Na podlagi 112. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 - ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na 7. dopisni seji, dne 21. decembra 2020 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE EUP MA17, MARKOVCI - ŠIRITEV PROIZVODNE CONE NOVI JORK VZHOD

I. Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 29/17, 41/17 – obvezna razlaga, 5/19, 46/19) (v nadaljevanju: OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje EUP MA17, Markovci - širitev proizvodne cone Novi Jork vzhod (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje UMARH d.o.o., Ul. 5. prekomorske 7, 2250 Ptuj, s številko projekta 19-OPPN-04, december 2020.

2. člen

(sestavni del podrobnega načrta)

(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.

(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:

A) BESEDILO

1. Obrazložitev odloka

2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

3. Konkretne smernice, mnenja k dopolnjenemu osnutku in mnenja predlogu občinskega podrobnega prostorskega načrta

B) KARTOGRAFSKI DEL

1.  Izsek iz kartografskega dela OPN  M 1:2000

2.  Pregledna karta  M 1:2000

3.  Parcelno stanje  M 1:500

4.  Ureditveno količbena situacija  M 1:500

5.  Situacija komunalne in energetske infrastrukture  M 1:500

6.  Situacija prometne ureditve  M 1:500

7.  Načrt parcelacije  M 1:500

C) PRILOGE

Priloge OPPN so:

·  Sklep o pričetku priprave OPPN

·  Strokovne podlage

·  Konkretne smernice

·  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov plana in CPVO odločba

·  Mnenja k dopolnjenemu osnutku OPPN

·  Mnenja k predlogu OPPN

·  Povzetek za javnost

II.  Opis meje območja

3. člen

(območje podrobnega načrta)

(1)  Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(2)  V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča s parcelnimi številkami 216/2, deli parcel št. 254, 224/2, 223/3, 221/3, 220/4, 220/7, 217, 216/1, vse k.o. 404 – Prvenci in parc. št. 827/4 ter del parc. št. 827/3, obe k.o. 416 – Nova vas pri Markovcih

(3)  Oznaka enote urejanja prostora: EUP z oznako MA17, Markovci - širitev proizvodne cone Novi Jork vzhod. Območje OPPN zajema celotno enoto urejanja prostora.

(4)  Po podatkih GURS je velikost sklenjenega območja OPPN 3,30 ha.

(5)  Ureditve, navedene v 3. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna, komunalna in energetska infrastruktura.

4. člen

(namenska raba območja)

Osnovna in podrobna namenska raba območja EUP z oznako MA17 (Markovci - širitev proizvodne cone Novi Jork vzhod) je območje stavbnih zemljišč, podrobneje območje IG – Gospodarske cone.

III.  Funkcije območja s pogoji za izrabo in kvaliteto gradnje ter urbanistične omejitve

5. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom)

(1)  S tem OPPN se načrtujejo ureditve povezane z ureditvijo gospodarske cone.

(2)  Predvidene so naslednje ureditve:

·  razdelitev območja na 10 funkcionalnih enot,

·  določitev območja gradnje s parkirnimi in manipulativnimi površinami na vsaki parceli,

·  ureditev zelenih in drugih površin,

·  ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z ureditvijo dovoznih cest.

6. člen

(pogoji za izrabo območja)

V območju OPPN je opredeljena naslednja raba zemljišč:

·  zemljišča na območju prostorskih ureditev povezanih z gradnjo stavb s pripadajočimi objekti in funkcionalnim zemljiščem, namenska raba se opredeli za obrtno, skladiščno, prometno, trgovsko, poslovno in proizvodno dejavnost;

·  zemljišča na območju glavnih dostopnih cest in skupnega parkirišča, namenska raba se opredeli za prometno infrastrukturo;

·  zemljišča na območju gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na katerih se po izvedenih posegih vzpostavi prejšnje stanje, upoštevajo pa se pogoji omejene rabe, ki veljajo glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

7. člen

(urbanistične omejitve)

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

·  gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad (balkoni, nadstreški in podobno);

·  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

·  maksimalna višina objektov (h) je oznaka, ki podaja najvišjo višino novogradenj;

·  namembnost objekta je oznaka objekta z barvno šrafuro;

·  FZ – faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja in se določi za vsako posamezno parcelo.

