Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/2008 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl.
US in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Divača
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14 in 9/15) je Občinski
svet Občine Divača na 18. seji dne 30.05.2017, sprejel: |
|
ODLOK |
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU
ZA OBMOČJE KAMNOLOMA LAŽE-1, 2. ETAPA |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski
podrobni prostorski načrt za območje kamnoloma Laže-1, 2. etapa (v
nadaljevanju OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa). |
(2) Območje je določeno s prostorskimi
sestavinami dolgoročnega plana Občine Sežana (za območje Občine Divača)
za obdobje 1986–2000, dopolnjenega 1989, 1992, 1995, 1996, 1999, 2003 in
2010 ter prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine
Sežana (za območje Občine Divača) za obdobje 1986–1990, dopolnjenega
1989, 1992, 1993, 1995, 1996, 1999, 2003 in 2010. |
(3) OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa je
izdelalo podjetje EM.GE d.o.o., Pavšičeva ulica 6, 1000 Ljubljana pod
številko 1505/2013. |
|
2. člen |
(namen priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
Namen izdelave OPPN kamnolom Laže-1, 2.
etapa je omogočiti širitev kamnoloma in zagotoviti dodatne količine
mineralne surovine, ker so na obstoječem območju pridobivalnega prostora
rezerve že pri koncu. |
|
3. člen |
(vsebina občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
(1) OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa vsebuje
tekstualni in kartografski del. |
(2) Tekstualni del obsega odlok z naslednjo
vsebino: |
·
opis prostorske ureditve, ki se
načrtuje s podrobnim načrtom; |
·
umestitev načrtovane ureditve v
prostor; |
·
zasnovo projektnih rešitev in
pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro; |
·
rešitve in ukrepe za varstvo okolja,
naravnih virov in ohranjanja narave ter ohranjanja kulturne dediščine;
|
·
rešitve in ukrepe za obrambo ter
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred
požarom; |
·
etapnost izvedbe prostorske
ureditve; |
·
velikost dopustnih odstopanj od
funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev; |
·
druge pogoje in usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
|
(3) Kartografski del obsega: |
1a Izsek iz plana 1:5000
|
1b Izsek iz PUP-a 1:5000
|
2a Geodetski načrt 1:1000
|
2b Katastrski načrt 1:5000
|
3a Načrt gradbene parcele na geodetskem
načrtu 1:1000 |
3b Obodna parcelacija na katastrskem
načrtu 1:1000 |
4 Stanje kamnoloma po končani 1.
etapi 1:1000 |
5 Faznost odpiranja 2. etape
kamnoloma 1:1000 |
6 Situacija I. faze 1:1000
|
6b Prečni in vzdolžni profil I.
faza 1.1000 |
7 Situacija II. faze 1.1000
|
7b Prečni in vzdolžni profil
II.faza 1:1000 |
8 Situacija III. faze 1:1000
|
8b Prečni in vzdolžni profil lll.
faza 1:1000 |
9 Situacija saniranega
kamnoloma 1:1000 |
(4) Za OPPN kamnolom Laže-1, 2 etapa je
bilo izdelano tudi Okoljsko poročilo. |
|
II. Opis prostorske ureditve |
|
4. člen |
(opis obstoječega stanja) |
(1) Razširjeni pridobivalni prostor
kamnoloma Laže-1, 2. etapa bo omejen s sledečimi prostorskimi elementi:
|
·
na vzhodu poteka po meji namenske
rabe LN-1 (območje nadzemnega pridobivalnega prostora), |
·
na jugu se nahaja plato separacije,
drobilnice, deponije, asfaltne baze in betonarne, |
·
na zahodu je meja raziskovalnega
prostora, ki je hkrati tudi meja namenske rabe LN-1, |
·
na severu je meja izbrana s potmi s
parcelnimi številkami 1316/80, 1316/82 in 1316/85 k.o. Laže.
|
(2) V globino omejuje odkopni prostor nivo
osnovnega platoja, ki se nahaja v kamnolomu Laže-1, 2. etapa na koti
+650 m. Po zaključenem odkopavanju naj brežine ne presegajo naklona 38°. |
(3) V kamnolomu Laže-1, 2. etapa so razvite
osnovne etaže na kotah E +650, E +660, E +670, E +680, E +690 in E +700
z vmesnimi etažnimi ravninami širine preko 10 m. |
(4) Jugovzhodna brežina ob
visokonapetostnih daljnovodih se sproti sanira tako, da se na večjem
delu tega območja kamnoloma izvede tehnična sanacija, delno pa tudi
biološka sanacija. |
(5) Za razvoj kamnoloma pri izkoriščanju
nadaljnjih faz se bo uporabljala kamnolomska cesta, ki je zgrajena po
jugozahodni brežini in poteka mimo prostora za predelavo sekundarnih in
trenutno odpadnih mineralnih surovin. Za odpiranje in začetni razvoj
kamnoloma Laže-1, 2. etapa se bo uporabila že zgrajena cesta ob SV robu
kamnoloma. Ta cesta se bo podaljšala do kote +730 m. |
|
5. člen |
(opis odpiranja in napredovanja odkopnih
polj) |
V kamnolomu Laže-1, 2. etapa bo odpiranje
odkopnih polj začeto z vrha navzdol od skrajne meje na vzhodni strani
kamnoloma. Odkopni prostor je konstruiran tako, da so delovne etažne
brežine maksimalne višine 10 m, naklon delovnih brežin pa ne večji od
75°. Dodatno bodo razvite še etaže E +710, E +720 in E +730.
|
|
6. člen |
(območje občinskega podrobnega
prostorskega načrta) |
(1) Območje OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa
obsega zemljišča predvidena za ureditev izkoriščanja mineralne surovine
na naslednjih parcelah: 1316/101 (delno), 1316/83, 1316/81, 1316/39,
1316/38, 1316/37, 1316/36, 1316/35, 1316/34, 1316/31 (delno), 1316/30,
1316/29, 1316/28, 1320/14, 1320/13 in 1320/12, vse k.o. Laže. |
(2) Območje OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa
obsega po fazah parcele oz. dele parcel s številkami: |
·
Faza I: |
1316/101 (delno), 1316/39, 1316/81 (delno
pot); |
·
Faza II: |
1316/37, 1316/38, 1316/28, 1316/29 (delno),
1316/30, 1316/34, 1316/35, 1316/36, 1320/12, 1320/13, 1320/14, 1316/81
(delno pot), 1316/83 (delno pot); |
·
Faza III: |
1316/31 (delno), 1316/29 (delno), 1316/83
(delno pot). |
(3) Skupna površina teh parcel in delov
parcel obsega 18,44 ha. |
(4) V območju OPPN kamnolom Laže-1, 2.
etapa potekata tudi dve poti na naslednjih parcelah: 1316/81 in 1316/83,
obe k.o. Laže. Skupna površina obeh parcel obsega 0,27 ha. |
|
III. Umestitev načrtovane
ureditve v prostor |
|
7. člen |
(vplivi in povezave s sosednjimi
območji) |
Del območja kamnoloma Laže-1, 2. etapa, ki
je predmet tega OPPN, predstavlja naravno prostorsko nadaljevanje v
smeri proti severu od obstoječega kamnoloma Laže, kjer so deli že
uspešno sanirani, deloma pa predstavlja zadnji še aktivni del kamnoloma.
