Na podlagi 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 56/93 in 44/97), Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) in na podlagi 17. člena Statuta Občine Piran (Uradne objave, št. 10/99) je Občinski svet Občine Piran, na 10. redni seji, dne 9.12.1999, sprejel

ODLOK

o spremembi Zazidalnega načrta Obrtna cona v Luciji

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

Sprejme se sprememba osnovnega ZN Obrtna cona v Luciji in njegovih sprememb (Ur. objave št. 34/80, 25/88 in 42/98), katerega je izdelalo podjetje Architecta d.o.o. Piran, v septembru 1999, pod štev. 57/99.

2. člen

Osnovni ZN za obravnavano območje se spremeni v naslednjih elementih:

3. člen

Meja območja ZN je razvidna iz grafične priloge - katastrskega načrta M 1: 1000, ki je sestavni del tega odloka.

Meja območja, ki je delno spremenjena od osnovnega ZN, bo potekala po naslednjih parcelah:

Izhodiščna točka je na jugozahodu sredi parcele št. 4942 in prečka parceli 4945 in 4946 do zahodnega roba parcele 4948, tu prečka parcelo 4670/1 in nadaljuje po zahodnem robu parcele št. 4882, prečka parcelo 4883 do SZ vogala parcele 4873, ki jo prečka na južni strani. V nadaljevanju prečka parcele 4866, 4865, 4869, 4872, poteka po južnem robu parcel 4673, 4676, 4678, prečka parceli 4677, 4679, nadaljuje po južnem robu parcel 4681, 4652,4653/1, prečka parcele 4683/1, 4686, 4685/2, 4695/1, 4696, poteka po robu 4701/2 preko 4701/1, 4706, 4712, 4714, 4715, po robu 4714, 4716. Vzhodni rob meje poteka po zahodnem robu parcel 4717, 4719, 7689/1, 4728/2 in prečka parcelo 4762. Po vzhodnem robu poteka po parcelah 4575, 4570/2, 4572, 4573/2 in se na SV vogalu parcele 4573/2 obrne proti zahodu ter poteka po robu parcel 4578, 4580, 7743/2, 4409, prečka parceli 4363, 4359/1 in nadaljuje po vzhodnem robu parcel 4359/2, 4355/2, 4356/3, 4377/2, 4374/2, kjer se obrne proti JZ ter poteka ob robu koridorja obalne ceste, ki prečka parcele 4338/2, 4334/2, 4334/1, 4277, 4279, 4278/1, 4278/2, 7741/1, 4329/1, 4326/1, 7741/1, 5009/1, 5008/1, 5006/1, 5006/2, 5887/1, 4953/1, 4955/1, 4955/2, 4957, 4954/7, 4954/8, 4954/1, 4947, 4946 in 4945.

Vse parcele so v k.o. Portorož.

II. SPLOŠNE DOLOČBE

4. člen

Sprememba ZN Obrtna cona v Luciji skladno s planskimi usmeritvami določa:

5. člen

Dokumentacija o spremembi ZN Obrtna cona v Luciji vsebuje:

Grafični del

1a. Izsek iz planskih aktov (namenska raba M 1:5000, označiti območje ZN)

1b. Izsek iz planskih aktov (prikaz na katastru M 1:5000, označiti območje ZN)

2. Izsek iz ZN M 1:2000

3. MK z vrisom predvidenih posegov M 1:2000

4. Topografska karta obstoječega stanja z vrisom meje M 1:2000 (reambulirana karta)

5. Predlog rušitev in ukinitev obstoječih cest in poti na katastrski karti M 1:2000

6. Pregledna karta ureditvenih karejev M 1:2000

7. Ureditvena situacija M 1:1000 (prikazani ureditveni kareji, regulančne linije, obvezni odmiki, pogled na strehe, parkirišča, parcelne meje)

8. Arhitektonska zazidalna situacija M 1:1000 (dimenzije objektov, etažnost, višinske kote in nakazani vhodi)

9. Zbirna situacija komunalnih naprav M 1:2000 (obstoječe stanje)

10. Zbirna situacija komunalnih naprav M 1:2000 (predvideno stanje)

11. Predlog zunanje ureditve M 1:2000

12. Idejne zasnove objektov

13. Idejne zasnove komunalnih naprav.

III. FUNKCIJA OBMOČJA IN POGOJI ZA IZVEDBO IN KVALITETO

GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR

6. člen

Zazidalno območje je namenjeno lociranju dejavnosti trgovine, drobnega gospodarstva in obrti v kombinaciji z individualno gradnjo.

