Na
podlagi 52. člena Odloka o izvajanju obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na
območju Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 67/19) je Občinski svet
Občine Grosuplje na 8. redni seji dne 11. 12. 2019 sprejel |
|
P R A
V I L N I K |
o
tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje
komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Grosuplje |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(področje uporabe in obvezna uporaba drugih predpisov) |
|
S tem
pravilnikom se urejata tehnična izvedba in uporaba objektov in naprav za
zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalnih in industrijskih ter
padavinskih odpadnih vod (v nadaljevanju odpadnih vod) na območju Občine
Grosuplje, ki jih nalaga občinski predpis s področja odvajanja in
čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih vod. Pravilnik se mora
upoštevati pri načrtovanju, v upravnih postopkih, pri gradnji,
komunalnemu opremljanju in uporabi objektov in naprav s področja
odvajanja in čiščenja odpadnih vod. |
Pravilnik predstavlja tehnično izvedbeni predpis veljavnega občinskega
predpisa o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na
območju Občine Grosuplje (v nadaljevanju: odlok). |
Poleg
določil tega pravilnika je treba obvezno upoštevati tudi: |
– vse
veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost, |
–
slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN) in mednarodne (ISO)
standarde, |
–
organizacijske predpise in navodila za delo, ki so navedeni v posameznih
poglavjih tega pravilnika. |
|
2. člen |
|
(opredelitev kanalizacijskega omrežja) |
|
Kanalizacijsko omrežje je sklop povezanih kanalov in jarkov ter z njimi
povezanih tehničnih sklopov in naprav, namenjenih zbiranju in odvajanju
odpadnih vod z določenega območja v naprave za čiščenje odpadnih vod ali
v naravni odvodnik padavinskih vod oziroma ponikanje. |
Po
namenu uporabe se kanalizacijsko omrežje deli na javno in zasebno
kanalizacijsko omrežje. |
Po
namenu odvajanja je lahko kanalizacijsko omrežje mešano, če se po
kanalizacijskem sistemu odvajata komunalna in padavinska odpadna voda
skupaj, ter ločeno, če se po kanalizacijskem omrežju komunalna in
padavinska odpadna voda odvajata ločeno. |
|
3. člen |
|
(sestavni deli kanalizacijskega omrežja) |
|
Sestavni
deli kanalizacijskega omrežja so: |
– povezovalni kanali in jarki s tehničnimi sklopi in naprave za zbiranje
in odvajanje odpadnih voda (gravitacijski, tlačni in podtlačni cevovodi,
revizijski jaški, podtlačni jaški z batnimi ventili, padavinski
požiralniki, lovilci peska, lovilci lahkih tekočin, lovilci maščob,
lovilci olja, črpališča, razbremenilniki, združitveni objekti,
zadrževalniki čistilnega vala, regulacijski objekti, podtlačne postaje,
telemetrijske postaje, nadzorni centri) ter |
– objekti in naprave za čiščenje komunalne in/ali padavinske odpadne
vode (komunalne čistilne naprave, in male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem
besedilu: PE), male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo do 2000
PE, čistilne naprave padavinske odpadne vode. |
Kanalizacijsko omrežje je praviloma v lasti občine, z njim upravlja
izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod na
območju občine. |
Zasebno
oziroma interno kanalizacijsko omrežje so kanalizacijski priključek,
mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
obstoječa pretočna greznica ter nepretočna greznica za stanovanjske in
nestanovanjske objekte. Kot taki so sestavni del objekta v lasti in
upravljanju uporabnika. |
|
II. TEHNIČNI NORMATIVI ZA PROJEKTIRANJE, GRADNJO IN OBNOVO |
|
4. člen |
|
(zavezujoča osnovna izhodišča) |
|
Kanalizacijsko omrežje mora biti projektirano in grajeno tako, da
zagotavlja optimalno odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode ob najmanjših stroških izgradnje, vzdrževanja in
obratovanja. Pri načrtovanju, gradnji in obnovi kanalizacijskih omrežij
se mora zagotavljati zaščito zdravja ljudi in obratujočega osebja,
zaščito odvodnika in čistilne naprave pred hidravlično in okoljsko
preobremenitvijo, zaščito podtalnice, zagotovitev primerne hidravlične
zmogljivosti kanalizacijskega omrežja in naprav za čiščenje, zagotovitev
varnih delovnih pogojev, trajnost, pravilno delovanje in vzdrževanje ter
nadzorovanje, statično in dinamično nosilnost kanalizacije, vodotesnost
ter omejitev pogostosti preplavitve nad predpisano vrednostjo. |
|
5. člen |
|
(izbira vrste omrežja) |
|
Izbira
vrste omrežja za odvod odpadnih vod po namenu uporabe je odvisen od
vrste omrežja, ki na določenem območju že obstaja, od zmogljivosti in
kakovosti naravnega odvodnika, vrste dotokov v omrežje, potrebe po
čiščenju, topografije zemljišča, obstoječih čistilnih naprav ter od
drugih lokalnih pogojev. |
Po
namenu odvajanja je lahko kanalizacijsko omrežje ločeno ali mešano, po
načinu odvajanja pa je lahko težnostno, kombinirano (tlačno-težnostno)
ter podtlačno. |
Pri
gradnji novih kanalizacijskih omrežij se pri izbiri vrste omrežja po
namenu upošteva zahteve odloka. |
|
6. člen |
|
(geomehanski in hidrogeološki pogoji za gradnjo) |
|
V fazi
načrtovanja je potrebno upoštevati geomehanske in hidrogeološke
značilnosti zemljine. Podatki se pridobijo z raziskavami ali z
interpretacijo javno dostopnih baz podatkov. Pri tem je potrebno
upoštevati karakteristične značilnosti izbranih materialov, iz katerih
bodo sestavljeni deli kanalizacijskega omrežja, in upoštevati njihove
obtežbe na zemljino, nevarnosti drsin, posedanja, tok in gladino
podtalnice, obremenitve bližnjih objektov in cest ter upoštevati
trenutno rabo zemljišča. |
Na
podlagi izsledkov iz prejšnjega odstavka je potrebno določiti možnost
gradnje z alternativnimi vrstami gradnje, uporabe posameznih vrst cevi,
možnost uporabe peščene posteljice ter načine stabilizacije brežin
jarkov in zasipa gradbenih jarkov. |
|
7. člen |
|
(projektne osnove) |
|
Osnovo
za dimenzioniranje kanalizacijskih omrežij in naprav za odvajanje in
čiščenje odpadne vode predstavljata količina in kakovost odvedene vode.