IV.  Merila in pogoji za načrtovanje prostorske ureditve

8. člen

(vrste posegov in dopustnih dejavnosti)

(1)  Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v 31. členu tega odloka, je na območju OPPN iz 3. člena tega odloka dovoljena obstoječa raba zemljišč in izvajanje dopustnih posegov v skladu s 93. členom OPN.

(2)  Dejavnosti se v območju OPPN locirajo skladno s podrobnejšo namensko rabo –gospodarske cone (IG).

(3)  Namembnost objektov mora biti skladna s 6. členom tega odloka.

V.  Funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji

9. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1)  Organizacijo stavb na območju gradbene parcele določajo: gradbena linija, območje pozidave s predpisanim faktorjem pozidanosti (FZ), odmiki od sosednjih zemljišč, maksimalno dovoljeno višino grajenih objektov.

(2)  Lega stavb je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, dimenzija in umestitev objektov v prostor ter velikost in zmogljivost objektov – tlorisni in višinski gabariti območij pozidave na posamezni parceli so razvidni iz grafične priloge – list 4 – Ureditveno količbena situacija.

(3)  Dopustna izraba prostora na gradbeni parceli: FZ max = 0,8.

(4)  Stavbe morajo biti odmaknjene od parcelne meje min. 4,0 m. Stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 10 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja predlaganega OPPN, vsaj 1 m.

(5)  Na eni parceli je lahko v območju pozidave umeščenih več stavb, ki se lahko med seboj stikajo. Kadar se stavbe med seboj stikajo, se stik oblikuje kot požarna stena.

(6)  Dopustno je združevanje funkcionalnih enot 1-11 in pozidava znotraj označenih gradbenih mej v primeru združevanja. Prednost pri medsebojnem združevanju v celoto imajo:

·  enote 1, 2, 3 in 4,

·  enote 5, in 7,

·  enote 9, 10 in 11.

Združevanje preko predvidene ceste C je dopustno samo v primeru enotne skupne pozidave območja enot 1, 2, 3, 4, 5 in 7 ter izvedbe 2. faze OPPN.

(7)  Vse stavbe so lahko v celoti ali delno podkletene. Podzemni deli stavb ne smejo segati izven območja pozidave.

(8)  Maksimalni dopustni višinski gabarit osnovne stavbe (vrh venca ravne strehe, sleme strehe v naklonu, konica najbolj izstopajočega dela stavbe – antene, jaški, dimniki-prezračevanja, strelovodi, zasaditve, stebri, …) nad koto ureditve raščenega terena je 15,0 m. Višina je lahko tudi nižja, odvisna je od tehnoloških procesov posameznih investitorjev. Podkletitev osnovne stavbe je dopustna do 2 metrov nad najvišjo koto gladine podtalnice.

(9)  Strehe so ravne ali z blagim naklonom.

(10)  Fasada objekta je kontaktna, toplotno izolativna z izvedenim zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi izvedena kot prezračevana fasada. Prav tako je fasada objekta lahko izvedena iz montažnih fasadnih izolativnih panelov. Fasadne ploskve so lahko le enovite fasadne površine brez morfološko poudarjenih fasadnih odprtin. Barvni sistem stavbe naj bo enobarven, z najmanj 80% površine v enotnem koloritu. Označevalne table in oznake blagovnih znamk naj se organizirajo izključno na glavni fasadi, za ta namen se lahko glavna fasada poviša za 3,0 m.

(11)  Na lastni parceli je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta.

(12)  Glavni vhodi, dovozi – načrtovani so s strani novih dovoznih cest, kar se skupaj z ureditvijo okolja natančneje določi v projektni dokumentaciji.

(13)  Višinska kota pritličja posamezne stavbe je določena v območju padca med 0% in 5% od glavnega vhoda v stavbo, dodatna toleranca je ± 0,50 m. Izjema so prostori, ki so namenjeni nakladalni rampi za kamione.

10. člen

(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)

(1)  Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo območja ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela.

(2)  Dovoljena je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z namensko rabo in trenutno veljavnimi predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje.

(3)  Nezahtevni in enostavni objekti so lahko od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m, razen ograj in opornih zidov, ki so lahko odmaknjeni 0,5 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. Pri umestitvi nezahtevnih in enostavnih objektov morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za preprečevanje prenosa požara na sosednje objekte in zagotovljeni ustrezni intervencijski dostopi.

(4)  Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ali ob cestah ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

(5)  Poleg rednih vzdrževalnih del in investicijskih vzdrževalnih del so dovoljene tudi:

·  rekonstrukcije objektov in naprav,

·  sprememba namembnosti.