Navedeno območje meri 2,01 hektarja in obsega naslednje funkcionalne in oblikovno zaokrožene prostorske celote, kot je razvidno iz grafičnih prilog:

Kare 1:

Kare 1 obsega prostor na zahodni strani ureditvenega območja. Z zahodne, severne in južne strani je omejen z mejo območja, na vzhodni strani pa s cesto. Poleg obstoječih obrtno - trgovskih in poslovnih zgradb, se kare dopolni s plinsko centralo, dvema poslovno - proizvodnima halama, obrtno stanovanjsko stavbo in steklenjakom.

Kare 2:

Kare 2 se nahaja na severu območja urejanja in je na severu, zahodu in vzhodu omejen z mejo območja, na jugu pa z Liminjansko cesto. Poleg obstoječih stanovanjskih stavb se kare dopolni z obrtno - proizvodnimi halami, novima individualnima hišama, 2 novima stanovanjskima hišama v kombinaciji z obrtno delavnico, razdelilno postajo Telekoma in lokalnim rezervoarjem plina, namenjenim izključno za potrebe tega kareja, do izgraditve javne plinske napeljave.

Kare 3:

Kare 3 se nahaja v centru območja urejanja in je z vseh strani omejen s cestami. V kareju se nahajajo trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti, ki se dopolnijo z večjim trgovskim centrom in dozidavami in dopolnilnim programom obstoječih zgradb.

Kare 4:

Kare 4 se prav tako nahaja v centru območja urejanja, vzhodno od kareja 3 in ga z vseh strani obdajajo ceste. Kare se poleg obstoječih dejavnosti dopolni z obrtno - proizvodnimi enotami.

Kare 5:

Kare 5 se nahaja na južni strani centralnega dela območja. Na jugu je omejen z mejo območja, na severu in zahodu s cesto, na vzhodu pa s karejem 7. Kare se dopolni s centralnim skladiščem in poslovno stavbo Mercator Degroja.

Kare 6:

Kare 6 se nahaja na severovzhodnem delu območja. Ker je območje na pobočju , kjer se že nahajajo stanovanjski objekti, se dopolni s stanovanjskimi dvojčki in enojčki v kombinaciji z obrtnimi delavnicami v pritličju.

Kare 7:

Kare 7 se nahaja v jugovzhodnem vogalu območja urejanja. Poleg obstoječih dejavnosti se območje dopolni z obrtno - proizvodnimi halami, stanovanjsko - obrtno hišo, betonarno, avtoodpadom, odpadom za zbiranje kosovnega materiala podjetje Okolje, odpadom za zapuščena, nepravilno parkirana in zaplenjena vozila in plovila ter parkiriščem za turistične avtobuse.

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR NA TEM OBMOČJU

7. člen

Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje določajo:

8. člen

Urbanistično urejanje

Za območja, ki jih ureja ta odlok, ni potrebno izdelati lokacijske dokumentacije, pač pa se izda lokacijsko odločbo na podlagi določil tega odloka,

Za vse objekte in naprave, ki še niso dovolj natančno opredeljeni v ZN in za vse kasnejše eventualne dozidave, adaptacije in nadzidave objektov je potrebno pred izdajo lokacijske odločbe izdelati preveritev posega v prostor.

Za gradnjo dostopne ceste je potrebno izdelati lokacijski načrt.

9. člen

Velikost funkcionalnega zemljišča

Funkcionalna zemljišča so določena z načrtom gradbenih parcel na osnovi namembnosti in velikosti stavbe z določitvijo varovalnih pasov ob cestah.

Velikosti funkcionalnih zemljišč k posameznim objektom so številčno izvrednotene in prikazane v legendi na načrtu gradbenih parcel, ki prikazuje:

Parcelne meje imajo naslednje odmike od obstoječega in predvidenega cestnega omrežja:

Parkirna mesta za osebna vozila so predvidena na posameznih funkcionalnih zemljiščih, in sicer:

10. člen

Lega objektov

Lega objektov je točno določena v arhitektonski zazidalni situaciji.