Pri sušnemu odtoku predstavlja količina odpadne vode osnovo za
dimenzioniranje kanalizacije za odpadno vodo in za izračun sušnega
odtoka pri dimenzioniranju zbiralnikov mešanega sistema. Količina
sušnega odtoka se izračuna ob upoštevanju predvidenega števila
uporabnikov in normirane porabe vode v višini 150 l/os/dan za prebivalce
in 50 l/os/dan za zaposlene. Količina industrijske odpadne vode (odpadna
voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo) se določi na
podlagi merjenih pretokov ali ocenjenih vrednosti glede na posebnosti
proizvodnje. Količina tuje vode (infiltracija) se oceni in znaša med 0 %
in 100 % sušnega odtoka ali kot specifična infiltracija zemljišča med 0
in 0,15 l/s/ha. Urni maksimum za določitev sušnega odtoka je odvisen od
števila prebivalcev in zaposlenih na obravnavanem območju, izražen v %
dnevnega pretoka in navadno znaša 1/10–1/18 dnevne potrošnje vode glede
na velikost območja. Pri hidravličnem dimenzioniranju padavinske in
mešane kanalizacije se mora upoštevati pogostnost nalivov glede na
vrednosti iz tabele 1. Intenzivnost in trajanje naliva za posamezno
območje se določi tako, da je trajanje naliva enako trajanju odtoka.
Koeficient odtoka se določi glede na pozidavo, nagib in vrsto zemljišča.
Upoštevati je treba zmanjšanje odtoka zaradi podaljšanja časa zbiranja
(zakasnitve) ali akumulacijske sposobnosti kanalske mreže in objektov za
zadrževanje odtoka. Kanalizacija mora biti načrtovana tako, da pri
določenem nalivu ne poplavlja. Za določitev jakosti naliva se upošteva
vrednosti gospodarsko enakovrednih nalivov za Ljubljano iz tabele 2.
Padavinski odtok se določi na osnovi predvidene pogostosti nalivov in
jakosti odtoka naliva (običajno 10 oziroma 15 minut) ter koeficienta
odtoka, ki se ga določi glede na pozidavo, nagib in vrsto zemljišča za
vsak posamezni kanalski odcep oziroma manjše območje. |
Tabela
1: Upoštevane pogostosti pri zasnovi kanalskega omrežja in spremljajočih
objektov (po standardu SIST EN 752-2) |
Pogostost nalivov1 (1×
v »n« letih) |
Kraj |
Pogostost poplav (1× v »n« letih) |
1 v 1 |
Podeželje |
1 v 10 |
1 v 2 |
Stanovanjska območja |
1 v 20 |
1 v 2
1 v 5 |
Mestni centri, industrijska in obrtna območja:
– s preskusom poplavljanja
– brez preskusa poplavljanja |
1 v 30 |
1 v 10 |
Podzemni prometni objekti
Podvozi |
1 v 50 |
1 Pri
nalivih ne sme priti do preobremenitve |
Tabela
2: Upoštevanje jakosti nalivov pri zasnovi kanalskega omrežja in
spremljajočih objektov |
Pogostost naliva |
Meteorološka postaja Ljubljana |
Jakost odtoka nalivov l/s/ha, trajanja min |
5 |
10 |
15 |
20 |
30 |
60 |
90 |
120 |
180 |
300 |
420 |
600 |
0,1 |
590,6 |
383,3 |
281,2 |
225,6 |
165,6 |
97,2 |
71,4 |
57,4 |
42,1 |
31,4 |
28,2 |
25,1 |
0,2 |
528,6 |
333,3 |
296,2 |
196,6 |
146,7 |
87,4 |
64,5 |
52 |
38,4 |
28 |
24 |
20,4 |
0,5 |
404,5 |
253,1 |
191,6 |
157,2 |
119,0 |
73,9 |
56 |
45,9 |
34,8 |
24,5 |
19,4 |
15,2 |
0,67 |
375 |
233,5 |
177 |
145,4 |
110,2 |
68,7 |
52,1 |
42,8 |
32,4 |
22,8 |
18,2 |
14,2 |
1 |
327,4 |
211,6 |
160,6 |
132,1 |
100,2 |
62,5 |
47,6 |
39 |
29,6 |
20,9 |
16,6 |
|
2 |
259,3 |
173,2 |
131,8 |
108,6 |
82,7 |
51,9 |
39,5 |
32,5 |
24,8 |
17,6 |
|
|
4 |
201,7 |
133,1 |
101,7 |
84,1 |
64,3 |
40,6 |
31 |
25,6 |
19,6 |
|
|
|
6 |
164,9 |
109,2 |
84,2 |
70 |
54,0 |
34,4 |
26,7 |
21,2 |
15,1 |
|
|
|
|
8. člen |
|
(hitrosti odpadne vode v cevi) |
|
Najmanjša dovoljena hitrost odpadne vode v kanalu je 0,3 m/s pri sušnem
odtoku. Največja dovoljena hitrost odpadne vode je 3 m/s. Občasno je ta
hitrost lahko tudi višja (do 6 m/s), če izbrani material cevi to omogoča
brez poškodb njenega ostenja. |
|
9. člen |
|
(globine in padci cevi) |
|
Cev za
komunalno odpadno vodo mora omogočati priključitev odtokov iz pritličja
bližnjih objektov in gravitacijsko odvajanje. Njena globina znaša
praviloma 1,20 m, izjemoma lahko tudi manj. Cev za padavinsko odpadno
vodo mora omogočati priključitev cestnih požiralnikov in dvorišč
bližnjih objektov in praviloma znaša 0,80 m. Pri projektiranju je
potrebno slediti naravnemu padcu terena. Najmanjši padci javne
kanalizacije so določeni z upoštevanjem najmanjših dovoljenih hitrosti
in morajo preprečevati odlaganje in zastajanje trdnih delcev. Če to ni
mogoče, je treba predvideti ukrepe za stalno čiščenje in pogostejšo
kontrolo kanalov, bodi si s čistilnimi prekucniki, priključitvijo
padavinskih vod zadnje stavbe kanalskega odcepa oziroma manjšega
območja, izjemoma v soglasju z upravljavcem z vzpostavitvijo rednega
strojnega čiščenja, kar mora biti opredeljeno v projektni dokumentaciji. |
Tabela
3: Priporočljivi padci cevi |
DN (mm) |
Padec (‰) |
200 |
5–100 |
250–300 |
5–50 |
400–500 |
5–30 |
550–1.000 |
5–30 |
>1.000 |
5–6 |
|
10. člen |
|
(premeri cevi) |
|
Premeri
cevi javne kanalizacije (notranji premer cevi) se označujejo v mm (DN)
in znašajo: 200, 250, 300, 400, 500, 600, 700, 800, 900, 1000, 1100,
1200, 1400, 1800, 2100 in 2400. Premere cevi kanalizacije se določi na