(6)  Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo cestno infrastrukturo.

VI.  Oblikovanje odprtega prostora

11. člen

(pogoji za zunanjo ureditev)

(1)  Parkirišča so načeloma ob cestnem robu parcele, lahko pa tudi vzdolžno ob parcelni meji oziroma manipulacijski dovozni poti. Uvozi-vhodi so določeni na karti št. 4 (Ureditveno količbena situacija) v grafičnem delu OPPN. Manipulativne, povozne in pohodne površine morajo biti utrjene, protiprašno urejene (asfalt, tlak). Makadam, gramozni ali drugi nasipi niso dovoljeni. Zelene površine so vse aktivirane površine sektorja v lasti investitorja, ki niso brezprašno urejene. Zelenice se parkovno uredi in redno vzdržuje. Dovoljena je zasaditev z avtohtonim drevjem in grmovnicami. Postavitev ograj ne sme ovirati pogleda v območje. Največja višina ograj je 2,20 m. Vrata vhodov in uvozov so drsna ali se odpira v investitorjevo območje. Urbana oprema (ograje, informacijski usmerjevalni panoji, stebri in svetila javne razsvetljave, koši za smeti, klopi ipd.) je enotno določena in obvezna za celotno cono. Zanjo mora biti izdelan poseben načrt, izvedba pa obvezna takoj ob zasedbi parcele. Ograje morajo biti lahke, montažne in za gasilce ne smejo predstavljati neprehodne ovire. 

(2)  Na južnem in vzhodnem robu območja OPPN je predvidena zasaditev dreves za zmanjšanje krajinske izpostavljenosti območja OPPN napram odprtemu prostoru. 

VII.  Merila in pogoji za gradnjo prometnega omrežja

12. člen

(prometno urejanje)

(1)  Znotraj območja OPPN je predvidena izvedba notranjega prometnega omrežja z oznakami cest A, B in C. Prometno omrežje je razvidno iz karte št. 6 – Situacija prometne ureditve.

(2)  Za vse ceste je predviden naslednji cestni profil:

·  1,6 m pločnik,

·  2 x 3 m vozni pas.

(3)  Načrtovano cestno omrežje se bo priključevalo na lokalno cesto LC 328021 Markovci-Zagojiči.

(4)  Novo interno prometno omrežje s priključevanjem na lokalno cesto mora biti projektirano primerno za tovorna vozila s priklopnikom ali polpriklopnikom. Interno prometno omrežje naj se zasnuje kot območje umirjenega prometa, z ustreznimi površinami za pešce.

(5)  V primeru maksimalnega združevanja funkcionalnih enot (združitev enot 1, 2, 3, 4, 5 in 7) in načrtovanja 2. faze OPPN se lahko prometno omrežje izvede brez ceste C.

(6)  Vse predvidene ceste se bodo po izvedbi prenesle v javno dobro.

(7)  Kolesarska povezava KJ – Kolesarska pot Sobetinci – Markovci), ki poteka ob javni cesti LC 328021 Markovci – Zagojiči, je mešana površina za pešce in kolesarje, z zelenico ločena od javne ceste. Pri morebitnih posegih v lokalno cesto LC 338021, predvsem v smeri ob obravnavane cone proti občinskemu središču, je treba načrtovati ustrezno infrastrukturo za kolesarje, vključno s prometno signalizacijo.

13. člen

(parkiranje)

(1)  Parkirne in odstavne površine na območju lastniških parcel so lahko v asfaltni izvedbi ali v tlaku vodonepropustne izvedbe. Parkirišča se predvidi ob mejah znotraj območij posameznega investitorja.

(2)  Parkirišča ob objektih naj se načrtujejo na način, da je najbližji prostor ob vhodu namenjen za neoviran dostop gibalno oviranim osebam in pešcem, šele nato parkiriščem, pri čemer so kolesarji obravnavani prednostno pred avtomobili. Parkirna mesta za kolesa naj se prioritetno načrtujejo v bližini vhodov v objekte, v vsakem primeru pa bližje vhodom v objekte, kot parkirna mesta za avtomobile. Parkirna mesta za kolesa naj se načrtujejo na tisti strani vhoda, iz katere prihaja največ kolesarjev.