Lega komunalnih naprav je točno določena v zbirni situaciji komunalnih naprav.

11. člen

Na celotnem območju ZN so predvideni naslednji ureditveni posegi:

1./ureditev celotnega komunalnega omrežja:

2./regulacija hudournikov,

3./ureditev zelenih površin,

4./zbiranje in odvoz odpadkov.

Izven območja zazidalnega načrta so predvideni naslednji posegi:

1./gradnja dostopne ceste iz Lucije do Liminjanske ceste

2./gradnja dostopnih cest do objektov, ki zaradi bodoče obalne ceste izgubijo povezavo z javnimi cestami.

Posamezna območja – kareji - se bodo urejala po sledečih postavkah, glede na posamezne kareje:

Kare 1:

Obstoječa funkcija kareja ( Agraria, Obrtna zbornica in obrtno - poslovni stavbi ) se ohrani in dopolni s plinsko centralo podjetja Ogrevanje iz Pirana, kamionskim terminalom s 27 parkirnimi mesti za tovorna vozila in 7 parkirnimi mesti za priklopnike, z nadomestno gradnjo stanovanjske hiše s stanovanjsko - obrtno hišo, z dvema obrtno - poslovnima stavbama in steklenjakom pri stavbi Agrarije. Dejavnosti so določene z 12. členom tega odloka.

Kare 2:

Poleg obstoječih stanovanjskih stavb so predvidene, dve novi, za potrebe nadomestnih gradenj Občine Piran, in dve z možnostjo ureditve obrtne delavnice v pritličju. Pri obstoječih stanovanjskih hišah je možnost ureditve obrtne delavnice v pritličju in adaptacije objektov. V kareju je predvidenih 12 obrtno - proizvodnih hal, razdeljenih na enote v rastru 9,8m osno. Dejavnosti so določene z 12. členom tega odloka.

Kare 3:

Poleg obstoječih dejavnosti se območje lahko dopolni še s trgovskimi površinami , ki za posamezno trgovino ne smejo presegati velikosti 400 m2 prodajnih površin. V območju je predvidena še garaža in ostale dejavnosti, ki so določene v 12. členu tega odloka.

Kare 4:

Obstoječe dejavnosti se dopolni z obrtno-proizvodnimi halami, z enakimi dovoljenimi dejavnostmi, iz 12. člena tega odloka.

Kare 5:

obstoječe dejavnosti se dopolnijo s skladiščnim in poslovno - trgovskim središčem Mercator Degroja.

Kare 6:

Na območju kareja 6 se nahajajo obstoječe stanovanjske hiše, katerim se dovoli ureditev obrtnih dejavnosti v pritličju in adaptacijo ter manjše nadzidave ali dozidave. Ostali prostor dopolnjujejo stanovanjsko-obrtni enojčki oz. dvojčki, z dejavnostmi določenimi v 12. členu tega odloka in športno ter otroško igrišče.

Kare 7:

V kareju 7 so predvidene obrtno-proizvodne hale in obrtno-stanovanjske hiše z dovoljenimi dejavnostmi iz 12. člena tega odloka: betonarna, avtoodpad, prostor za zbiranje kosovnih odpadkov Javnega podjetja Okolje, deponije za prisilno odvožena vozila in ostale potrebe občine Piran in parkirišče za turistične avtobuse.

12. člen

Možne dejavnosti v območju urejanja Spremembe ZN za obrtno cono v Luciji:

izdelava predmetov iz metala, plastike, lesa in drugih materialov, stavbna obrt, zidarstvo in fasaderstvo, tesarstvo, teracerstvo, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo, kamnoseštvo, steklarstvo, stavbno kleparstvo in kjučavničarstvo, instalaterstvo, elektroinstalaterstvo in ličarstvo, stavbno in pohištveno mizarstvo, dimnikarstvo, žaganje drv, oljarstvo, prehrambena dejavnost, različna čiščenja, tapetništvo in dekoraterstvo, vulkanizacija in podobno, servisna in druga popravila, popravila motornih vozil, čiščenje, avtoelektričarstvo, popravila poljedelskih strojev, popravila gospodinjskih elektroaparatov, radio aparatov in TV-mehanika ter druge storitvene dejavnosti. Dovoljeno je tudi opravljanje trgovskih in poslovnih dejavnosti.