podlagi hidravličnih zahtev, pogojev glede vzdrževanja in najmanjše
možnosti zamašitve. Najmanjši premer cevi javne komunalne kanalizacije
znaša 200 mm. Najmanjši premer cevi javne padavinske kanalizacije znaša
200 mm. Najmanjši premer cevi tlačnih vodov iz črpališč javne
kanalizacije znaša 80 mm. Ustreznost dimenzij cevi kanalizacije je treba
dokazati s hidravličnim računom, upoštevati je potrebno pogoje glede
vzdrževanja tako, da je možnost zamašitve minimalna. |
Za
največje vrednosti polnitev se upoštevajo naslednje vrednosti: |
–
cevovod za odvajanje komunalne odpadne vode do 50 % polnitve cevi pri
največjem sušnem odtoku, |
–
cevovod za odvajanje padavinske odpadne vode do 70 % polnitve cevi pri
projektiranem nalivu, |
–
cevovod mešanega tipa do 70 % polnitve cevi pri projektiranem nalivu in
največjem sušnem odtoku. |
|
11. člen |
|
(mehanski vplivi na cevi) |
|
Kanalizacijske cevi morajo biti vgrajene po navodilih proizvajalcev
tako, da so zaščitene pred mehanskimi vplivi kot so obtežbe, vibracije,
posedanje tal. Kot komunalna infrastruktura se šteje za najglobje
vgrajeni komunalni vod, zato morajo biti cevi kanalizacije lokacijsko
vgrajene po principu prioritete tako, da je v primeru okvare možen
strojni izkop s strojem z orodjem za izkop s širino najmanj 0,3 m. Na
mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni možna kasnejša intervencija
z izkopom, morajo biti cevi kanalizacije položene v prehodnih
kolektorjih ali kinetah ali v zaščitnih ceveh. Odločitev o obbetoniranju
cevi mora izhajati iz statične presoje. |
Kanalizacijske cevi morajo zagotavljati ustrezno obodno togost, ki je
odvisna od lokacije vgradnje in načina obremenitve, vendar ne sme biti
manjša od SN 4 kN/m2. |
|
12. člen |
|
(dostopnost in varovanje) |
|
Objekti
in naprave javnega kanalizacijskega omrežja morajo biti projektirani in
izvedeni tako, da v normalnih pogojih ni možen pristop ali kakršnokoli
delovanje nepooblaščenih oseb in živali. Način se določi v tehnični
dokumentaciji. |
|
13. člen |
|
(vgrajeni materiali) |
|
Elementi
javne kanalizacije morajo biti iz atestiranih materialov z možnostjo
vgradnje na način, ki zagotavlja vodotesnost in varno rokovanje v času
gradnje in v času obratovanja sistema. |
Materiali, iz katerih so izdelani elementi kanala, vključno s tesnili,
ki pridejo v stik z vodo, glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških
lastnosti ne smejo slabšati kakovosti odvedene vode. |
Material, iz katerega so izdelane cevi in drugi elementi javne
kanalizacije, se izbere glede na namen, statične obremenitve,
hidravlične zahteve, sestavo tal, višino podtalnice, poplavno območje,
pričakovano življenjsko dobo po veljavnih amortizacijskih stopnjah,
abrazivnost, odpornost na mehanske, kemične in druge vplive (npr. pri
čiščenju) ter možnost izdelave enostavnih naknadnih priključkov. |
Pri
novih kanalih ali obnovah je dovoljeno uporabiti naslednje materiale: |
– za
odvod komunalne odpadne vode in mešano kanalizacijo: polivinil klorid
(PVC), polietilen (PE), polipropilen (PP), armirani poliester (GRP),
nodularna litina (NL), keramika (KER), jeklo (JE), betonske (BET) ali
armiranobetonske (AB) cevi. |
Vgrajeni
materiali javne kanalizacije (gradbeni proizvodi) morajo imeti
pridobljene ustrezne listine o skladnosti na podlagi harmoniziranih
standardov ter morajo biti označeni z oznako CE. Uporabi se lahko tudi
gradbene proizvode, za katere so tisti, ki so dali proizvod na trg
(proizvajalci, uvozniki), pridobili slovensko tehnično soglasje (STS),
ali gradbene proizvode, ki so skladni s slovenskimi tehničnimi predpisi
in slovenskimi standardi. Vsi vgrajeni gradbeni proizvodi in ostali
polizdelki, ki se vgrajujejo kot posamezni element javne kanalizacije,
morajo vsebovati vtisnjene ali na drug način razvidne podatke, iz
katerih je mogoče razbrati in slediti njihove značilnosti in pomembne
informacije (material, serijsko številko, tip, saržo, različne
piktograme). |
Materiali, ki se uporabljajo pri gradnji kanalov, morajo zadostiti
pogojem, ki so skladni z evropskimi in slovenskimi standardi. |
|
14. člen |
|
(križanja) |
|
Pri
križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi vodi kanalizacija poteka
horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo potekati
pravokotno, izjemoma lahko znaša kot prečkanja osi kanalizacije in
drugega podzemnega voda največ 45°. |
Ker se
mora pri gradnji kanalizacije zagotavljati padec, ima njena lega glede
na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi
prilagajati kanalizaciji. Praviloma kanalizacija poteka pod drugimi
komunalnimi vodi. |
|
15. člen |
|
(vertikalni odmiki) |
|
V
primerih, ko novo načrtovani vodovod poteka pod kanalizacijo, mora biti
vodovodna cev vgrajena v zaščitno cev, ustji zaščitne cevi pa morata
biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 3 m. V
primeru možnosti nadzora drenirane vode sta ustji zaščitne cevi lahko
odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije 0,8 m na vsako stran. V