(3)  Priporoča se, da se v sklopu parkirnih površin znotraj območja načrtuje polnilna mesta za električne avtomobile in električna kolesa. Priporočljiv delež tovrstnih parkirnih mest je 25 % za počasno polnjenje električnih avtomobilov in da je omogočena naknadna vgradnja polnilne infrastrukture brez gradbenih posegov.

(4)  Minimalno potrebno število parkirnih mest za posamezno parcelo se določi v skladu s tabelo:

(5)  Parkirna mesta je dopustno prekrivati nadstrešnicami pritlične etažnosti. Nadstrešnice se lahko gradijo kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti. Najmanjši odmiki nadstrešnic od zemljišča, ki je namenjeno za cesto, je 0,5 m ob zagotavljanju ustrezne preglednosti pri priključevanju na javno cesto.

(6)  Pri umestitvi tovrstnih objektov morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi za preprečevanje prenosa požara na sosednje objekte, ustrezni intervencijski dostopi in ustrezne manipulacijske površine ob objektih.

VIII.  Merila in pogoji za gradnjo komunalne infrastrukture

14. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro)

(1)  Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del OPPN, ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja.

(2)  Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo.

(3)  Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.

(4)  Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno.

(5)  Pri umeščanju lokacij in dimenzioniranju zbiralnih mest za komunalne odpadke je potrebno upoštevati občinske predpise s področja gospodarjenja z odpadki.

(6)  Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN - list št. 5 - Situacija komunalne in energetske infrastrukture.

15. člen

(vodovod)

(1)  Ob območju OPPN poteka obstoječi distribucijski vodovod.

(2)  Oskrba novih objektov z vodo znotraj prostorskega načrta bo možna preko javnega vodovodnega omrežja.  Vodovodni cevovod se izvede po principu krožne zanke. Potrebno je upoštevati minimalne odmike od obstoječih vodovodnih cevovodov.

(3)  Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.

Priključitev na javno vodovodno omrežje se izvede v skladu s pogoji upravljalca vodovoda.

(4)  V sklopu predvidene gradnje se bo na vodovodnem cevovodu izvedli hidranti za zagotovitev požarne varnosti na zazidljivem območju.

(5)  V primeru močno povečane porabe vode na podlagi projektantskega izračuna, bo potrebno presek cevi za vodovodni priključek predvidenega območja obdelave ustrezno dimenzionirati.

(6)  Vsak objekt mora imeti nameščen zunanji termo vodomerni jašek, vodomer, vodni filter in reducirni ventil.

(7)  Potrebno je upoštevati minimalne odmike od obstoječih vodovodnih cevovodov.

(8)  Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z vodovodom se zagotovi ustrezna zaščita vodovodne cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.

(9)  Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje s komunalnim podjetjem z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov.

16. člen

(fekalna kanalizacija)

(1)  Znotraj meje OPPN je predvidena izvedba javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje komunalnih odpadnih.

(2)  Za potrebe izvedbe objektov, predvidenih v OPPN, se izvede se ločen sistem kanalizacije za odvajanje odpadnih vod, ki mora biti vodotesen ob upoštevanju vseh potrebnih  področnih predpisov.

(3)  Predvidena ustrezno dimenzionirana interna kanalizacija odpadnih vod se naveže na javno kanalizacijsko omrežje.

(4)  Hišni priključki se izvedejo izključno preko revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta na fekalni kanal. Revizijski jaški morajo biti vedno dostopni.

(5)  Gravitacijsko odvajanje komunalnih odpadnih vod iz predvidenega objekta je dopustno le iz delov, ki ležijo nad koto terena oziroma nad koto pokrova revizijskega jaška, v katerega se bo priključek izvedel.

(6)  Za priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno na osnovi višinskih izmer določiti traso, ki se bo gravitacijsko navezala na predvideno omrežje.

(7)  Tla v skladiščih oz. industrijskih stavbah morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le teh, morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za odpadne vode.

(8)  V javno kanalizacijo je možno navezati le komunalne odpadne vode iz objektov. Industrijskih odpadnih vod ni dopustno priključevati na javno kanalizacijo.

(9)  Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Ur. l. RS, št. 10/99, 40/04 in 41/04-ZVO-1). Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj.

(10)  Na vseh prečkanjih načrtovanih ureditev z obstoječo kanalizacijo se zagotovi ustrezna zaščita kanalizacijske cevi tako, da ne pride do poškodbe cevovoda v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev.