13. člen

Oblikovanje objektov

Pogoji za oblikovanje objektov so določeni za vsak kare posebej.

Splošni pogoji:

Oblikovanje objektov:

- Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati značilnosti gradnje sodobnih poslovnih in skladiščnih objektov v obrtnih conah.

- Gabariti novih objektov se morajo oblikovati glede na velikost, obliko in orientiranost funkcionalnega zemljišča ter odnosa do sosednjih obstoječih objektov v obrtni coni.

Novogradnje:

- Vse novogradnje morajo upoštevati oblikovno zasnovo, horizontalne in vertikalne gabarite ter odmike, kot so prikazani v grafičnem delu zazidalnega načrta in idejnih zasnov ob upoštevanju dovoljenih toleranc v 29. členu tega odloka.

Kare 1:

- Plinska postaja: poslovna stavba s skladiščem je P+1 tloris dimenzij 15 x 71 m, plinski rezervoarji, kot je razvidno iz arhitektonsko zazidalne situacije, in razdelilna postaja, ki je P in tlorisnih dimenzij 8,5 x 6,0 m, poslovna stavba P + 1, 25 x 10 m.

- Kamionski terminal: urejene asfaltirane površine brez stavb, kot je razvidno iz grafičnih prilog, 27 parkirnih mest za tovornjake, 7 parkirnih mest za priklopnike.

- Stanovanjsko-obrtna (oljarna) hiša K+P+1+M, dimenzij 10 x 15 m.

- Obrtno-poslovna stavba K+P+1, dimenzij 22 x 40 m.

- Trgovsko-poslovna stavba K+P+1 nepravilne oblike petkotnik s stranicami 30 x 30 x 15 x 27x 8 m.

- Steklenjak P dimenzij 8 x 50 m.

- Kote pritličja so določene z nadmorsko višino v arhitektonsko zazidalni situaciji z možnimi odstopanji + 0,20 m.

- Strehe so ravne ali v naklonu 19°-20° , glede na tehnologijo in konstrukcijo objekta. Če je streha poševna, mora biti smer slemena vedno v smeri daljše stranice.

Kare 2:

- obrtno-proizvodne hale so P + 1 tlorisnih dimenzij, 20 x 39,20 m, 20 x 58,80 m, 20 x 49 m, 20 x 29,40 m in 20 x 19,60 m, kot je razvidno iz arhitektonsko zazidalne situacije,

- stanovanjska hiša K+P+1 tlorisnih dimenzij, 10 x 12m,

- stanovanjsko-obrtna hiša K+P+1+M s tlorisnimi dimenzijami, kot je razvidno iz arhitektonsko zazidalne situacije,

- kote pritličja so določene z nadmorsko višino v arhitektonsko zazidalni situaciji z možnimi odstopanji + 0,20 m,

- strehe so pri halah ravne ali v manjšem naklonu, s slemenom v smeri daljše stranice, pri stanovanjskih hišah in obrtno - stanovanjskih stavbah so strehe dvokapne v naklonu 18°-22° , s slemenom v smeri daljše stranice in krite s korci.

Kare 3:

- trgovsko–obrtna stavba je K+P, 25 x 48 m, ostale nove stavbe in prizidki so K+P+1, tlorisnih dim. : 20 x 49 m, 12 x 38,8 x 20,6 x 10 m, 38,8 x 14,25 m, 6,5 x 30,46 m, 18,5 x 30 m, objekt v obliki L 18,5 x 30 m in 37,16 x17 m, 25,17 x 25 x 17 x 15 m, 38,5 x 13 m, 23 x 11 m in 7 x 16,70 m,

- strehe novih objektov so ravne oziroma v naklonu max. 22° , krite glede na konstrukcijo zgradbe,

- kote pritličja so določene z nadmorsko višino v arhitektonsko zazidalni situaciji z možnimi odstopanji + 0,20 m.