Zaradi svoje lege, ki se umika stran od naselja Laže, vplivi na sosednja
območja niso predvideni. |
|
8. člen |
(višine in širine delovnih etaž in
etažnih ravnin) |
(1) Optimalna višina etaže je tista, ki
zagotavlja varno delo, ekonomičnost dela, zmogljivost vrtalne in
nakladalno-transportne mehanizacije ter minimalna pomožna dela.
|
(2) Na osnovi izkušenj pri odkopavanju
apnenca v obstoječem kamnolomu Laže dajejo etaže višin med 10 m in 15 m
optimalne rezultate pri pridobivanju. To velja za tehnologijo nakladanja
z bagrom, kjer ni potrebe po dodatnem prerivanju in narivanju izkopane
hribine. |
(3) Višina kupa odstreljenega materiala je
(z ozirom na izkušnje iz obstoječega dela kamnoloma) 2/3 višine delovne
etaže. |
(4) Glede na predhodne ugotovitve so v
kamnolomu Laže-1, 2. etapa privzete višine delovnih in končnih etaž 10
m. Etažne ravnine se formirajo na E +650, E +660, E +670, E +680, E
+690, E +700, E +710, E +720 in E +730. |
(5) Širina delovne etažne ravnine znaša
minimalno 21 m in je določena glede na rezultate geomehanskih raziskav
ob upoštevanju tehničnih karakteristik uporabljene mehanizacije.
|
(6) Minimalna širina etaže pri formiranju
končne brežine je 10 m. |
(7) Izvajalec rudarskih del (oziroma
tehnični vodja) je dolžan v primeru poslabšanja geomehanskih pogojev na
območju odkopavanja povečati minimalno širino delovne etažne ravnine ter
tako poskrbeti za varnost zaposlenih in strojev. |
|
9. člen |
(nakloni delovnih in končnih brežin) |
(1) Maksimalen še dopusten kot končne
brežine kamnoloma je 38°, kar zagotavlja stabilnost posameznih končnih
etažnih brežin 60°. |
(2) Končne brežine, kjer poteka glavna
transportna pot (stalna kamnolomska pot), se formirajo pod tem
naklonskim kotom. |
(3) Delovne brežine etaž se formirajo pod
naklonom 70 do 75°. Zmanjševanje naklona brežine bi predstavljajo težave
pri pridobivanju, še zlasti pri polnjenju minskih vrtin. |
|
10. člen |
(čiščenje - poseka in odkrivanje območja
odkopavanja) |
(1) Na območju odkopavanja je treba
predhodno posekati in odstraniti drevje in grmičevje na še neodkriti
površini približno 18,44 ha. Drevje je treba peljati izven območja
odkopavanja, grmičevje pa zbrati na kupe in ob strogi zagotovitvi
požarne varnosti tega območja sežgati. |
(2) Odstranjeno odkrivko se odvaža na
poseben plato za predelavo, kjer se ločita jalovina in humus od uporabne
hribine. Tako ločeni jalovina in humus se uporabita za kasnejšo sanacijo
in biološko rekultivacijo kamnoloma. |
|
11. člen |
(pripravljalna dela) |
(1) Po poseki drevja in odstranjevanju
grmičevja ter odkrivanju kamnoloma se izvede geodetsko zakoličenje
območja kamnoloma, kjer je predvideno odkopavanje. Vzpostavi se mreža
profilov, ki se mora ujemati s projektnimi profili. |
(2) Še pred poseko drevja in odkrivanjem
kamnoloma se vidno označijo mejniki na vseh lomnih točkah, tako da se na
teren prenesejo meje pridobivalnega prostora. |
(3) Zgradi se dostopna cesta do kote +730m
n.v. za dostop mehanizacije. |
(4) Po pridobitvi dovoljenja za
izkoriščanje se dokonča še izgradnja dostopne ceste po jugozahodnem robu
kamnoloma. |
|
12. člen |
(čas trajanja izkopa v kamnolomu Laže-1,
2. etapa) |
Ob upoštevanju načrtovanega letnega odvzema
300.000 m3/leto tehničnega kamna –apnenca v raščenem stanju in
izračunane skupne odkopne zaloge znotraj odkopnega prostora kamnoloma
Laže-1, 2. etapa dobimo čas izkopa, ki znaša: 10,743.600 m3 /300.000
t/leto = 35,8 let. |
|
13. člen |
(brežine) |
(1) Nosilec rudarske pravice za
izkoriščanje mora tekom izkoriščanja formirati končne, začasne končne in
delovne brežine. |
(2) Končne brežine predstavljajo brežine,
kjer se odkopavanje tehničnega kamna –apnenca zaključi in se ne bo več
izvajalo. To so predvsem brežine ob pasu VN daljnovodov in ob glavni
transportni poti ob odkopnem polju kamnoloma, ki poteka po zahodni
strani odkopnega prostora. Te brežine je treba sproti sanirati in
biološko rekultivirati, tako da zagotavljajo trajno stabilnost in
varnost do okolja. |
(3) Začasne končne brežine so tiste brežine
etaž, kjer se bo v naslednjih srednjeročnih in dolgoročnih obdobjih
nadaljevala širitev in s tem tudi odkopavanje apnenca. Te brežine je
treba odkopavati s takimi nakloni, da se zagotovijo stabilnostne razmere
pobočja in preprečijo morebitna izklinjenja ter geološki zdrsi plasti.
Brežine morajo biti zaključene tako, da omogočajo nadaljevanje
odkopavanja s čim manj dodatnimi stroški in pripravljalnimi deli. Na teh
brežinah se ne izvaja dokončna biološka rekultivacija, kajti gre za
etaže, s katerih se bo v srednjeročnem obdobju nadaljevalo izkoriščanje
apnenca. |
(4) Delovne brežine so tiste brežine, ki so
formirane v času izvajanja del in morajo zagotavljati učinkovito
tehnologijo pridobivanja apnenca, varno delo zaposlenih in varnost do
okolja. Sanacija in biološka rekultivacija se bo izvajala predvsem z
materiali pridobljenimi iz odkrivke in jalovih vložkov kamnoloma.
Kvalitetnejše materiale za sanacijo, kot so humus, lapor in boljša
kamnita-zemeljska mešanica, je treba posebej deponirati in jih vgraditi
v sanacijsko telo zgornjih plasti kot obdelovalni sloj. |
|
14. člen |
(tehnična sanacija) |
(1) Iz neuporabnih gradbenih odpadkov ter
iz preostanka kamnine po predelavi s postopkom R-5 (največ drobnih
mineralnih odpadkov < 10 mm) se pripravi umetna zemljina. |
(2) Umetno pripravljena zemljina se bo
vmešala v tla ali na tla z namenom, da se izboljša ekološko stanje
zemljine, in sicer v okvir sanacije kamnoloma na območjih in površinah,
kjer so končana dela pridobivanja apnenca. Razgrinjanje zemljine se
izvaja v slojih debeline največ do 1 m. |
(3) Ko je tehnična sanacija končana delno
ali v celoti, se lahko prične z izvajanjem biološke rekultivacije
površin in brežin kamnoloma. |
(4) Tehnična sanacija kamnoloma oz. končnih
brežin in reliefa terena se izvaja sproti z odkopavanjem etaž od zgoraj
navzdol in generalno v smeri od severa proti jugu do osnovnega platoja.