(11) 

17. člen

(meteorna kanalizacija in odvodnjavanje)

(1)  Padavinske vode z obravnavanega območja je treba (ker ne obstaja možnost priključitve na javno meteorno kanalizacijo) prioritetno ponikati. Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva podzemnih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podtalnice. Zmožnost ponikanja mora biti v projektni dokumentaciji računsko dokazana. Ureditev odvodnje mora biti načrtovana in izvedena tako, da se stanje ne poslabša in da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča in objekti.

(2)  Odvajanje padavinskih vod s parkirišč in manipulativnih površin naj se uredi preko usedalnikov in lovilcev olj, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenzitete padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST 858-2).

(3)  Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(4)  Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(5)  Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinske vode pred iztokom (zatravitev, travne plošče, bazeni, suhi zadrževalniki…). Zbrana voda se nato lahko uporablja za zalivanje ter kot sanitarna voda.

(6)  Padavinske vode iz obravnavanega območja je treba prioritetno ponikati, bodisi direktno preko strešnih peskolovov ali ustrezne ponikovalnice. V kolikor geološko poročilo pokaže, da ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik, če tega ni, pa razpršeno po terenu, preko ustrezno velikega zadrževalnika deževnice.

18. člen

(elektroenergetski vodi)

(1)  Za napajanje obravnavanega območja se izvede priključevanje na elektro omrežje v skladu z navodili upravljalca in idejno zasnovo napajanja št. 114/20-PT (Elektro Maribor d.d., julij 2020). Od zasnove napajanja so dopustna odstopanja v poteku tras nizkonapetostnih vodov glede na dejansko izkazane potrebe.

(2)  Predvidena je izgradnja nove transformatorske postaje TP20/0,4 kV, tip TPR-Cv, 1x1000 kVA, priključitev transformatorske postaje v srednjenapetostno omrežje (SN) 20 kV in nizkonapetostno omrežje (NN) 0,4 kV omrežje in izvedba nizkonapetostnega (NN) 0,4 kV razvoda do predvidenih objektov.

(3)  Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Podatke si mora pridobiti na Elektro Maribor.

(4)  Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov.

(5)  Električne inštalacije v novih objektih morajo izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

(6)  Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z Elektro Maribor.

(7)  Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

(8)  Za ureditev področja  je predvidena izvedba javne razsvetljave. Lokacija razsvetljave je predvidena enostransko, na strani cest in poti v zelenicah vsaj 80 cm od roba asfaltiranega vozišča. Svetilke se bodo napajale iz  tokokrogov v priključni merilno varovalni omarici. Iz priključne merilno varovalne omarice se preko ustrezne zaščite izvede izvod z kablom NAYY-J 4x16mm2, ki bo  uvlečen v PVC zaščitno cev, ki bo povezovala kandelabre javne razsvetljave na področju obdelave.

19. člen

(elektronske komunikacije)

(1)  Na območju OPPN je dovoljeno graditi skladno s tehnično smernico TSG-V-006:2018 objekte lokalnega dostopovnega komunikacijskega omrežja.

(2)  Ob izgradnji predvidenih novih cest A, B, C in D na območju OPPN se dogradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija iz PVC cevi fi 110mm z KJ dimenzij vsaj 1,2x1,2x1,2. Od posameznih KJ pa se potem predvideva izgradnja kabelske kanalizacije do bodočih novih poslovnih stavb, kar je treba  obdelati v PGD/PZI za to območje.

(3)  Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora, krije investitor gradnje na območju OPPN.

(4)  Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočiti TK operaterju možnost priključka vseh objektov v zazidavi.

20. člen

(ogrevanje in prezračevanje)

(1) Ogrevanje bo urejeno individualno in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije in ostali viri energije v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Prezračevanje bo naravno in delno lahko tudi prisilno.

(2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno soglasje.

IX.  Merila in pogoji za parcelacijo

21. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 7 – Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.

(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.

X.  Varovanje kulturne dediščine in varovanje narave

22. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.

(2) Splošna določila glede varstva arheoloških ostalin:

Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju zavezuje, da najdb zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

23. člen

(ohranjanje narave)

(1)  Območje OPPN se ne nahaja znotraj zavarovanih območij narave.

(2)  Izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni. Prav tako v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja nista potrebni.