Kare 4:

- tlorisni gabariti obrtno-proizvodnih hal so: 15 x 23 m, 18 x 60 m, 16 x 45 m, 20 x 68,60 m, 12 x 30 m in 12 x 24,30 m, kot je razvidno iz arhitektonsko zazidalne situacije, raster enot je lahko znotraj zunanjih gabaritov tudi drugačen,

- kote pritličja so določene z nadmorsko višino v arhitektonsko zazidalni situaciji z možnimi odstopanji + 0,20 m.

Kare 5:

- Skladiščno-poslovni center Mercator Degroja ima naslednje tlorisne in višinske gabarite:

Dozidava k obstojčemu objektu Mercator Degroja. Prizidek bo deloma P + 2, deloma P s tem, da je delitev znotraj objekta. Max. tlorisni gabarit je 116 x 63 m, z nadstreškom na zahodni strani objekta v velikosti 55 x 5 m, kota pritličja je 17,70 mnv, višinski gabarit venca pri prizidku je v različnih višinah od V4 je 21,23 mnv, do V1 je 25,82 mnv, kota slemena nad obstoječim delom S2 - ločna streha 25,49 mnv, kota slemena nad novim delom S1 - dvokapnica 23,77 mnv, streha je simetrična dvokapnica naklona do 15 o, krita z lahko kritino.

- Odstopanja tlorisno + 10%, višinsko + 0,20 m, glede na absolutno koto pritličja, ki je razvidna iz arhitektonsko zazidalne situacije (obravnavano s spremembami ZN (Ur. ob. št. 42/98).

Kare 6:

- stanovanjsko-obrtni enojčki ali dvojčki so K+P+1+M, tlorisne dimenzije kot tudi absolutne kote pritličij so razvidni iz arhitektonsko zazidalne situacije,

- strehe so simetrične, dvokapne v naklonu 18°-22° s slemenom v smeri daljše stranice oz. v smeri plastnic in krite s korci,

- kote pritličja so določene z nadmorsko višino v arhitektonsko zazidalni situaciji z možnimi odstopanji + 0,20 m,

- ureditev športnega in otroškega igrišča se bo izvajala po posebnem projektu.

Kare 7:

- Za obrtno-proizvodne hale velja vse enako, kot pri obrtno-proizvodnih halah v kareju 2, dimenzije hal so: 8 x 30 m; 8,0 x 36,40 m, po višini obsega pritličje in nadstropje, 16 x 25 m in 9,70 x 28,70 m, kot je razvidno iz arhitektonsko zazidalne situacije.

- Betonarna: dimenzije glede na tehnologijo betonarne.

- Zbiranje kosovnih odpadkov, poslopje je P, 10 x 5 m, in možnost nadstreška nad celotnim zemljiščem.

- Parkirišče za turistične avtobuse 3,5 x 12 m skupaj 8 parkirišč.

- Obrtno-stanovanjska hiša K+P+1+M tlorisno 9 x 13,5 m.

- Kote pritličja so določene z nadmorsko višino v arhitektonsko zazidalni situaciji z možnimi odstopanji + 0,20 m.

14. člen

Prenavljanje in dograjevanje objekta ter vzdrževanje

Dovoljuje se prenavljanje in dograjevanje že obstoječih objektov v skladu s:

- predvideno spremembo namembnosti,

- potrebo po funkcionalni dopolnitvi in izboljšavi objektov,

- pri obstoječih objektih so možne dozidave v vseh etažah, vendar se stransko ne smejo približati parcelni meji na manj kot 3m. Za manjši odmik morajo zagotoviti soglasje soseda.

V primeru, da bo s prenovo obstoječih objektov potrebno posegati izven obstoječih gabaritov, je potrebno v skladu z 2.točko 8.člena tega odloka izdelati preveritev posega v prostor.

15. člen

Gradnja pomožnih objektov

Gradnja pomožnih objektov je možna na podlagi določitev veljavnega in sprejetega odloka o pomožnih objektih.

16. člen

Zunanja ureditev

- Zunanja ureditev v sklopu stanovanjsko-obrtnih objektov bo izvedena z naravnimi materiali in avtohtonim zelenjem. Tlakovane površine za parkirišča in terase naj bodo izvedene s kamnom ali opeko, delovne površine pred delavnicami pa v asfaltu.