izjemnih primerih je lahko kanalizacija zaščitena s PVC folijo ali
glinenim nabojem, vse po dogovoru z upravljavcem. Vertikalni odmik ne
sme biti manjši od 0,4 m. |
V
primeru, ko novo načrtovani vodovod poteka nad kanalizacijo, na
vodoprepustnem zemljišču, mora biti vodovod vgrajen v zaščitni cevi,
ustji zaščitne cevi pa odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije najmanj
2 m. Vertikalni odmik ne sme biti manjši od 0,4 m. |
V
izjemnih primerih, predvsem pri rekonstrukcijah obstoječih komunalnih
vodov se lahko zaradi različnih okoliščin določi tudi drugačen
vertikalni odmik, za katerega mora biti pridobljeno soglasje upravljavca
drugega komunalnega voda. |
|
16. člen |
|
(horizontalni odmiki in varovalni pas) |
|
Odmik od
spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti
manjši od 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika,
ki ima začetek 0,3 m pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo,
ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°. |
|
Tabela
4: Najmanjši horizontalni odmik od ostalih podzemnih vodov |
Komunalni vod |
Globina komunalnega voda v odvisnosti od kanala |
Odmik |
Plinovodi, elektrovodi, vodi javne razsvetljava,
telekomunikacijski vodi |
Večja ali enaka |
0,5 m |
Toplovod |
Večja ali enaka |
0,5 m |
Vodovod |
Manjša ali enaka (fekalni in mešani kanal) |
1 m |
Vodovod |
Manjša ali enaka (padavinska kanalizacija) |
1 m |
Plinovodi, elektrovodi, vodi javne razsvetljave,
telekomunikacijski vodi |
Manjša |
1 m |
Toplovod |
Manjša |
0,5 m |
Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci
posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši, kot
jih določa standard SIST EN 805, in sicer: |
–
horizontalni odmik od podzemnih temeljev in podobnih naprav ne sme biti
manjši od 0,4 m, |
–
horizontalni odmik od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav ne sme biti
manjši od 0,4 m, |
– v
izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih komunalnih vodov velika,
odmiki ne smejo biti manjši od 0,2 m, v tem primeru je potrebno med
izkopom zagotoviti stabilnost prisotnih naprav in podzemnih napeljav, s
strani upravljavca komunalnega voda pa je potrebno pridobiti soglasje. |
Pri
načrtovanju objektov in stavb je potrebno upoštevati varovalni pas
javnega kanalizacijskega omrežja, ki znaša 1,5 m, merjeno od osi voda,
če drug predpis ne določa drugače. |
|
17. člen |
|
(prečkanja) |
|
Nadzemno
prečkanje se lahko izvede po samostojni nosilni ali po mostni
konstrukciji. Cevovod kanalizacije je lahko vidno obešen na mostno
konstrukcijo, lahko pa je vgrajen v kineti. V obeh primerih je treba
upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala ter temu primerno
izbrati način pritrditve kanala, kompenzacijo dilatacij ter toplotno
izolacijo cevovodov z zaščito pred UV žarki. |
Pri
prečkanju vodotoka, železnice in ceste mora biti prečkanje izvedeno v
skladu z zahtevami posameznega mnenjedajalca. Pred in za prečkanjem
vodotoka morata biti načrtovana revizijska jaška za čiščenje cevi. |
Prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi, pri čemer morata
biti ustji zaščitne cevi izven gradbenega nasipa železniškega tira in se
na obeh koncih zaključiti v revizijskem jašku. V primeru jeklenih
cevovodov je potrebno predvideti zaščito proti blodečim električnim
tokovom. Upoštevati je potrebno zahteve mnenjedajalca. |
Podzemno
prečkanje krajevnih, lokalnih in regionalnih cest se praviloma izvaja
brez uporabe zaščitnih cevi, če je kanal vgrajen v globini, ki jo
predpisuje proizvajalec cevi in upravljavec javne ceste. Podzemno
prečkanje avtocest se izvaja enako kot podzemno prečkanje železnic.
Upoštevati je potrebno zahteve mnenjedajalcev. |
|
III. OBJEKTI NA KANALIZACIJSKEM OMREŽJU, NJIHOVA FUNKCIJA IN UPORABA |
|
18. člen |
|
(osnovni namen) |
|
Objekti
na kanalizacijskem omrežju so namenjeni zagotovitvi nemotene uporabe,
pravilnega delovanja, nadzora, čiščenja in vzdrževanja kanalizacijskega
omrežja. |
|
19. člen |
|
(revizijski jaški) |
|
Revizijski jaški so objekti, ki služijo čiščenju kanalov in spremembam
smeri cevi ter preseka cevi. Umeščeni morajo biti na pločnikih ali
bankinah, v primeru, da umestitev na teh površinah ni mogoča, pa na
sredini cestišča oziroma voznega pasu. Vgrajujejo se na mestih, kjer se
menja vzdolžni naklon, smer, profil kanala in kjer se združujeta dva ali
več kanalov. Medsebojna razdalja med dvema RJ je praviloma 100 × DN
kanalizacijske cevi in ne sme biti večja od 50 m. |
Svetli
premer jaška do globine 1,3 m je lahko 600 mm, globlji jaški pa morajo
biti notranjega premera 800–1000 mm. Za priključitev hišnih priključkov
in drugih kanalov mora dno jaška imeti izdelane koritnice (mulde). |
V
primeru, ko je višinska razlika med koto vtočnega in iztočnega kanala
večja od 0,5 m, se izvede prepadni oziroma kaskadni revizijski jašek s
suhim izlivom ali se vgradi vrtinčni jašek. V kaskadnem revizijskem
jašku se izvede stopnjo iz kolena, ravnega dela cevi in odcepnega kosa.