Tako je mogoče po vsaki formirani etaži ali delu etaže do končne kote in
varnega naklona izvesti tehnično sanacijo in rekultivacijo tega dela.
|
(5) S tehnično obnovo degradiranih površin
kamnoloma bo izvedeno končno oblikovanje površine terena v reliefno in
krajinsko sprejemljivo obliko. |
(6) Končno oblikovanje bo izvedeno v
terasasti obliki s sistemom etažnih ravnin in z osnovnim platojem.
Tehnična sanacija pri izravnavi površin, zaobljenju in omiljenju
štrlečih robov se izvaja v skladu s predvideno namembnostjo območja.
Nasipanje se izvede zaradi prilagajanja končne oblike krajinski podobi
ter kot osnovo za razprostrtje humusnega sloja in plodne zemlje.
|
(7) Pri oblikovanju terena moramo
upoštevati tudi odvodnjavanje, zato je treba predvsem pri osnovnem
platoju kamnoloma predvideti rahle prečne naklone (1,5%), usmerjene
proti zunanjem robu platoja, vzdolž katerega je predviden odvodnjevalni
kanal ter na posameznih končnih etažnih ravninah vzdolžne naklone 4% v
smeri obstoječega zbiralnika vode izven pridobivalnega prostora.
|
|
15. člen |
(biološka rekultivacija) |
(1) Po končani tehnični sanaciji terena, ki
predstavlja formiranje terasaste oblike terena in izravnavo brežin do
končnega naklona, se izvede biološka rekultivacijo oz. ozelenitev
površin, ki so predvidene za ponovno pogozditev. |
(2) Za biološko rekultivacijo je najprej
izvedena fina izravnava terena oz. osnovnega platoja. Sledi
razprostiranje kvalitetnejših materialov v plasteh, kar bo omogočalo
biološko rast in razvoj vegetacije. |
(3) Na že formirane, rahlo nagnjene
površine kamnoloma, se nasipa zemljino in humus v zaporednih plasteh
skupne debeline 0,9 m. Brežine kamnoloma z gravitacijskim nasipavanjem z
etažnih ravnin se prekrije s plastjo zemljin in humusa. Tako
pripravljene površine v začetni fazi vegetacije se zasadi z lokalno
travno mešanico z močnejšimi koreninami ali s kakšno drugo avtohtono
kulturo nižje rasti zaradi obogatitve rastišča in stabilizacije tal.
|
(4) Površino osnovnega platoja kamnoloma na
etaži E +650 se prekrije najprej z 0,6 m debelo plastjo zemljin, na
začetku z jalovimi vložki in nekaj revnejšo zemljino in na vrhu z bolj
kvalitetno zemljino. Čez to plast se razprostre po celotni površini
(cca. 59.500 m2) še plast humusa debeline cca. 0,3 m. |
(5) Tako biološko rekultivirana površina
oz. zemljišče zagotavlja učinkovito vegetacijo in preprečuje erozijo ter
je pripravljena za ozelenitev. |
(6) Rekultivirano površino osnovnega
platoja se spremeni v travnik, ki lahko pozneje prevzame tudi neko
drugačno – urbano funkcijo. |
(7) Zaradi varstva habitatnih tipov morajo
sanacijski posegi predvidevati tudi odstranjevanje morebitnih invazivnih
tujerodnih rastlinskih vrst. |
|
IV. Zasnova projektnih rešitev in
pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro |
|
16. člen |
(pogoji za prometno urejanje) |
(1) Območje kamnoloma Laže-1, 2. etapa se
navezuje na obstoječo javno cestno omrežje posredno preko obstoječega
kamnoloma Laže in posebne priključne ceste na regionalno cesto
Postojna–Senožeče–Koper. |
(2) Parkirišča za osebna vozila zaposlenih
kot tudi tovornih vozil so zagotovljena v okviru obstoječih ureditev
kamnoloma Laže. |
(3) Okoliškim gozdovom, ki mejijo na
območje OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa, bo omogočeno normalno
gospodarjenje z gozdom. To pomeni, da nosilec rudarske pravice za
izkoriščanje eventualne gozdne poti, ki sedaj potekajo preko območja
predvidene širitve kamnoloma, nadomesti z novimi potmi, ki potekajo
izven območja širitve predvidenega s tem OPPN. |
|
17. člen |
(pogoji za komunalno in energetsko
urejanje) |
(1) Za delovanje kamnoloma Laže-1, 2. etapa
ni potrebna izgradnja ali napeljava novega komunalnega voda ali
energetske infrastrukture. |
(2) Vsi objekti in infrastruktura v
pridobivalnem prostoru kamnoloma Laže-1 so že zgrajeni in obratujejo na
podlagi posebnih dovoljenj in potrebne tehnične dokumentacije.
|
(3) Pred začetkom izvajanja del po tem OPPN
je obvezno izvesti zajem meteornih voda iz povoznih površin znotraj
območja kamnoloma. Zajete meteorne vode se pred izpustom v odvodnik vodi
preko ustrezno projektiranega in izvedenega usedalnika, v katerem se
usedejo suspendirani delci. |
(4) Vsi obstoječi objekti in infrastruktura
bodo v celoti pokrivali pridobivanje mineralne surovine v razširjenem
delu 2. etape kamnoloma Laže-1. Podaljšata se samo dostopni cesti na
etaže razširjenega kamnoloma na vzhodu in zahodu pridobivalnega prostora
in bosta v celoti locirani v razširjenem pridobivalnem prostoru.
|
(5) Za potrebe zaposlenih so vsi potrebni
servisni prostori že zagotovljeni v okviru naprav in objektov obstoječe
1. etape že delujočega kamnoloma Laže-1. |
|
18. člen |
(gradbeni odpadki) |
Začasna deponija gradbenih odpadkov je
organizirana na posebnem zbirnem platoju za predelavo, kjer se ločita
jalovina in humus od uporabne hribine. Tako ločeni jalovina in humus se
uporabita za kasnejšo sanacijo in biološko rekultivacijo kamnoloma.
|
|
V. Rešitve in ukrepi za varstvo
okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter ohranjanja kulturne
dediščine |
|
19. člen |
(varovanje okolja) |
(1) Izkoriščanje tehničnega kamna – apnenca
predstavlja »per se« poseg v okolje in naravo. Ker je območje kamnolomov
v Lažah določeno z veljavnimi občinskimi planskimi akti kot območje za
izkoriščanje tehničnega kamna – apnenca, bo potrebno z načinom
eksploatacije in poznejšo sanacijo in biološko rekultivacijo zagotoviti
najmanjše možne negativne vplive na okolje. |
(2) Kamnolom Laže-1, 2. etapa je lociran
600 m severozahodno od starega kamnoloma Laže ter 300 m severno od
regionalne ceste Postojna–Senožeče–Koper. Z regionalno cesto je kamnolom
povezan s posebno priključno cesto. Lokacija kamnoloma je od najbližjega
naselja Laže oddaljena 1000m zračne razdalje. S predvideno širitvijo
kamnoloma Laže-1, 2. etapa se bo pridobivalni prostor oddaljeval od
naselja Laže. |
|
20. člen |
(ohranjanje narave ter trajnostna raba
naravnih dobrin) |
(1) V območju urejanja ni naravnih prvin,
ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom. |
(2) Se pa območje OPPN kamnolom Laže-1, 2.
etapa nahaja na območju pričakovanih naravnih vrednot OPNV karbonati.
|
(3) Namen opredelitve območij pričakovanih
naravnih vrednot je spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del,
pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja naravnih vrednot,
predvsem podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del
je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje
na novo odkritih naravnih vrednot. |
(4) Med zemeljskimi deli lahko pride do
odkritja podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna). Za
zagotavljanje ustreznega varstva podzemnih geomorfoloških naravnih
vrednot med gradnjo (izkopavanjem rudnine) je ob odkritju jame, brezna
treba upoštevati veljavno zakonodajo. Ob odkritju jame je treba takoj
obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje.