- Ograje med parcelnimi mejami so lahko parapetni zidovi do višine 50 cm in živa meja iz zimzelenega grmičja. Niso dopustne ograje iz žice, lesa ali pločevine.

- Interna dvorišča proizvodnih hal so tlakovana s kulir ploščami ali asfaltirana. Makadamska izvedba dvorišč ni dovoljena.

- Varovalne pasove ob cestah urejajo upravljalci cest in so točno zarisani v parcelacijskem načrtu. Postavljanje ograj in opornih zidov v varovalnem pasu cest ni dovoljeno.

- Ureditev športnega in otroškega igrišča.

- Vse zelene površine v okviru ZN, ki niso zajete v funkcionalna zemljišča, se smatrajo kot javne zelenice in se urejajo v okviru za to določenega programa ali po posebnem dogovoru.

17. člen

Ogrevanje objektov

- Ogrevanje stanovanjsko-obrtnih objektov je predvideno na plin s priključkom na javno plinsko omrežje oz., kjer ni možno individualno, s centralnim ogrevanjem na lahko kurilno olje ali elektriko.

- Ogrevanje obrtnih delavnic je predvideno enako kot pri stanovanjsko-obrtnih hišah.

- Skladiščenje goriva je predvideno v kleteh objektov ali z vkopanimi cisternami.

18. člen

Odlaganje odpadkov

- Odlaganje odpadkov pri stanovanjsko-obrtnih hišah je predvideno v kontejnerjih 50 l za vsako hišo posebej.

- Odlaganje odpadkov pri obrtnih delavnicah je predvideno v večjih kontejnerjih 700 l za več hal skupaj. Situiranje teh kontejnerjev je prikazano v zbirni situaciji komunalnih naprav.

- Vsi odpadki se odvažajo na deponijo izven obrtne cone - skladno z veljavnim odlokom o odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju občine Piran.

V. UREJANJE PROMETA

19. člen

- Dostop v obrtno cono je predviden po novi cesti iz Lucije, ki mora biti zgrajena v 1.fazi.

- Glavna prometnica v obrtni coni je južna cesta, ki poteka po celotni dolini.

- Ostali deli območja se napajajo preko prečnih povezav na to cesto.

VI. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN CESTNE INFRASTRUKTURE

20. člen

Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječo oziroma novo zgrajeno komunalno in cestno infrastrukturo. Po izgradnji kanalizacije se morajo obstoječi objekti z greznicami priključiti na javno kanalizacijo.

Cestno omrežje

- Rekonstrukcija Liminjanske ceste je predvidena v dolžini 285 m, šir. 7,0 m z enostavnim pločnikom 2,0 m na južni strani. Cesta bo asfaltirana, predvidena obremenitev 10 ton. Meteorna voda se odvaja v zaprti kanal meteorne kanalizacije.

- Rekonstrukcija obstoječe stanovanjske ceste na zahodnem robu ni predvidena, ker je predvidena za graditev nove obalne ceste.

- Nova glavna cesta ima profil širok 11,00 m z enostavnimi pločniki 1,5m na obeh straneh in kolesarsko stezo na eni strani 2,0m, ob severni strani je urejen odprt kanal hudournika.

- Obstoječa prečna cesta na zahodu ostane v obstoječem profilu.

- V sredini centralnega dela je nova prečna povezava s profilom 8,0m in pločnikom na obeh straneh 1,20 m, cesta se nadaljuje proti severu, kjer napaja obstoječe stanovanjske hiše in novo cono v severnem delu, konča se s priključkom na osrednjo komunikacijo severnega dela.

- Osrednja komunikacija severnega dela ima profil 6,0 m s parkirišči na obeh straneh 5,0 m in pločnikom 1,20 m, nanjo so prečne povezave kot dostopi do posameznih hal, ki se končajo slepo.

- Smerna vzdolžna povezava se uredi na obstoječi trasi s pritokom 7,0 m, od tega je 1,20 m pločnik na južni strani.

- Južni deli ureditvenega območja so povezani s prečnimi povezavami profila 5,0 m.

Mirujoči promet

Mirujoči promet je urejen z zadostnim številom parkirnih mest ob vsaki novograjeni stavbi in z večjim kamionskim parkiriščem na zahodnem delu območja.