(3)  Območje OPPN se nahaja ob varovalnem gozdu, zato je treba upoštevati naslednje pogoje z vidika varovanja gozda:

·  stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 10 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda, ki jo predstavlja rob ureditvenega območja predlaganega OPPN, vsaj 1 m;

·  investitor oz. lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji, kot doslej.

XI.  Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

24. člen

(splošne zahteve)

(1)  Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev poplavnosti, visoke podtalnice, erozivnosti ter plazovitost terena.

(2)  Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.

(3)  Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:

·  tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,

·  uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

·  ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov

·  ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

25. člen

(varstvo pred požarom)

(1)  Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.

(2)  Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:

·  zmanjšanje možnosti nastanka požara,

·  zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,

·  zmanjšanje škode ob požaru.

(3)  Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem.

(4)  Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4 m od sosednjih zemljišč. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(5)  Pri umeščanju stavb je potrebno zagotoviti vse požarne ukrepe zaradi zagotovitve potrebnih odmikov od sosednjih zemljišč in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.

(6)  Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko javnega cestnega omrežja in površin za odstavo vozil. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Pri načrtovanju je potrebno zagotoviti vse potrebne ukrepe zaradi zagotovitve neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila.

XII.  Varovanje okolja

26. člen

(varstvo tal)

(1)  Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.

(2)  V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.

(3)  Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.

27. člen

(varstvo pred hrupom)

Območje OPPN se nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom. Vse dejavnosti na območju se morajo načrtovati v skladu z mejnimi vrednostmi hrupa glede na stopnji varstva pred hrupom. Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.. Strojne naprave, ki so vir hrupa, je treba namestiti na tiste strani fasad proizvodnih oz. poslovnih objektov, kjer ni stanovanjskih objektov, na katere bi imelo obratovanje te naprav s stališča varovanja pred hrupom negativne vplive na okolje.

28. člen

(varovanje kakovosti zunanjega zraka)

(1)  Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.

Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

·  vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

·  preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,

·  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,

·  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

(2)  Za ogrevanje in hlajenje objektov naj se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin, onesnažen zrak iz proizvodnih procesov pa je treba voditi na prosto skozi filtrne naprave.

29. člen

(varovanje voda)

(1)  Območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju.

(2)  Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.

·  Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.

·  Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.

·  Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,…). Viški padavinskih vod se odvajajo v javno meteorno kanalizacijo.

Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.

(3)  Odvajanje in čiščenje odpadnih voda s povoznih, intervencijskih in manipulativnih površin ter parkirišč bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2). Vse te površine morajo biti utrjene, obrobljene z robniki, stiki morajo biti nepropustni.

(4)  Prostori in mesta med gradnjo in obratovanjem, kjer se bodo pretakale, skladiščile in uporabljale nevarne snov, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, morajo biti urejeni kot lovina skleda, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njen nahajajo ter dovolj velika, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi. V kolikor obstaja verjetnost onesnaženja požarnih voda z nevarnimi snovmi, mora biti zajem le-teh urejen na enak način.

30. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)  Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.

(2)  Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.

31. člen

(svetlobno onesnaženje)

(1)  Razsvetljava proizvodnega objekta

Povprečna električna moč svetilk razsvetljave proizvodnega objekta, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb proizvodnega objekta in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov, ki so namenjeni proizvodnemu procesu na območju proizvodnega objekta, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti:

·  0,090 W/m² med izvajanjem proizvodnega procesa ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter

·  0,015 W/m² zunaj časa za izvajanje proizvodnega procesa.

Pri izračunu povprečne električne moči svetilk razsvetljave proizvodnega objekta je treba upoštevati tudi električno moč svetilk za osvetljevanje fasad in streh stavb, v katerih se izvaja proizvodnja.

Ne glede na izračun povprečne električne moči svetilk iz prvega odstavka tega člena se lahko za razsvetljavo proizvodnega objekta uporabi ena ali več svetilk, katerih celotna električna moč ne presega 300 W.

Če se izvajajo v proizvodnem objektu dela na prostem, se med izvajanjem proizvodnega procesa električna moč svetilk razsvetljave površin, na katerih se izvajajo dela na prostem, ne upošteva v izračunu povprečne električne moči svetilk razsvetljave proizvodnega objekta iz prvega odstavka tega člena.

Upravljavec razsvetljave proizvodnega objekta, v katerem se izvajajo dela na prostem, mora zagotoviti, da povprečna osvetljenost površin delovnih mest na prostem ne presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko osvetljenost delovnih mest na prostem proizvodnega objekta presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%, če upravljavec proizvodnega objekta kot delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je za izvajanje delovnega procesa na delovnih mestih potrebna višja raven osvetljenosti.