Lastnik zemljišča, na katerem je bila najdena jama, ali fizična oz.
pravna oseba, ki izvaja dejavnost, med katero je prišlo do najdbe, je
dolžan omogočiti raziskavo jame. Hkrati mora zaščititi jamo pred
uničenjem ali poškodbo. |
|
21. člen |
(ohranjanje gozdov) |
V primeru, da bodo zaradi delovanja
kamnoloma prekinjene posamezne prometnice (gozdne vlake ali druge poti),
ki omogočajo dostop do drugih gozdnih parcel, ki so zunaj območja OPPN
kamnolom Laže-1, 2. etapa, mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje
zagotoviti nadomestne prometnice, da bo z okoliškim gozdom, ki meji na
območje OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa, omogočeno normalno
gospodarjenje. |
|
22. člen |
(ohranjanje biotske raznovrstnosti) |
(1) Del območja predvidenega OPPN kamnolom
Laže-1, 2. etapa sega v območje Slavenskega ravnika in v območje
sklenjenega gozdnega prostora, ki je osrednji del teritorija tropa
volkov, ki se redno zadržuje v tem gozdnem prostoru. Območje je pomembno
tudi kot povezovalni koridor južnega dela dinarskega prostora z zahodnim
dinarskim (Nanos, Trnovski gozd) in naprej v alpski prostor ne samo za
volka, ampak tudi za rjavega medveda in navadnega risa. |
(2) Območje obstoječega kamnoloma se s
predvidenim OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa širi preko grebena
imenovanega Slemena. Ker gre za širitev preko grebena se ocenjuje, da bo
vpliv večji, kot je bil do sedaj, ko je greben preprečeval širjenje
hrupa in osvetljevanja proti severu in severovzhodu. |
(3) Kot omilitveni ukrepi se mora v zvezi s
tem upoštevati sledeče: |
·
Izvedba širitve se v nadaljnjih
fazah načrtuje tako, da se čim dlje ohranja zaslon grebena Slemena, ki
preprečuje širitev hrupa proti severu in severovzhodu. |
·
Širitev od grebena Slemena proti
severu in severovzhodu je mogoče izvajati samo v dnevnem času med 9. in
15. uro, območje pa ne sme biti osvetljeno. To se nanaša na dela
povezana s pridobivanjem surovine pri napredovanju širitve. |
·
Pri napredovanju izkoriščanja
kamnine na območju prehoda čez greben Slemena, se v času kotitve in
zgodnjega obdobja oskrbe mladičev (od marca do začetka junija) pozornost
nameni optimizaciji izvajanja hrupnejših dejavnosti (miniranje). V ta
namen se prva tri leta izvajanja OPPN vsako leto - in nato (lahko
redkeje) po prilagojeni dinamiki v skladu z ugotovitvami in programom -
s strani strokovnjaka za velike zveri izvede spremljanje prisotnosti in
stanja velikih zveri (zlasti volka) v okolici območja OPPN (radij cca. 3
km). V sodelovanju z njim se nato določi obseg in pogostost izvedbe
miniranja. Uporaba pnevmatskih kladiv na robu Slemena (severna stran) je
v navedenem obdobju prepovedana. |
·
Spremljati je treba stanje
sklenjenih površin gozdnega prostora, ki ostaja po izvedbi OPPN kamnolom
Laže-1, 2. etapa v smeri proti severu, severovzhodu in vzhodu ter
zagotoviti, da se ne izvaja obsežnih krčitev tega gozdnega prostora, ki
se ohranja kot sklenjen gozdni koridor. |
·
V fazo detajlnega izvajanja širitve
in pridobivanja kamnine v kamnolomu se vključi strokovnjaka za velike
zveri. Ugotovitve strokovnjaka je treba upoštevati pri organizaciji in
operacionalizaciji izvajanja del tekom izvajanja OPPN kamnolom Laže-1,
2. etapa. |
·
Območje izrabe mineralne surovine se
ogradi na način, da bodo preprečeni padci živali v območje, kjer poteka
izkop le-te. |
·
Posegi se načrtujejo na način, da se
na območju ohranja ugodno stanje: habitate varovanih vrst se mora
ohranjati v takem stanju, ki bo zagotavljalo dolgoročno ohranitev vrst.
|
(4) Poleg navedenih ukrepov je treba v
zvezi s tem upoštevati: |
·
V času delovanja kamnoloma se izvaja
monitoring velikih zveri v zvezi z ugotavljanjem vplivov in morebitnih
negativnih posledic za velike zveri, zlasti za volka. Nosilec rudarske
pravice za izkoriščanje je v času delovanja kamnoloma obvezan
zagotavljati izvajanje spremljanja prisotnosti in stanja velikih zveri,
zlasti volka s strani strokovnjaka za velike zveri, v okolici območja
OPPN (radij cca 3 km). Na podlagi tega se delovanje kamnoloma in s tem
povezano rudarsko pravico prilagodi ugotovitvam. Za izvedbo spremljanja
se v fazi izvedbe izdela program spremljanja, ki ga pripravi strokovnjak
za velike zveri. V prvih treh letih se spremljanje s strani strokovnjaka
za velike zveri izvaja vsako leto v času izvajanja OPPN. V nadaljevanju
pa se dinamika lahko prilagodi in se lahko izvaja tudi bolj poredko v
skladu z ugotovitvami in programom. |
·
Gozdna in grmiščna vegetacija je
habitat ogroženih in zavarovanih ptic (npr. velike sinice), zaradi česar
se lesna vegetacija odstranjuje izven spomladanskega časa.