Kolesarske steze in peš poti

Kolesarska steza poteka na eni strani nove glavne dovozne ceste, do križišča pri pralnici. Pešpoti so urejene kot enostavni pločniki ob glavnih prometnih povezavah znotraj območja urejanja.

21. člen

Vodooskrba

Območje se z vodo oskrbuje preko že zgrajenega rezervoarja Vinjole na drugi tlačni coni (2000 m3) iz dveh smeri. Zazidalni načrt se priključuje na obstoječi cevovod ACÆ 150 mm (azbestno cementni cevovod), ki poteka ob Liminjanski cesti. Ta cevovod se spoji na novo zgrajeno omrežje, ki je povezano z rezervoarjem Vinjole na kot 75 m n.v. Celotno omrežje se oskrbuje z internim cevovodom, ki poteka ob novo predvidenih cestah (PVC dim. Æ 110 do Æ 160 mm) za pritisk do 10 barov. Hidrantno omrežje je predvideno s podzemnimi hidranti Æ 80 skladno s požarnovarstvnimi predpisi.

22. člen

Kanalizacija

V ureditvenem območju je predviden ločen sistem kanalizacije. Fekalna kanlizacija se priključuje na obstoječ fekalni kolektor v industrijski coni. Za fekalno kanalizacijo so predvidene azbestno cementne cevi dimenzionirane na dnevno uporabo 400 l / osebo / dan. Kanalizacija je vezana na centralno čistilno napravo v Piranu.

Meteorna kanalizacija odvaja vse površinske vode iz obravnavanega območja z delnim zajetjem še zalednih vod. Za meteorno kanalizacijo so predvidene betonske cevi z izpustom v kanaliziran potok preko lovilca maščob.

23. člen

Elektroenergetska oskrba

Območje se napaja iz obstoječe trafo postaje Obrtna cona I in predvidene trafo postaje 20/0,41 x 63 kV v obrtni coni. 20kV-omrežje se v trikotni obliki polaga prosto v zemljo, pri križanju asfaltiranih površin se izvede polaganje v kbv-kanalizacijo.

Nizkonapetnostno omrežje je predvideno v radialni (težki) izvedbi brez rezerve, napajanje odjemalcev iz prostostoječih kbv-omaric.

Javna razsvetljava se zagotovi z izvedbo uličnih svetilk na kandelabrih višin 4 m.

24. člen

Telefonsko omrežje

Naročniško telefonsko omrežje, ki se priključi na krajevno telefonsko omrežje, se izvede s kabli tipa TK OOV za vlečenje v kabelsko kanalizaicjo in s kabli tipa TK 10 za direktno polaganje v zemljo, razvodno omrežje pa s kabli tipa TK 33 AP za direktno polaganje v zemljo. Omrežje se bo navezalo na novo razdelilno postajo v kareju 2.

25. člen

Plinsko omrežje

Pri plinskem omrežju je potrebno upoštevati smernice, ki so bile sprejete pri Spremembi in dopolnitvi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran (Ur. objave 26/98).

Pri projektiranju posameznih priključkov je potrebno upoštevati Pogoje za dobavo in odvzem plina JP Ogrevanje Piran d.o.o. in odlok o plinifikaciji (v fazi sprejemanja).

VII. DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA POSEGOV V PROSTOR

26. člen

Regulacija odvodnika

Regulacija odvodnika poteka iz severa proti jugu v zahodnem delu ZN. Vodotok je dimenzioniran za pretok maksimalnih vod. Normalni profil (2,00 x 1,70 m) se mora zavarovati s tlakom iz lomljenca. Na posameznih odsekih, prikazanih v situaciji, se mora izvesti betonsko korito, ki zahteva manjšo širino struge. Na mestih, kjer so izraziti dvigi terena, so predvideni betonski pragovi. Na mestih, kjer traso prečka prometnica, je predvidena premostitev s ploščatimi propusti.

VIII. VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA

27. člen

Za zavarovanje kvalitetnih pogojev bivanja in varovanja okolja je potrebno:

- omejiti hitrost vozil na obravnavanem območju,

- sanirati območja, ki so izpostavljena hrupu.