Stopnja se izvede iz istega materiala ali iz materiala z boljšimi
lastnostmi, kot je osnovni kanal. V primeru, ko hitrosti odpadne vode v
kanalu prekoračijo 6 m/s, je na vertikalnih lomih treba izvesti
umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se zmanjša energija curka
na stene revizijskega jaška. |
Zagotovljena mora biti enostavnost priključevanja cevi in zagotovljena
vodotesnost spojev. |
Pokrovi
jaškov javne kanalizacije, vgrajeni v povozne površine, morajo biti
litoželezni, okrogle oblike premera 60 cm, protihrupne izvedbe. V
nepovoznih površinah je dovoljena vgradnja kvadratnih pokrovov dimenzije
60 × 60 cm. Nosilnost pokrovov in vrsta materiala je pogojena z
namembnostjo in lego kanala v prostoru. Okvir betona mora biti vdelan v
armiranobetonski venec debeline minimalno 20 cm, ki ne sme obremenjevati
jaška. Pokrovi na gramoznih ali peščenih površinah morajo biti zaščiteni
pred vsipom materiala z okolice v jašek. Na kanalizacijskem omrežju mora
biti nameščeno tolikšno število pokrovov, da je omogočeno ustrezno
prezračevanje kanalizacije. Pokrovi jaškov morajo po gradnji ostati
vidni. Izjeme so možne samo pod posebnimi pogoji, ki jih v obliki
soglasja izda upravljavec javne kanalizacije. Pokrovi jaškov morajo biti
izvedeni skladno z veljavnim standardom. |
Vstopne
lestve iz nerjavečega jekla je treba vgraditi v RJ na kanalih prereza
več kot 1400 mm. Pri združevanju kanalov s premerom nad DN 400 morata
kanala na vtoku oklepati kot, ki je enak ali manjši od 45°, pri kanalih
manjšega premera pa je izvedena priključitev pod kotom v loku v
koritnici. V revizijske jaške na javnem kanalizacijskem omrežju preseka
nad DN 500 niso dopustne priključitve hišnih priključkov. |
|
20. člen |
|
(razbremenilniki in zadrževalni bazeni) |
|
Razbremenilniki so objekti, zgrajeni na mešani ali padavinski
kanalizaciji, ki služijo razbremenjevanju kanalizacijskega omrežja ob
močnejšem dežju. Potrebno jih je dimenzionirati na osnovi ustreznih
predpisov in smernic. Projektirani morajo biti tako, da zagotavljajo
odvod prvega onesnaženega vala do čistilne naprave. |
Zadrževalni bazeni so objekti, zgrajeni na mešani ali padavinski
kanalizaciji, za izravnavanje sunkovitih in povečanih odtokov odpadne
vode neposredno v vode, čistilno napravo ali v javno kanalizacijsko
omrežje. Služijo zmanjševanju premerov dolvodnih kanalskih cevi in
objektov ter začasnemu zadrževanju prvega čistilnega vala odpadne vode.
Bazene je potrebno dimenzionirati na osnovi ustreznih predpisov in
smernic. Pri projektiranju je potrebno upoštevati predvsem dotok, dušeni
iztok, prelivni iztok in način čiščenja bazena. Zagotoviti je potrebno
ustrezno spiranje bazena s prekucniki. |
Praviloma se razbremenilnik in zadrževalni bazen izvedeta kot skupni
kombinirani objekt. |
Na
razbremenilno zadrževalni bazen je glede na obremenitev in vsebnost
odpadne vode potrebno vgraditi tudi zapornice, rešetke, sistem
odzračevanja, grablje, naprave za izmet odpadkov, regulacijske prelivne
stene in njim primerne inštalacije ter predvideti in projektno obdelati
njihov način čiščenja. V takšnih primerih je treba objekt oskrbeti z
nizkonapetostnim električnim priključkom z možnostjo rezervnega
napajanja iz mobilnega agregata. Poleg osnovnega krmilja na samem
objektu se lahko zagotovi tudi prenos signalizacij, meritev in alarmov.
Načrtovan sistem mora biti usklajen s sistemom upravljavca javnega
kanalizacijskega omrežja. Zagotoviti je potrebno tudi ustrezno zunanjo
ureditev, ki zagotavlja varnost ljudi in živali, dostopne in parkirne
poti za vzdrževanje s specialnimi vozili in čiščenje ter v primeru
izmeta odpadkov urediti tudi ustrezna mesta in način izmeta ter prevzema
teh odpadkov. |
|
21. člen |
|
(črpališča) |
|
Črpališča so objekti in naprave za črpanje odpadne vode na višji nivo.
Lahko so mokre ali suhe izvedbe. Gradijo se tam, kjer ni mogoč ali
ekonomsko upravičen gravitacijski odvod. Urejen mora biti dostop s
specialnimi vozili do črpališča. Črpališča morajo imeti urejeno
prezračevanje in praviloma biti ograjena. Električna omarica z
instrumenti in opremo za kontrolo napajanja objekta je locirana v
neposredni bližini objekta po zahtevah distributerja električne
energije. |
Zagotoviti je potrebno ukrepe, ki preprečujejo nabiranje vlage v
električni omarici. Črpališča morajo biti izvedena tako, da se v primeru
izpada električne energije ali okvare zagotovi delovanje črpališča s
premičnim agregatom. Izdelano mora biti kot vodotesen objekt s
preprečenim vdorom tuje vode. Poleg osnovnega krmilja na samem objektu
se lahko zagotovi tudi prenos signalizacij, meritev in alarmov.
Načrtovan sistem mora biti usklajen s sistemom upravljavca javnega
kanalizacijskega omrežja. |
Zmogljivost črpalk se določi na osnovi maksimalnega dotoka v črpališče.
Črpališče mora imeti vsaj dve črpalki, ki morata biti dimenzionirani
tako, da ena črpalka lahko prečrpa vse odtočne količine. Delovanje
črpalk v črpališču je izmenično, istočasno delujeta le v izjemnih
primerih. Določiti je potrebno maksimalno dopustno hitrost v tlačnem
vodu glede na nestacionarne tokove (vodni udar), ki bodo nastajali v
njem. V primeru, da je dolžina tlačnega voda več kot 50 m, je potrebno
vgraditi čistilni kos. Upoštevati je potrebno tlačna nihanja v tlačnem
vodu zaradi vklopa in izklopa črpalk. Najmanjša notranja dimenzija
tlačnega voda je 80 mm. Najmanjša temenska globina tlačnega voda je 0,8
m. |
Za mokra
črpališča velja še: |
V
črpališčih se za meritev nivoja uporabi ultrazvočne sonde ali druga
ustreznejša oprema. Imeti morajo prostornino vsaj za 4 ure akumulacije
po prejemu obvestila o napaki. |
Črpalki
morata biti montirani na nerjavečem vodilu. Čas akumuliranja med
vklopoma črpalke je največ 2 uri. Delovni volumen črpalnega jaška mora
biti takšen, da je število vklopov črpalk v skladu z njihovimi
karakteristikami. Potrebno jih je dimenzionirati na osnovi ustreznih
predpisov in smernic (ATV-A 134). |
Črpalke
morajo biti krmiljene preko frekvenčnega pretvornika, ki poleg
nastavljive frekvence delovanje motorja zagotavlja tudi njegov mehki
zagon in izklop. |
Na