Odstranjevanje lesne zarasti se tako lahko izvaja samo od avgusta do
januarja. |
·
Zaradi varstva habitatnih tipov se
morebitne zasaditve lahko izvajajo samo z lokalnimi travnimi mešanicami,
sadikami ali semeni. |
·
Zaradi varstva habitatnih tipov
morajo sanacijski posegi predvidevati tudi odstranjevanje morebitnih
invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. |
|
23. člen |
(varstvo kulturne dediščine) |
(1) V območju OPPN kamnolom Laže-1, 2.
etapa ni registriranih enot kulturne dediščine. |
(2) V bližini se nahaja enota kulturne
dediščine Razdrto – arheološko najdišče Goli vrh, EŠD 13047. Gre za
ostaline gradišča in avstrijskih obrambnih fortifikacij iz časa
napoleonskih vojn. Gradišče je z lego na dominantni vzpetini nadziralo
prehod v Vipavsko dolino. |
(3) Ker gre za poseg v neposredno bližino
tega registriranega arheološkega najdišča in so na območju posega možne
arheološke najdbe, je smiselno izvesti predhodne arheološke raziskave za
oceno arheološkega potenciala. |
(4) Strokovni nadzor nad posegi:
|
V kolikor predhodne arheološke raziskave
niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine
omogočati dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča, nosilec
rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalec rudarskih del (oziroma
tehnični vodja) mora o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS, OE
Nova Gorica vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. |
(5) Odkritje arheološke ostaline:
|
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika
zemljišča, nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalca
rudarskih del (oziroma tehničnega vodjo) ob odkritju dediščine obvezuje,
da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V
primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave
arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba
zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. |
|
24. člen |
(varovanje pred onesnaženjem tal) |
(1) V času pridobivanja eksploatacije je
treba zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču,
da bo preprečeno onesnaževanje voda in izlitje nevarnih tekočin na
prosto ali v zemljo. |
(2) Humus s področja kamnoloma je treba
odstraniti in ga deponirati na območju, ki je namenjeno za njegovo
deponiranje. V primeru ko je mogoče, se lahko deponira tudi na obrobju
etaž, če se kaže potreba po njegovi hitri uporabi. Odkopno jalovino je
treba deponirati ločeno od humusa. Oboje, jalovina in humus, se
uporabljata pri ureditvi brežin in sanaciji. |
(3) Odložena humus in jalovina morata biti
deponirana na način, da se prepreči erozija. |
(4) V času izkoriščanja je treba izvajati
sprotno sanacijo brežin na izkoriščenem delu (od zgoraj navzdol).
|
(5) Za rekultivacijo/sanacijo se lahko
uporabi zemeljski izkop, ki je nastal znotraj območja OPPN kamnolom
Laže-1, 2. etapa, druge inertne materiale in viške zemeljskih
materialov. Za sanacijo je prepovedano uporabljati odpadke, razen
zemeljskih odpadkov s klasifikacijo odpadka 17 05 04. |
(6) Mehanizacija, ki se uporablja za
pridobivanje, transport in obdelavo kamna (nakladalci, bagri, dvigala,
žage ...), mora biti vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki rokuje
z mehanizacijo, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah
in nepredvidenih izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja
je treba takoj obvestiti pristojne organe in pristopiti k sanaciji.
|
(7) V času izkoriščanja je treba zagotoviti
vse varnostne ukrepe in tako organizacijo, da bo preprečeno izlitje
nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo. Potencialno nevarnost
onesnaževanja okolja namreč lahko predstavlja morebitno izlitje naftnih
derivatov, ker bodo v kamnolomu obratovali stroji z motorji z notranjim
izgorevanjem. Delovne stroje, kot so nakladalci, bagri, dvigala, žage …
se oskrbuje z mobilno cisterno na platoju (pralni ploščadi) z oljnim
lovilcem. Vsa mobilna vozila, kot so kamioni in ostala vozila, se z
gorivom oskrbuje na javnih črpalkah ali na enak način kot ostala
mehanizacija. |
(8) Vse odpadke, ki bodo nastajali pri
tehnoloških procesih pridobivanja in obdelave, je treba zbirati v
primernih posodah, ki so namenjene za skladiščenje odpadkov. Prostor,
kjer se odpadki skladiščijo, naj bo utrjen, pokrit, brez odtokov in
odporen na tekočine, ki se v tem prostoru skladiščijo. |
(9) To velja tudi za razne odpadke, kot so
z oljem prepojene krpe, ki jih je treba sproti odstraniti iz območja
kamnoloma na za to predvideno deponijo. Za uničenje in odvoz odpadov, ki
nastanejo zaradi del, je odgovoren nosilec rudarske pravice za
izkoriščanje. |
(10) V območju, kjer bo potekalo
izkoriščanje, večja popravila in vzdrževanje niso dovoljena. V kamnolomu
se lahko na osnovni ploščadi (poleg obstoječih pri asfaltni bazi in na
platoju za predelavo gradbenih odpadkov) uredi nova ustrezna lokacija
(betonska plošča z usedalnikom in lovilcem olj), kamor je treba
odpeljati stroj ali napravo v okvari in tam izvesti popravila.
|
(11) Znotraj obstoječega osnovnega platoja
za servisiranje, vzdrževanje in parkiranje vozil (ko le-ta niso v
uporabi) mora biti utrjena pralna ploščad z lovilcem olj, odporna na
tekočine, ki se tam skladiščijo – onemogočeno mora biti iztekanje v
okolje. Prostor mora biti opremljen z absorpcijskimi materiali, ki jih
je treba uporabiti v primeru morebitnega izlitja. |
(12) Redno je treba kontrolirati
brezhibnost vozil in strojev skladno z navodili za vzdrževanje in
uporabo. |
(13) Mehanizacija (mobilni stroji) se z
gorivi in mazivi oskrbuje na posebej urejenem platoju za pretakanje
goriva, ki mora biti narejen v skladu s tovrstnimi predpisi in opremljen
z lovilci maščob. Strogo je prepovedano menjavanje olja ali drugih
tekočin na mehanizaciji in vozilih na osnovnem platoju ali na kakem
drugem mestu v kamnolomu, ki ni za to namenjeno, pripravljeno in
primerno opremljeno. Izjemoma je dovoljeno na delovnem mestu (etaži)
oskrbovati kompresor vrtalne garniture in buldožer. V času oskrbovanja z
gorivom mora biti pod rezervoar postavljena lovilna ponjava in
polivinilaste folije, da prestrežejo morebitne manjše izlive goriva.
Treba je onemogočiti tudi odlaganje kakršnihkoli odpadkov v kamnolomu.
|
(14) Po končanem pridobivanju je treba
odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete
površine je treba sanirati in krajinsko ustrezno urediti. |
|
25. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Pripravljalna dela se bodo izvajala
sočasno z napredovanjem razširitve kamnoloma. Uporabile se bodo sedanje
poti, ki se bodo po potrebi le prilagodile novim etažam. V času
pripravljalnih del bodo lahko nastajale lokalno povezane emisije v zrak
neposredno z izpušnimi plini gradbene mehanizacije in delovnih naprav
(npr. motorna žaga pri podiranju dreves) na lokaciji posega, z izpušnimi
plini iz transportnih vozil ter s prašenjem zaradi poseke gozda,
odstranjevanja zemeljskega izkopa ter s tem povezanega transporta po
makadamskih površinah. Vpliv prašenja in emisij škodljivih snovi iz
delovnih strojev in transportnih vozil v času pripravljalnih del bo
začasen in lokalen. |
(2) Daleč največji vpliv na kakovost zraka
pri izkoriščanju kamine v kamnolomih so emisije prašnih delcev. Te v
največji meri nastajajo pri razstreljevanju, kasneje tudi pri drobljenju
in separaciji materiala ter med transportom materiala. |
(3) Prašne usedline so že do sedaj
predstavljale največji vir emisij, prav tako pa je na območju kamnoloma
prisotnega veliko prahu. Podoben obseg prašenja lahko pričakujemo tudi
med obratovanjem kamnoloma v 2. etapi, ker bo obseg dela podoben, kot je
bil do sedaj. |
(4) Pri ravnanju z materialom (drobljenje,
sejanje, nakladanje, transport ...) bodo nastajale predvsem emisije
prahu. |
(5) Predviden obseg del bo enak kot do
sedaj, zato se predvideva, da bodo emisije v zrak ostale na podobni oz.
