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.

(2) Zaradi neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih stroškov oskrbe s pitno vodo lahko izvajalec gospodarske javne službe uporabniku po izpeljanem postopku obveščanja začasno odklopi vodovodni priključek oziroma začne postopek izterjave po sodni poti.

37. člen

(Posebne storitve izvajalca)

(1) Posebne storitve izvajalca so storitve, ki jih izvajalec opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo, zagotovitev uporabe javne infrastrukture za drugo neposredno rabo vode (tehnološke vode) v skladu z zakonom, ki ureja vodo uporabnikom, ki niso uporabniki storitev javne službe.

(2) Med posebne storitve se uvrščajo tudi:

  odvzem vode iz hidranta, ki se obračuna po ceniku vodarine (razen za gašenje in gasilske vaje).

(3) Izvajalec lahko opravlja posebne storitve iz prejšnjega odstavka v soglasju z lastnikom javne infrastrukture, pri čemer ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova.

(4) Prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe.

38. člen

(Storitve, ki jih plačuje lokalna skupnost)

(1) Storitve, ki jih plačuje lokalna skupnost so tiste storitve, ki niso predvidene kot storitve javne službe.

(2) Prihodki storitev, ki jih plačuje lokalna skupnost se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe.

(3) Plačila lokalne skupnosti so viri namenjeni izvajalcu za izvajanje naslednjih storitev:

  plačilo izvajanja javnih pooblastil oz. izdaja projektnih pogojev in soglasij,

  za pokrivanje stroškov vzdrževanja in obratovanja hidrantnega omrežja,

  vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture,

  vodenje registra osnovnih sredstev, če je to poverjeno upravljavcu,

  druge naloge upravljavca opredeljene v prilogi 2 tega odloka.

VII. MERITVE IN ODČITAVANJE

39. člen

(Uporaba vodomerov)

(1) Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode.

(2) Tip vodomera določi upravljavec.

(3) Odčitavanje vodomera je v pristojnosti upravljavca in se izvaja najmanj enkrat letno.

(4) Vodomer se vgrajuje v predpisan vodomerni jašek, ki ga določi upravljavec.

(5) Vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje.

(6) Vodomere namešča, zamenjuje in vzdržuje izključno upravljavec.

(7) Uporabnik lahko od upravljavca zahteva izredno kontrolo vodomerne naprave. Če vodomer deluje izven meja predpisane točnosti v škodo uporabnika, nosi vse stroške upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

(8) Stroški, ki nastanejo zaradi poškodbe ali zmrzali vodomera, se ne krijejo iz naslova redne menjave in bremenijo uporabnika.

(9) Odštevalni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, so del interne instalacije, zato niso v upravljanju in vzdrževanju upravljavca.

VIII. EVIDENCE UPORABNIKOV

40. člen

(Evidence uporabnikov)

(1) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.

(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:

  šifro uporabnika,

  ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),

  znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,

  datum vnosa podatkov.

(3) Upravljavec lahko za posameznega uporabnika z njegovim soglasjem zbira tudi naslednje podatke o:

1.   zaposlitvi,

2.   številki osebnega računa,

3.   davčni številki,

4.   deležu lastništva,

5.   EMŠO.

(4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:

1.   šifro uporabnika in plačnika,

2.   šifro dejavnosti (SKD),

3.   naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,

4.   naslov,

5.   transakcijski račun,

6.   davčno številko,

7.   znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,

8.   datum vnosa podatkov.

(5) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:

1.   podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu in

2.   o lastništvu nepremičnine.

41. člen

(Dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah)

(1) Lastniki, najemniki in upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:

1.   statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem,

2.   vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.

(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:

1.   ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,

2.   listino o prenosu lastninske pravice (razen upravnik),

3.   številko in naslov odjemnega mesta,

4.   podpisano izjavo novega lastnika, najemnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.

(3) Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji lastnik oziroma najemnik.

42. člen

(Pridobivanje evidenc)

Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o javnih gospodarskih službah. Zbrani podatki so varovani na podlagi Zakona o varovanju osebnih podatkov.

43. člen

(Izstavitev računa za večstanovanjski objekt)

(1) Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:

1.   upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;

2.   enemu uporabniku, ki ga navedejo vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu;

IX. PREKINITEV DOBAVE

44. člen

(Prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti in na zahtevo uporabnika)

(1) Upravljavec je dolžan uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:

1.   če je bil priključek na javni vodovod izdelan brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema s strani upravljavca;

2.   če vodomerni jašek ali interna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi tega oteženo vzdrževanje ali ogrožena kakovost pitne vode;

3.   če uporabnik odvzema vodo pred vodomerno napravo;

4.   če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje;

5.   če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik oviranja noče odstraniti;

6.   če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo (na vodomeru) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;

7.   če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec;

8.   če uporabnik krši navodila, priporočila in predpise o varčevanju z vodo v izrednih primerih (redukcije);

9.   če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali vodovodnem priključku;

10. če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomerne naprave;

11. če uporabnik ne plača računa za dobavo vode.

(2) Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.

(3) Na zahtevo uporabnika lahko upravljavec izvede začasen odklop vodovodnega priključka. Stroške začasnega odklopa in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.