tlačnem vodu iz črpališča mora biti zagotovljeno ustrezno število jaškov
s čistilnimi elementi in preprečen nastanek hidravličnega udara. |
|
22. člen |
|
(podtlačno kanalizacijsko omrežje) |
|
Podtlačno kanalizacijsko omrežje je sistem objektov in naprav,
namenjenih odvodu komunalne odpadne vode. |
Tak
sistem kanalizacije se uporablja na področjih z ne zadostnim naravnim
padcem terena, ki bi lahko tehnično in ekonomsko opravičil gradnjo
klasične težnostne kanalizacije. Praviloma sistem podtlačnega
kanalizacijskega omrežja pokriva zaključeno oskrbovalno območje, kjer je
potrebna podtlačna postaja. |
Podtlačna postaja je objekt, ki s pomočjo podtlačnih črpalk vzpostavlja
podtlak v celotnem omrežju. Sistem mora delovati povsem avtomatizirano,
z odpiranjem in zapiranjem podtlačnih ventilov, nameščenih v podtlačnem
jašku, preko katerega se voda črpa (srka) v podtlačno posodo, nameščeno
v podtlačni postaji, iz nje pa preko tlačnih črpalk na čistilno napravo
ali kanalizacijsko omrežje. Podtlačna postaja mora imeti nizkonapetostni
električni priključek z možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega
agregata. |
Podtlačni jašek je del javne infrastrukture in je nameščen kot stičišče
med javno podtlačno kanalizacijo in internim težnostnim oziroma tlačnim
kanalizacijskim priključkom. V zgornjem delu jaška se nahaja podtlačni
ventil z vsemi potrebnimi sestavnimi deli, v spodnjem delu pa jašek
sestavlja ustrezna poglobitev skladno z veljavnimi standardi. Priključki
na jašek se izvedejo izven območja podtlačnih cevi, običajno do štirje
priključki na jašek. Običajno je priključek na globini 1,5 m, izjemoma
na globini do 2,0 m. Jašek mora imeti vzpostavljeno signalizacijo za
spremljanje njegovega delovanja in v jašku mora biti na dovodu vgrajen
ročni zaporni zasun. |
Za
podtlačne cevovode se uporablja PE cevi, nazivne tlačne obremenitve 10
barov, ki se jih vari z elektro varilnimi spojkami. Premeri cevi se
določijo na podlagi skupne prostornine omrežja, pretočnih količin,
geodetskih višinskih razlik in hidravličnih izgub. Pri zadostnem padcu
terena se cevi v vzdolžnem profilu polagajo vzporedno s padcem terena,
plitvo izven cone zmrzovanja. Pri nezadostnem vzdolžnem padcu ali
protipadcu terena se cevi v smeri odtoka vgrajujejo z minimalnim
vzdolžnim padcem, običajno 0,2 %. Upošteva se polaganje v tako
imenovanem žagastem profilu z višinskimi skoki. Hitrost vode v sistemu
mora zagotoviti onemogočanje izločanja in zastajanja usedlin v omrežju,
običajno hitrost ne sme biti večja od 6 m/s. |
Spremljanje in delovanje celotnega podtlačnega kanalizacijskega omrežja
se zagotovi z vzpostavitvijo centralnega nadzornega sistema, ki se ga
opredeli v tehnični dokumentaciji in mora biti usklajen z upravljavcem
sistema. |
Običajno
se podtlačno kanalizacijsko omrežje načrtuje kot sistem določenega
proizvajalca podtlačne tehnike. Pri načrtovanju je potrebno predvideti
5 % dodatne opreme. |
|
23. člen |
|
(čistilni prekucniki) |
|
Čistilni
prekucniki so objekti za samodejno izpiranje cevovodov na
kanalizacijskem omrežju v primerih, kadar se kanalizacijsko omrežje
zaradi hitrosti, ki so manjše od 0,3 m/s, samo po sebi ne izpira dovolj.
Delovanje jaška s prekucnikom mora omogočiti, da v kanalu pride večkrat
na dan do kratkotrajnih čistilnih pretokov s hitrostjo, višjo od
0,7 m/s. Objekt, v katerega je postavljen prekucnik, mora prenesti vse
predvidene obtežbe (zemeljski pritisk, prometna obtežba, hidrostatični
pritisk in drugo) in mora biti vodotesen. Imeti mora vstopno odprtino,
pokrito s primernim pokrovom. Tla v objektu morajo biti nagnjena proti
vtoku v kanal, ki se izpira. V objekt se namesti posoda – prekucnik.
Prekucnik je posoda iz nerjaveče debelejše pločevine, ki se vseskozi
polni in prazni. Praviloma se polni z odpadno vodo, kjer pa to ni
mogoče, z vodo iz vodovoda. Princip delovanja je zasnovan na spremembi
težišča polne posode glede na težišče prazne. Pri polni posodi se skupno
težišče posode in akumulirane vode postavi v točko, v kateri je
omogočena prevrnitev posode. Močan vodni tok izplakne usedline v kanalu.
Tečaji prekucnika morajo biti iz primernega materiala, ki v odpadni vodi
ne oksidira. |
|
24. člen |
|
(peskolov) |
|
Peskolovi so objekti za preprečevanje vnašanja peska in drugih hitro
usedljivih snovi v kanalizacijsko omrežje. Vgrajeni morajo biti tudi na
vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, čistilne naprave) na
mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v
kombinaciji z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se
tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku.
Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način
odstranjevanja usedlin. |
Čisti in
vzdržuje se jih v sklopu vzdrževanja cest in javnih površin. |
|
25. člen |
|
(lovilci lahkih tekočin oziroma lovilci olj) |
|
Lovilci
lahkih tekočin so objekti za izločanje lahkih tekočin s specifično težo,
manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v
kanalizacijsko omrežje. Vgrajujejo se pred izpustom v vodonosnik, če se
odvaja padavinska odpadna voda s površin, kjer obstaja možnost razlitja
lahkih tekočin. Vgrajujejo se tudi v interno kanalizacijsko omrežje pred
priključkom na mešano ali ločeno kanalizacijsko omrežje. Izdelani in
dimenzionirani morajo biti v skladu z veljavnimi standardi. Biti morajo
dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja
izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in
jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora
biti omogočen nadzor upravljavca javnega sistema. Vgradnja lovilcev
lahkih tekočin je obvezna na območjih varstvenih pasov vodnih virov in
na območjih, ki imajo zaradi odvoda odpadnih voda iz garaž, pralnih
ploščadi ter parkirišč za tovorna vozila in avtobuse v ponikalnico vpliv
na površinske oziroma podzemne vode. |
|
26. člen |
|
(lovilci maščob oziroma ločevalniki maščob) |
|
Lovilniki maščob so naprave za lovljenje in izločanje maščob
rastlinskega in živalskega izvora, ki jih ni dovoljeno odvajati v javno
kanalizacijo. Izdelani morajo biti po veljavnih standardih SIST EN 1825.
Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih uporabnik vzdržuje ter
skrbi za odstranjevanje izločenih snovi, mora biti omogočen nadzor, ki
ga izvaja izvajalec javne službe. Lovilniki maščob, ki se vgrajujejo kot
prefabricirani izdelki, morajo imeti certifikat o ustreznosti. Uporabnik
mora imeti izdelan poslovnik za lovilnik maščob, voditi mora evidenco
predaje maščob pooblaščenemu prevzemniku. |
|
27. člen |
|
(kanalizacijski priključki) |
|
Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je
namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v
javno kanalizacijo. Je del interne kanalizacije, ki je investicija
lastnika objekta in je v njegovi lasti. Poteka od mesta priključitve na
javno kanalizacijo do zadnjega revizijskega jaška pred objektom, ki je
priključen na javno kanalizacijo. Vsebuje priključni spoj na javni
cevovod kanalizacije, ki se izvede v revizijskem jašku ali z vtočnim
fazonskim kosom pod kotom 45° v smeri toka vode v javnem kanalu, in
sicer praviloma nad niveleto gladine največjega pretoka v javnem kanalu.
Kanalizacijski priključek mora imeti ustrezno odzračevanje, preko
vertikalne interne hišne inštalacije ali z za to namenjenim zračnikom na
kanalizacijskem priključku. |
Del
kanalizacijskega priključka je tudi zunanji interni revizijski jašek.
Revizijski jaški na kanalizacijskih priključkih do globine dna
priključne cevi 1,30 m pod zemljiščem so lahko notranjega premera 600
mm, globlji jaški pa morajo biti notranjega premera 800–1000 mm.
Najmanjši presek kanalizacijskega priključka je DN 160. Priporočljiv
najmanjši padec kanalizacijskega priključka je 1 %. |
V
primeru, da razmere ne omogočajo izvedbe priporočljivega najmanjšega
padca, se lahko padci nivelet kanalizacijskih priključkov določajo po
naslednji metodologiji: |
– padci
nivelet kanalizacijskih priključkov ne smejo biti večji od 5 %, |
– pri
večjih padcih se izvedejo višinske stopnje (kaskade). |
Odvod
komunalnih odpadnih voda se lahko izvede neposredno (težnostno), če je
kota dna etaže, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda uporabnika, v
kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto
pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu. |
Če je
kota dna etaže, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda uporabnika, v
kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, nižja od kote pokrova
najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu, povišane za 10 cm, se
odpadne vode iz više ležečih prostorov ali objektov prek interne
kanalizacije vodijo ločeno do zunanjega revizijskega jaška na
kanalizacijskem priključku. Iz nižjih prostorov pa se ločeno odvaja
komunalne odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega
črpališča do istega zunanjega revizijskega jaška. Odsek tlačnega voda iz
internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova najbližjega
revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora biti v tlačni
vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj neodvisnima
zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah
(povratna loputa), drugo zaporo pa je možno nadzorovano odpreti oziroma
zapreti. Izjemoma je pri ločenih sistemih javne kanalizacije možna
neposredna priključitev odvoda komunalnih odpadnih voda iz nižjih
prostorov, katerih kota tal je do 0,5 m pod koto pokrova najbližjega
revizijskega jaška na javnem kanalu – kota temena javnega kanala na tem
mestu pa je najmanj 0,8 m pod koto tal etaže, iz katere se odvaja
komunalna odpadna voda z uporabo nepovratnih zaklopk, kot je to navedeno
v prejšnjem odstavku. Tovrstne rešitve se lahko predvidijo in izvedejo
le v zasebnih stavbah, kjer je to v osebnem interesu lastnika stavbe. |
Kanalizacijski priključek se lahko izjemoma izvede kot skupinski
kanalizacijski priključek, s čimer mora soglašati upravljavec. |
Če je
zaradi potreb uporabnika in vrste javne kanalizacije možno izvesti odvod
komunalnih in tudi padavinskih odpadnih voda, se interna kanalizacija za
komunalne in padavinske odpadne vode obvezno izvede ločeno, tako da se
združita v zadnjem revizijskem jašku pred priključitvijo na javni kanal. |
Kanalizacijski priključek pri novogradnji se mora izvesti po projektni
dokumentaciji in ob upoštevanju projektnih pogojev in soglasja k
priključitvi. Pri obstoječih objektih se kanalizacijski priključek
izvede skladno s projektnimi pogoji, soglasjem ali podanimi navodili s
strani upravljavca javnega kanalizacijskega sistema. Ob gradnji, pred
zasutjem kanalizacijskega priključka, upravljavec izvede pregled in
napiše zapisnik o pregledu oziroma poda zahtevek za odpravo
pomanjkljivosti z razumnim rokom, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.