enaki ravni kot do sedaj in zunaj meja kamnoloma ne bodo prekomerne,
medtem ko bodo lahko na lokaciji kamnoloma ob nadaljevanju dela brez
ukrepov mejne vrednosti emisij prahu in prašnih usedlin presežene.
|
(6) Tehnologija pridobivanja granulatov in
mineralne surovine med širitvijo bo ostala enaka kot v obstoječem
stanju. V procesu pridobivanja kamnine (zaradi naravne vlažnosti
materiala) ne prihaja do večjih emisij trdih delcev v zrak. |
(7) Miniran kamen se dovaža do obrata
separacije, kjer se material drobi v čeljustnem drobilniku. Nato se
material preko dozatorja z rešetkami in sejalnicami sortira na različne
granulacije in se ga preko transportnih trakov odlaga na deponijo.
|
(8) Na območju OPPN kamnolom Laže-1, 2.
etapa bodo viri emisij onesnaževal v zrak ostali približno enaki kot v
obstoječem stanju, in sicer: |
·
miniranje – razstreljevanje z
namenom pridobivanje kamnine, |
·
prerivanje, odrivanje in nakladanje
materiala na etažah oz. platoju, |
·
drobljenje materiala zaradi priprave
frakcij za nadaljnjo uporabo (drobljenje in separacija), |
·
transport pridobljenega materiala.
|
(9) Emisije trdnih delcev v času miniranja
bodo časovno omejene in ne bodo predstavljale pomembnega vira. Pri
detonaciji nastanejo plini NOX, CO2 in CO. Vsa gospodarska razstreliva
imajo pozitivno bilanco kisika, zato je nastanek teh plinov količinsko
relativno majhen. Večji vir emisij predstavljajo vrtalne garniture za
pripravo vrtin za namestitev razstreliva v vrtine (priprava na
miniranje). |
(10) Drobljenje in sortiranje drobljenih
frakcij je prevladujoči vir emisij trdnih delcev. Z izvedbo OPPN
kamnolom Laže-1, 2. etapa bo ostalo postrojenje za drobljenje na
frakcije nespremenjeno. Glede na to, da se bodo na obstoječem kamnolomu
začela dela zapiranja, se je nekoliko spremenila samo lokacija
postrojenja za predelavo odkrivke in tamponskih materialov. Po podatkih
nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se je to postrojenje prestavilo
nekoliko višje na lokacijo platoja za zbiranje gradbenih odpadkov.
|
(11) Prevozi s težkimi tovornimi vozili
bodo po podatkih nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ostali v
okviru obstoječega. Tako ni pričakovati dodatnih emisij zaradi premikov
tovornih vozil po dovoznih poteh znotraj območja kamnoloma in po
transportnih poteh. |
(12) Onesnaževalce zraka v kamnolomu lahko
razdelimo na dva dela. Prvo skupino vira onesnaženja predstavlja
prašenje in prah iz naslova miniranja in izkoriščanja kamnin. Drugo
skupino pa predstavljajo emisije izpušnih plinov in morebitno prašenje
pri transportu ali prekladanju materiala. Največji delež na končni
rezultat prida prvi vir onesnaženja, minimalnega pa drugi. |
(13) Obremenitev kakovosti zraka glede na
sedanje stanje se ne bo bistveno spreminjala. Do večjega obsega prašenja
prihaja predvsem v času miniranja in manipulacije materiala, in sicer ob
neugodnih vremenskih razmer ter ob slabi pripravi materiala oz. ob
neustreznem ravnanju. |
(14) Rezultat modelnega izračuna
obremenitve okolja z delci PM10 kaže, da izven območja OPPN kamnolom
Laže-1, 2. etapa in območja obstoječega kamnoloma mejne vrednosti za
delce PM10 niso presežene. Na podlagi navedenega je razvidno, da tudi v
primeru maksimalne možne obremenitve (dejanska produkcija je lahko tudi
za več kot polovico manjša) do preseganja mejnih vrednosti izven območja
OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa in območja obstoječih dejavnosti ne bo
prihajalo. |
(15) V primerjavi z obstoječim stanjem se
emisije delcev zaradi izvedbe OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa ne bodo
bistveno povečale. Izkoriščanje se bo izvajalo dosledno od zgoraj
navzdol s sprotno sanacijo končnih brežin. S tem se bo sproti saniralo
odprte površine, ki so lahko vir emisij. Izvedba OPPN kamnolom Laže-1,
2. etapa ne pomeni povečanje emisij onesnaževal v zrak. Posledično se
tudi kakovost zraka v ožji okolici in pri najbližjih stanovanjskih
objektih ne bo poslabšala. Zaradi pomaknjenosti proti severovzhodu glede
na obstoječi kamnolom, se bo oddaljenost od najbližjega poselitvenega
območja povečala, kar bo dodatno vplivalo na zmanjšanje verjetnosti, da
bi pri najbližjih stanovanjskih objektih prišlo do povečanja
koncentracij prašnih delcev. |
(16) Na podlagi navedenega je razvidno, da
se kazalec kakovosti zraka pri najbližjih stanovanjskih objektih glede
na izhodiščno stanje ne bo bistveno spremenil. Prav tako se kazalec
glede na izhodiščno stanje ne bo bistveno spremenil v bližnji okolici.
|
(17) Kot omilitveni ukrep se upošteva
dejstvo, da se lokacije za drobljenje in separacijo ohranijo na
obstoječem mestu in ne pomikajo višje, ker bi pri tem prihajalo do
višjih srednjih letnih koncentracij prašnih delcev PM10. |
(18) Srednje letne koncentracije delcev
PM10 pri najbližjih stanovanjskih objektih so globoko pod mejno
vrednostjo. Naravno oviro za širjenje delcev v smeri vasi Laže
predstavlja reliefna bariera Hrib, ki s svojo gozdnatostjo dodano
preprečuje širjenje prašnih delcev v smeri vasi Laže. Drugih naselij oz.
stanovanjskih objektov v bližini ni. |
(19) Za dodatno zmanjšanje emisij so podane
naslednje usmeritve: |
·
Delovni stroji in mehanizacija
morajo biti redno vzdrževani in tehnično brezhibni. |
·
V primeru ustavljanja vozil,
transportnih sredstev in delovnih strojev za daljši čas je treba
ugasniti motor. |
·
Vožnja po podlagi, kjer je možnost
nastanka prašenja, mora biti počasna. Po potrebi se take poti dodatno
utrdi. |
·
V sušnih ali vetrovnih obdobjih se
material moči, da ne pride do prašenja. |
·
Vegetacijo v kamnolomu in okolici se
odstranjuje preudarno, prav tako se jo kasneje čim hitreje in čim bolje
sanira, saj le-ta veliko pripomore pri zadrževanju in preprečevanju
širitve prašnih delcev. |
·
Ob izvajanju del je nujno potrebno s
koles kamionov pri izhodu iz območja posega odstraniti blato ali prašne
delce. Prav tako morajo biti dovozne poti utrjene in redno čiščene.