45. člen

(Prekinitev dobave uporabnikom za krajši čas)

(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.

(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali vodovodnih priključkih.

(3) V primeru načrtovanih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.

(4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.

(5) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.

(6) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo vsaj za nujni obseg porabe.

46. člen

(Ukrepi ob pomanjkanju vode)

V primeru pomanjkanja pitne vode v vodovodnem sistemu lahko upravljavec izda ukrep o racionalni rabi, s katerim omeji uporabo pitne vode.

X. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE

47. člen

(Inšpekcijski organ)

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni organ. Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo, Mengeška cesta 9, Trzin (v nadaljevanju: Medobčinski inšpektorat in redarstvo).

(2) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve določil odloka in kršitelje prijaviti občinskemu inšpektoratu.

48. člen

(Globe)

(1) Z globo ­­1.400,00 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba - upravljavec javnega vodovoda, če:

1.   ravna v nasprotju z 11. členom,

2.   ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 17. člena,

3.   ravna v nasprotju z 21. členom,

4.   ravna v nasprotju s 25. členom,

5.   ravna v nasprotju s 45. členom.

(2) Z globo 400,00 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

(3) Z globo 1.400,00 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

1.   ravna v nasprotju s tretjo, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, štirinajsto, petnajsto in šestnajsto alinejo četrtega odstavka 5. člena,

2.   ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 10. člena,

3.   ravna v nasprotju z 12. členom,

4.   ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 26. člena,

5.   ravna v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena,

6.   ravna v nasprotju s petim odstavkom 34. člena,

7.   ravna v nasprotju z vsebino prve do desete alineje prvega odstavka 45. člena.

(4) Z globo 400,00 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(5) Z globo 400,00 evrov se kaznuje za prekršek posameznik - uporabnik, če:

1.   ravna v nasprotju s tretjo, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, štirinajsto, petnajsto in šestnajsto alinejo četrtega odstavka 5. člena,

2.   ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 10. člena,

3.   ravna v nasprotju z 12. členom,

4.   ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 26. člena,

5.   ravna v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena,

6.   ravna v nasprotju s petim odstavkom 34. člena,

7.   ravna v nasprotju z vsebino prve do desete alineje prvega odstavka 45. člena.

(6) Z globo 1.400,00 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe, to je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 5. člena.

(7) Z globo 400,00 evrov se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

49. člen

(Prehodni roki)

(1) Tehnični pravilnik o javnem vodovodu se uskladi z vsebino odloka in potrdi s strani občine Komenda v roku enega leta od uveljavitve tega odloka. Do sprejema tehničnega pravilnika se v Občini Komenda uporabljajo Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov, št. 35205-2/2004, ki ga uporablja Komunalno podjetje Kamnik d.d..

(2) Izvajalec javne službe in upravljavci zasebnih vodovodov morajo v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka vložiti vlogo za pridobitev vodnega dovoljenja za vse vodne vire, ki oskrbujejo prebivalce s pitno vodo na območju občine in za katere še ni bilo pridobljeno vodno dovoljenje. Strošek pridobitve vodnega dovoljenja nosi lastnik vodovodnega omrežja, ki ga določen vodni vir oskrbuje.

(3) Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu javnega vodovoda v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka.

50. člen

(pridobitev služnosti)

(1) Občina in vsi lastniki lokalnih vodovodov bodo postopno pridobivali služnost na zasebnih zemljiščih, po katerih poteka javni vodovod, ki je občinska gospodarska infrastruktura. Te služnosti je potrebno pridobiti najkasneje v roku 5 let od sprejetja tega odloka.

(2) Do pridobitve služnosti morajo lastniki zemljišč, po katerih poteka javni vodovod, v primeru okvar dovoliti izvajalcu dostop do vodovoda. Izvajalec mora po zaključku del vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje in lastniku poravnati morebitno škodo.

51. člen

(Vpliv na druge odloke in predpise)

(1) Ta odlok ne posega v določila Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo« (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 2/02). 

(2) Naloge, vrste in obseg storitev posamezne izbrane GJS ter vrste in način oblikovanja upravičenih stroškovnih elementov cene posamezne storitve izbrane GJS ter drugih finančnih virov GJS oziroma odbitnih postavk, ki zvišujejo ali znižujejo ceno storitve izbrane GJS, ureditev nadzora nad oblikovanjem cen storitev izbrane GJS, določitev regulacijskega obračunskega obdobja in druge zadeve v zvezi z določanjem cen storitev GJS so opredeljene v posebnem predpisu občine in dopolnjujejo opredelitve tega odloka.

(3) Z uveljavitvijo tega odloka se za območje občine Komenda preneha uporabljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v občini Kamnik (Uradni list RS, št. 96/99)

52. člen

(Veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah Glasila občine Komenda.

Št.: 007-0004/2018-4

Komenda, dne 14.6.2018

    Stanislav Poglajen

Župan Občine Komenda

Priloga 1 odloka: Topografska karta območij, kjer se izvaja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe.

Priloga 2 odloka:  Naloge, ki jih zagotavlja upravljavec javnega vodovoda v okviru storitev javne službe in način njihovega plačila

Vir: 22. člen Uredbe o oskrbi s pitno vodo in 20. člen odloka