(2)  Razsvetljava poslovne stavbe

Povprečna električna moč svetilk razsvetljave poslovne stavbe, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb za izvajanje poslovne dejavnosti in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob poslovni stavbi, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju poslovne dejavnosti, ne sme presegati naslednjih mejnih vrednosti:

·  0,075 W/m² v obratovalnem času za izvajanje dejavnosti ter 30 minut pred začetkom in po koncu obratovalnega časa ter

·  0,015 W/m² zunaj obratovalnega časa za izvajanje dejavnosti.

Pri izračunu povprečne električne moči svetilk za razsvetljavo poslovne stavbe je treba upoštevati električno moč vseh svetilk za osvetljevanje nepokritih površin ob poslovni stavbi, fasade in strehe stavb.

Ne glede na izračun iz prvega odstavka tega člena se lahko za razsvetljavo poslovne stavbe uporabi ena ali več svetilk, katerih celotna električna moč ne presega 180 W.

Če se izvajajo ob poslovni stavbi dela na prostem, se v obratovalnem času za izvajanje dejavnosti električna moč svetilk razsvetljave površin, na katerih se izvajajo dela na prostem, ne upošteva v izračunu povprečne električne moči svetilk razsvetljave proizvodnega objekta iz prvega odstavka tega člena.

Upravljavec razsvetljave poslovne stavbe, ob kateri se izvajajo dela na prostem, mora zagotoviti, da povprečna osvetljenost površin delovnih mest na prostem ne presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko osvetljenost delovnih mest na prostem poslovne stavbe presega standardne osvetljenosti delovnega mesta na prostem za več kot 10%, če upravljavec poslovne stavbe kot delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, na podlagi ocene tveganja ugotovi, da je za izvajanje delovnega procesa na delovnih mestih potrebna višja raven osvetljenosti.

(3)  Osvetljevanje objektov v nočnem času je omejeno na delovni čas oz. naj bodo svetila opremljena s senzorji za samodejno vklapljanje in izklapljanje.

XIII.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve

32. člen

(etapnost izvedbe podrobnega načrta)

(1)  Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvaja etapno, in sicer v logično funkcionalno zaključenih celotah.

(2)  Stavbe se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota.

XIV.  Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

33. člen

(organizacija gradbišč)

(1)  Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč.

(2)  Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.

(3)  Med gradnjo se zagotovi:

·  ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija);

·  odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov;

·  po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo.

(4)  Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:

·  zemeljski material deponirati izven območja vodotokov;

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih;

·  odpadkov, gradbenega materiala, s kakršno koli snovjo onesnažene vode se v vodotoke ter na vodna in priobalna zemljišča, ne odlaga;

·  začasne deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na način, da je preprečeno onesnaževanje voda;

·  načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo.

·  med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča.

34. člen

(razmejitev, izročitev in prevzem)

(1)  Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(2)  Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

XV.  Obveznosti investitorjev in izvajalcev

35. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta)

(1)  Investitor je dolžan:

·  pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;

·  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

·  promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;

·  zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni;

·  zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb);

·  sprotno rekultivirati območja posegov;

·  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb;

·  preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;

·  sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;

·  začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(2)  Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.

(3)  Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.

(4)  Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč za gradnjo. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.

(5)  Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.

XVI.  Tolerance pri legi, velikosti in funkciji objektov in naprav

36. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1)  Odstopanja pri načrtovanju objektov:

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

  gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov.

(2) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice,…).

(3) Dopustna so odstopanja od zarisanih zemljiških parcel zaradi natančnejšega projektiranja gospodarske javne infrastrukture ter preoblikovanje posameznih zemljiških parcel v skladu s potrebami investitorjev, pri čemer mora biti zagotovljena celovitost prostorske ureditve in zagotovljeni predvideni odmiki od sosednjih zemljišč.

(4) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.

(6) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.

(7) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.

XVII.  Končne določbe

37. člen

(dostopnost podrobnega načrta)

Občinski podrobni prostorski načrt je v času uradnih ur na vpogled na Občini Markovci ter na spletnem naslovu Občine Markovci.

38. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

39. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Identifikacijska številka v PIS: 1652

Številka: 3505-0001/2020

Datum: 21. 12. 2020