|
·
Uporablja se transportne poti
znotraj območja kamnoloma. Treba je uporabljati princip krajšanja
transportnih poti in se kolikor je mogoče izogibati prevozu skozi
poseljena območja. |
·
Treba je upoštevati določila
veljavne zakonodaje o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja ter določil o preprečevanju in zmanjševanju emisij
celotnega prahu, ki se nanašajo na pretovarjanje in skladiščenje na
prostem. |
·
Zmanjšanje površin, s katerih je
mogoče razpršeno emitiranje prašnih delcev, na najmanjšo možno mero:
sprotno zagrinjanje in zasaditev že izkoriščenih površin kamnoloma in
drugih površin na območju kamnoloma, ki niso v uporabi, skladno z
rudarskim projektom. |
·
Na lokaciji kamnoloma se postavi
lokalna merilna postaja za spremljanje smeri in hitrosti vetra,
rezultati pa se uporabijo v sklopu izdelave PVO. V sklopu PVO se nato
izvede tudi modelna napoved sprememb smeri vetra glede znižanja vzpetine
Slemena. |
(20) Monitoring koncentracije prašnih
delcev PM10: nosilec rudarske pravice za izkoriščanje izvede dnevne
meritve koncentracij prašnih delcev PM10 enkrat na leto, minimalno vsaj
dva tedna (priporočljivo pa en mesec) v času sušnega obdobja.
|
|
26. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Obremenitev okolja s hrupom zaradi
izvedbe OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa je pričakovati zaradi:
|
·
delovanja strojev in naprav znotraj
območja OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa, |
·
delovanja strojev gradbene
mehanizacije pri pridobivanju tehničnega kamna, |
·
transporta materiala znotraj območja
OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa in znotraj območja obstoječega kamnoloma,
|
·
drobljenja in separacije materiala
na območju obstoječega kamnoloma, |
·
izvedbe miniranja (kratkotrajni,
občasni vpliv), |
·
obratovanja obstoječe dejavnosti
asfaltne baze, separacije in betonarne. |
(2) Pri varovanju pred hrupom se loči
vplive hrupa: |
·
na prebivalce in okolico ter
|
·
na zaposlene delavce v kamnolomu.
|
(3) Iz vidika obremenitve okolja s hrupom
se ne pričakuje večjih sprememb v obremenjenosti s hrupom v primerjavi z
obstoječim stanjem. Dela se že izvajajo na območju obstoječega kamnoloma
in se bodo zaradi izvedbe OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa le lokacijsko
premaknila proti severovzhodu. Glede na smer premikanja je to v smeri
stran od stanovanjskih objektov oz. poselitvenega območja. Hrup bo
nastajal med vsemi fazami izvedbe del v kamnolomu. Najhrupnejši vir je
vsekakor miniranje, ki pa je zelo kratkotrajne narave (manj kot 1 s).
Bolj konstanten vir predstavljajo obdelava kamnine in njena
manipulacija, drobilna in sejalna naprava, vrtanje, gozdna ter gradbena
mehanizacija in transport. |
(4) Na južnem robu obstoječega dela
kamnoloma (proizvodni kompleks Laže-1) bodo še naprej delovale povezane
dejavnosti (asfaltna baza, separacija). Ker bo predviden obseg del
zaradi izvedbe OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa enak kot do sedaj, se
predvideva, da bo obremenitev s hrupom iz tega vira ostala na podobni
oz. enaki ravni kot do sedaj. |
(5) Strojniki mehanizacije in delavci, ki
izvajajo dela v bližini, morajo uporabljati osebna zaščitna sredstva za
varovanje sluha pred učinki hrupa (glušniki, zaščitni čepki). Vse
delavce je potrebno redno pošiljati na periodične zdravniške preglede.
|
(6) Vsi stroji in oprema morajo biti
ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani
in nadzorovani. Z namenom varovanja prebivalcev in okolice pred hrupom
morajo biti strojna mehanizacija in naprave za obdelavo opremljene z
dušilci hrupa oz. protihrupno opremo. |
(7) Upoštevati je treba splošne ukrepe in
normative za varstvo delavcev pred škodljivim delovanjem ropota na
človeški organizem, kot jih določa veljavna zakonodaja. |
(8) Monitoring vrednosti kazalcev hrupa v
okolju: v času obratovanja kamnoloma je treba skladno z veljavno
zakonodajo izvajati monitoring hrupa. V okviru prvih meritev in
obratovalnega monitoringa hrupa je treba zagotoviti meritve obremenitve
s hrupom kot posledico emisije vseh virov hrupa v kamnolomu. Zavezanec
za izvedbo obratovalnega monitoringa hrupa je nosilec rudarske pravice
za izkoriščanje, meritve izvaja od ministrstva pooblaščena organizacija
in sicer 1 krat na 3 leta v času izvajanja OPPN kamnolom Laže-1, 2.
etapa. |
|
27. člen |
(spremljanje stanja okolja) |
(1) Nosilec rudarske pravice za
izkoriščanje skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za
tiste kazalce, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega
monitoringa. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zagotovi redna
poročila o spremljanju stanja okolja v času izvajanja plana za naslednje
kazalce: |
·
srednja letna koncentracija prašnih
delcev PM10, |
·
vrednosti kazalcev hrupa v okolju,
|
·
vrednost seizmičnih meritev hitrosti
vibracij pri izvedbi miniranja, |
·
prisotnost in stanje velikih zveri,
zlasti volka v okolici območja OPPN (radij cca 3 km). |
(2) Nosilec rudarske pravice za
izkoriščanje občini posreduje podatke o izvedenem monitoringu stanja
izbranih kazalcev. Občina pripravi periodično poročilo (na 5 let) in s
tem poročilom obvesti pristojno ministrstvo. |
|
VI. Rešitve in ukrepi za obrambo
ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom
pred požarom |
|
28. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
(1) Z OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa so
zagotovljeni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi, s katerimi je
omogočeno izkoriščanje tehničnega kamna – apnenca, v skladu z določili
veljavnih planskih in izvedbenih aktov občine Divača. |
(2) Nevarne snovi v kamnolomu predstavljajo
naftni derivati, kot so dizel gorivo, motorna olja in hidravlična olja
strojev, razstreliva in razstrelilna sredstva. Kako ravnati s temi
snovmi, je določeno z veljavnimi predpisi. |
(3) Po zakonu je treba za zaposlene
izdelati ustrezna navodila za ravnanje z različnimi nevarnimi snovmi ter
navodila in postopke za ravnanje v primeru nesreče. |
|
29. člen |
(varstvo pred požarom) |
(1) Na območju OPPN kamnolom Laže-1, 2.