Po prejemu pisne izjave investitorja o odpravi pomanjkljivosti
upravljavec izvede vnovični pregled in napiše zapisnik o pregledu. |
Pri
načrtovanju trase javnega kanalizacijskega omrežja znotraj območja
poselitve, kjer je predpisana izgradnja javne kanalizacije, je potrebno
zagotoviti takšno gostoto javnega kanalizacijskega omrežja, da dolžina
kanalizacijskega priključka pri težnostni izvedbi za obstoječe objekte
ni daljša kot 75 m oziroma pri tlačni izvedbi praviloma ne daljša kot
100 m. V obeh primerih predstavlja strošek javne infrastrukture izvedba
odcepa kanalizacijskega priključka ter dela priključne cevi do zunanjega
roba ceste. Dolžina kanalizacijskega priključka pri načrtovanju gostote
javnega omrežja se meri od osi javnega kanala do najbližjega zunanjega
zidu stanovanjske stavbe. |
|
28. člen |
|
(komunalne čistilne naprave) |
|
Komunalne čistilne naprave in male komunalne čistilne naprave so objekti
z napravami za čiščenje odpadne vode, ki morajo zadostiti določilom
področnih predpisov. |
Male
komunalne čistilne naprave so naprave za čiščenje komunalne odpadne vode
z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 PE, v skladu s predpisom, ki
ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo. |
Mala
komunalna čistilna naprava mora biti postavljena na takšnem mestu, da
lahko izvajalec javne službe s specialnim vozilom do nje dostopa in
nemoteno prazni njeno vsebino. Od stojnega mesta vozila ne sme biti
oddaljena več kot 30 metrov. |
|
29. člen |
|
(greznice) |
|
Obstoječa pretočna greznica je greznica, narejena v skladu s predpisom,
ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo. Obstoječo pretočno greznico je potrebno zamenjati z
nepretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo na način in v
rokih, skladnih s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne
vode. |
Nepretočna greznica je greznica, narejena v skladu s predpisom, ki ureja
emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo in predpisom o odvajanju in čiščenju odpadne komunalne
vode. Zgrajena je kot neprepusten zbiralnik (vodotesna) za komunalno
odpadno vodo, iz katerega se odvaža vsebina v čiščenje oziroma obdelavo
na komunalno čistilno napravo. Vsaka nepretočna greznica mora imeti
ustrezno listino o njeni vodotesnosti, ki temelji na tipski
certificirani napravi oziroma na opravljenih meritvah s strani
pooblaščene inštitucije. Nepretočno greznico se lahko gradi le na
območjih, kjer delovanje male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja
odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno
vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska
višina nad 1.500 m in podobno). Pri dimenzioniranju se upošteva dnevna
količina odpadne vode 150 l/osebo na dan, njena koristna površina znaša
najmanj 4,5 m3 na
stalno prijavljeno osebo a ne manj kot 10 m3. Nepretočna
greznica mora biti postavljena na takšnem mestu, da lahko izvajalec
javne službe s specialnim vozilom do nje dostopa in nemoteno prazni
njeno vsebino. Od stojnega mesta vozila ne sme biti oddaljena več kot 30
metrov. |
|
IV. MERJENJA IN PRESKUSI |
|
30. člen |
|
(merjenje količin in onesnaženosti odpadne vode v cevovodu) |
|
Količina
odpadne vode se določi na podlagi količin odvzete pitne vode iz javnega
ali zasebnega vodovoda ter količin odvzete pitne vode iz drugih virov
pitne ali industrijske vode. Količina odpadne vode se lahko določi tudi
na podlagi neposrednega merjenja odvedene vode v javno kanalizacijo na
enega od predpisanih načinov iz tega pravilnika. Količina padavinske
odpadne vode se določi na podlagi merjenja prispevnih površin in
podatkov o izdatnosti padavin, kot je predpisano v državnih predpisih. |
Merjenje
pretoka odpadne vode in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov
onesnaževanja se lahko izvaja na stalnih merilnih mestih, nameščenih na
vseh iztokih odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijsko omrežje, na
komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih komunalnih
odpadnih voda v odvodnik ter na mestih, ki so pomembna za določitev
parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino industrijskih
odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so
meritve lahko trajne ali občasne. |
Merjenje
pretoka odpadne vode se mora izvajati v skladu s standardi in tehničnimi
predpisi. |
Merilno
mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je
meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za
izvajalca meritev oziroma skladno s predpisi. |
|
31. člen |
|
(preizkušanje kanalizacije) |
|
V skladu
z veljavnimi standardi preizkusi in presoje kanalizacijskega omrežja
obsegajo preizkuse tesnosti cevovodov in revizijskih jaškov z vodo,
preizkuse tesnosti cevovodov in revizijskih jaškov z zrakom, preizkus
infiltracije, preizkus s pregledom pohodnih kanalov, pregled s TV
kamero, določitev sušnega odtoka, nadzor dotokov v sistem, nadzor nad
kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v
odvodnik, nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic
plinov z zrakom) v sistemu, nadzor nad dotokom na čistilno napravo.
Izbira vrste preizkusov in presoj je odvisna od stanja in starosti
kanalizacije. Preizkus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem
kanalu. Po opravljenem preizkusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga
podpišeta nadzorni organ in vodja gradbišča. Zapisnik o uspešno
opravljenem preizkusu tesnosti je sestavni del investicijsko-tehnične
dokumentacije. |
|
32. člen |
|
(lastnosti komunalne odpadne vode) |
|
Lastnosti industrijske odpadne vode, način merjenja odvedenih količin in
določitev faktorja onesnaženosti ter ceno posebne storitve opredelita
izvajalec javne službe in uporabnik s posebno pogodbo. Kolikor pogodba
ni sklenjena, lahko izvajalec javne službe onemogoči uporabniku
odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo. Za uporabnike
objektov, kjer nastaja komunalna odpadna voda, se neposredno uporabljata
odlok in pravilnik in se zato pogodbe ne sklepajo. |
Parametri onesnaženja odpadne vode morajo ustrezati določilom uredbe o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaževanja, ki določa najvišje dopustne koncentracije snovi, ki jih
je dovoljeno izpustiti v javno kanalizacijo. Za posamezne industrijske
onesnaževalce veljajo določila posebnih panožnih uredb in pravilnikov. V
primeru, da odpadne vode na uporabnikovem priključku ne ustrezajo
navedenim zahtevam, mora uporabnik s predhodnim čiščenjem, s spremembo
tehnologije ali z drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za
zadostitev najvišjih dopustnih koncentracij za izpust v javno
kanalizacijo. |
V javno
kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne
vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na
njihovo delovanje. Odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, sme
vsebovati škodljive snovi le v mejnih koncentracijah, navedenih v
predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo. Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne
sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti
izrazito neprijetnega vonja za okolico. |
|
V. TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE |
|
34. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor
nad gradnjo kanalizacijskega omrežja ali kanalizacijskega priključka
izvaja v okviru gradnje nadzornik investitorja. Upravljavec kanalizacije
lahko izvaja dodatni nadzor. |
|
35. člen |
|
(tehnični pregled) |
|
Tehnični
pregled je preverjanje izpolnitve zahtev upravljavca, danih s pogoji in
mnenji, skladno z veljavno zakonodajo. |
|
36. člen |
|
(prevzem v upravljanje) |
|
Upravljavec prevzame v upravljanje samo tisto omrežje in objekte na
omrežju, za katere so pridobljene služnostne pravice, veljavno upravno
dovoljenje, projektno tehnična dokumentacija in izvedbena dokumentacija,
kataster gospodarske javne infrastrukture, meritve in druga, s predpisi
zahtevana dokumentacija, ter je zagotovljeno pokrivanje stroškov
obratovanja, vzdrževanja in reprodukcije. O prevzemu v upravljanje se
sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika investitorja in
upravljavca. |
|
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
37. člen |
|
(veljavnost pravilnika) |
|
Ta
pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje
in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine
Grosuplje (Uradni list RS, št. 44/15), ki ga je sprejel Občinski svet
Občine Grosuplje na 5. seji dne 10. 6. 2015. |
|
Št.
007-0007/2019 |
Grosuplje, dne 11. decembra 2019 |
|
Župan |
Občine
Grosuplje |
dr.
Peter Verlič |