Varstvo zraka

Pravne osebe morajo poleg stalnega nadzora onesnaženja, ki ga povzročajo viri onesnaženja zraka v njihovih stavbah in neposredni okolici, takoj pristopiti k sanaciji izvirov in odpravi nedovoljenih emisij v zrak, kot to predpisuje Zakon o varstvu zraka. Glede na rezultate meritev onesnaženosti je potrebno izvesti smotrn prometni režim na širšem območju.

Varstvo voda in tal

Vse prometne površine morajo biti izvedene z olje nepropustno prevleko in odvodnjavanje preko lovilcev maščob v meteorno kanalizacijo. Vsa skladišča goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v kanalizacijo ali podtalje. Pri vseh posegih v teren je potrebno na ranjenih zemeljskih površinah preprečiti erozijo.

Varstvo pred hrupom

Ravni hrupa ne smejo presegati 80 % maksimalne dovoljene vrednosti, ki so določene z Odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezno območje.

Pri projektiranju gradnje objektov in razporeditvi prostorov morajo investitorji, projektanti in izvajalci upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za okolje, v katerem se nahaja.

Varstvo pred požarom

Pri načrtovanju in izvajanju Spremembe ZN za Obrtno cono Lucija je potrebno upoštevati 22.člen Zakona o varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 71/93).

V skladu s tem členom zakona mora biti zagotovljena zadostna količina vode za gašenje z ustrezno dimenzioniranim hidrantnim omrežjem. Do vseh objektov morajo biti speljane interventne poti minimalne širine 3,50 m. Objekti morajo biti projektirani in izvedeni z ustreznimi medsebojnimi odmiki ali drugimi tehničnimi ukrepi, s katerimi se preprečuje širjenje požara z objekta na objekt.

IX. ETAPNOST IN ZAČASNA NAMEMBNOST

28. člen

Izvedba zazidalnega načrta je predvidena v več etapah, ki zajemajo gradnjo obrtno - stanovanjskih objektov in delavnic ter pripadajočo komunalno ureditev.

I. faza zajema:

- ureditev nove dovozne ceste iz smeri Lucija.

II. faza zajema:

- kare 1,

- kare 2,

- kare 3,

- kare 4,

- kare 5,

- kare 6,

- kare 7.

Možna je tudi predčasna izgradnja II. faze ( hkrati s I. fazo ), vendar se morajo finančna sredstva, ki so pridobljena za plačilo sorazmernega deleža komunalne opremljenosti, nameniti izključno v gradnjo dostopne ceste v Obrtno cono Lucija.

Rešitve in začasne namembnosti zemljišč, ki se ne zazidajo v prvi etapi s pogoji za posege v prostor na teh zemljiščih ter opredelitvijo začasnih objektov in naprav:

- Območje ZN zajeto v III.fazo izvajanja ZN se uporablja še dalje samo v kmetijske namene.

- Adaptacije in dozidave stanovanjsko-obrtne hiše, predvidene za rušenje, in pomožnih objektov, predvidenih za rušenje, niso možne.

- Dovoljena so vsa pripravljalna dela za izvajanje II. faze ZN.

X. DOVOLJENE TOLERANCE

29. člen

XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU PROSTORSKEGA IZVEDBENEGA AKTA

30. člen

Investitor in izvajalec morata poleg urbanistično-arhitektonskih pogojev upoštevati vsa navodila in pogoje posameznih soglasodajalcev, ki so sestavni del ZN.

Vsak investitor mora pred gradbenim posegom pridobiti lokacijsko odločbo na podlagi tega ZN in gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov in naprav.

Za vsako spremembo namembnosti izven dovoljenih toleranc je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.

Za vzdrževalna dela in gradnjo pomožnih objektov po tem odloku je potrebno pridobiti potrdilo o priglasitvi del.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

31. člen

Spremembo zazidalnega načrta obrtne cone Lucija je na vpogled občanom in skupnostim pri Uradu za urejanje prostora občine Piran in pri Upravni enoti Piran.

32. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Enota Koper - urbanistična inšpekcija.

33. člen

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih novic Koper.

Številka: 35005-6/99
Piran, 9.12.1999
Županja Občine Piran
Vojka Štular, prof.