etapa gradnja objektov sicer ni predvidena, do požara pa lahko pride pri
miniranju, odkopavanju zaradi pojava iskrenja, kakor tudi pri
obratovanju gradbene mehanizacije in navsezadnje zaradi človeškega
faktorja. Požar se lahko razširi na okoliški gozd in objekte. Požarno
varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi
predpisi. Lokacija je lahko dostopna za gasilska vozila, obstoječi
cestni sistem omogoča dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje
opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996). Najbližja
gasilska enota je v Senožečah, ki je od lokacije kamnoloma oddaljena cca
5 minut vožnje. |
(2) Sežiganje gorljivih delov, kot so
grmičevje, kartonska embalaža …, se opravi, ko je brezvetrje in pod
kontrolo delavcev, ogenj pa se mora popolnoma pogasiti. V vetrovnem in
suhem obdobju detonacijska vrvica ne sme biti napeljana skozi travo in
podrast. Na vrtalnih napravah mora biti nameščen gasilni aparat.
|
(3) Kamnolom mora imeti izdelan
protipožarni načrt z ukrepi zavarovanja pred požari, ki naj vsebuje
načrt požarne preventive in intervencije v primeru nastanka požara na
različnih lokacijah. |
|
30. člen |
(zaščita pred miniranjem oz.
vibracijami) |
(1) Glede na rezultate dosedanjih meritev
vibracij in učinkov miniranj ob obratovanju obstoječega kamnoloma, kjer
se uporablja ista tehnologija, kot bo uporabljena v novem delu kamnoloma
v primeru izvedbe OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa, se ob upoštevanju
oddaljenosti objektov od kamnoloma ter omilitvenih ukrepov, ki so
predvideni z rudarskim projektom, predvideva, da dovoljene hitrosti
vibracij verjetno ne bodo presegle dovoljenih vrednosti za razred
zaščite, v katerega se uvrščajo najbližji stanovanjski objekti v naselju
Laže. |
(2) Izpostaviti je treba tudi, da se s
širitvijo kamnoloma območje izkoriščanja odmika od objektov, ki so sedaj
oddaljeni cca 850 m oz. od območja naselja Laže (širitev je predvidena v
smeri proti severu stran od območja naselja). |
(3) Na podlagi tega se ocenjuje, da bo
sprememba gibanja izbranega kazalca ostala na ravni dosedanjih
rezultatov meritev ob predpostavki, da bodo upoštevani ukrepi za
izvajanje vrtanja in miniranja, ki so predvideni z rudarskim projektom,
in standardi za izvajanje miniranj v kamnolomu. |
(4) Usmeritve, ki se podajajo z namenom
preprečevanja pojava prekomernih vplivov: |
·
Miniranje je treba izvajati v skladu
s projektom. Upoštevati je treba priporočene detonacijske polnitve in
uporabljati takšno tehnologijo pridobivanja mineralne surovine, s katero
bodo učinki miniranja (razmet, tresljaji in zračni udar) na okolico v
okviru kriterijev, ki so določeni s tujimi standardi (DIN 4150 / nemški
standard, ONORM S 9020 / avstrijski standard). |
·
Ne glede na eksplozivne polnitve
posamezne vrtine je priporočena milisekundna zakasnitev vsake vrtine.
|
·
Sprotno je treba obveščati okoliške
prebivalce o času predvidenega miniranja. |
·
Občasno je treba izvajati meritve
hitrosti širjenja vibracij v času miniranja pri okoliških objektih v
naselju Laže. |
·
Delo polnjenja in mašenja minskih
vrtin se mora izvajati pod stalnim nadzorom. |
·
Ustrezno okoliščinam se vrtine
polnijo z manjšo koncentracijo razstreliva (rahljano miniranje).
|
·
Polnitve minskih polj in minska
polja je treba prilagajati glede na rezultate seizmičnih meritev.
|
·
Zavarovanje pred razmetom, ko se
miniranje izvaja na zgornjih etažah, je treba doseči s pokrivanjem s
posebnimi varovalnimi mrežami ali pregrinjali iz gumijastih trakov.
|
·
Za zmanjšanje vplivov zračnega udara
pri miniranju je treba ustrezno usmerjati odkopno fronto, da ostanejo
naravne prepreke (gozd) za širjenje udarnega vala. |
(5) ELES d.o.o. kot izvajalec prenosne
dejavnosti visokonapetostnih vodov zahteva od nosilca rudarske pravice
za izkoriščanje, da se dela izvaja tako, da ne pride do poškodb
daljnovodov in povzročitve posredne škode. Pri vseh minerskih delih v
bližini daljnovodov se morajo upoštevati priporočila s strani Inštituta
za rudarstvo, geotehnologijo in okolje v Študiji odpiranja in razvoja
kamnoloma Laže-1 (izdelal IRGO, april 1994, Ljubljana) točka 5.5
Tehnologija miniranja z ozirom na visokonapetostne daljnovode. |
(6) Monitoring vrednosti seizmičnih meritev
hitrosti vibracij pri izvedbi miniranja: nosilec rudarske pravice za
izkoriščanje mora občasno izvesti meritve hitrosti širjenja vibracij v
času miniranja pri okoliških objektih v naselju Laže v skladu s
standardom za meritve hitrosti vibracij (DIN 4150 / nemški standard,
ONORM S 9020 /avstrijski standard). Izvede se vsaj ena meritev vsako
leto. |
|
VII. Etapnost izvedbe prostorske
ureditve |
|
31. člen |
(etapnost/faznost izvedbe) |
(1) Z OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa so
predvideni posegi v prostor del enovitega posega, ki je razdeljen na 3
faze. |
(2) Na grafičnih listih je prikazana
faznost po kateri se odpira kamnolom od 1. faze na jugovzhodu, preko 2.
faze na sredini in se zaključi s 3. fazo na severozahodu. Ob ustrezni
argumentaciji (težave z odkupom zemljišč, kotitev mladičev v
spomladanskem času…) je možna je tudi drugačna faznost, ki se npr.
začenja z 2. fazo namesto s 1. fazo, predčasno se lahko preide v 3.
fazo, preden je zaključena 2. faza ... |
|
VIII. Velikost dopustnih odstopanj
od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev |
|
32. člen |
(dopustna odstopanja) |
Pri realizaciji OPPN kamnolom Laže-1, 2.
etapa so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko,
prometno, ekonomsko, geološko, hidrološko, geomehansko ali tehnično
utemeljene oz. primernejše rešitve. Odstopanja so mogoča pod pogojem, da
ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost ljudi in objektov.
|
|
IX. Drugi pogoji in usmeritve za
določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti oppn |
|
33. člen |
(razmejitve in primopredaja) |
V območju OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa ni
nobene javne infrastrukture, ki bi jo po končanih posegih moral nosilec
rudarske pravice za izkoriščanje predati upravljavcem v upravljanje in
vzdrževanje. |
|
34. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Odlok o OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa bo
prenehal veljati, ko bodo z načrtom predvideni posegi izvršeni in
sanirani. Po prenehanju veljavnosti se bo območje urejalo s prostorsko
izvedbenimi pogoji določenimi v občinskem prostorskem načrtu Občine
Divača. |
|
X. Končne določbe |
|
35. člen |
(nadzor) |
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega
odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor. |
|
36. člen |
(vpogled) |
OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa je stalno na
vpogled na Občini Divača in Upravni enoti Sežana. |
|
37. člen |
(pričetek veljavnosti odloka) |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 032-0008/2017-07 |
Datum: 30. 5. 2017 |
|
|
Občina Divača |
|
Alenka Štrucl Dovgan, županja |
|