Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Zlatka Forštnariča, Ptuj, ki ga zastopa Vanja Janžekovič, odvetnica na Ptuju, na seji 6. julija 2022

odločilo:

1.  Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/18 in 3/22), kolikor kategorizira javno pot "Ormoška cesta - HŠ 134" (odsek 832491) v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 436/9, k. o. Brstje, se razveljavi.

2.  Mestna občina Ptuj mora pobudniku povrniti njegove stroške postopka v višini 1306,60 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.

Obrazložitev

A.

1.  Pobudnik izpodbija 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ptuj (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 436/9, k. o. Brstje.1 Zatrjuje, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave, ker Mestna občina Ptuj (v nadaljevanju Občina) z njim ni sklenila pravnega posla za pridobitev navedenega zemljišča, zoper to zemljišče pa tudi ni bil izveden postopek razlastitve. Pobudnik navaja, da je lastnik navedenega zemljišča in da je za to, da preko njegovega zemljišča poteka kategorizirana občinska cesta JP 832491, izvedel 30. 11. 2018, ko je od izvajalca javne službe v Občini prejel potrdilo o namenski rabi zemljišča. Trdi, da ga Občina o kategorizaciji ni nikoli obvestila. Pojasni, da je Občino z več elektronskimi sporočili pozval k odpravi neskladnosti, vendar Občina teh ni odpravila. Pobudnik navaja, da se je dogovoril tudi za sestanek z županjo Občine in da je bil ta izveden, vendar naj na njem ne bi bilo sklenjeno nič konkretnega glede ureditve zadeve. Ker je Občino večkrat pozval k ureditvi zadeve in jo opozoril, da bo v nasprotnem primeru sprožil ustrezne pravne postopke za zavarovanje svojih pravnih interesov, Občina pa tudi sama priznava, da sporna javna pot poteka po njegovem zemljišču, predlaga, da Ustavno sodišče njegove stroške s pobudo naloži v plačilo Občini.

2.  Občina v odgovoru na pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka ugovarja pravočasnosti pobude. Pojasni, da je JP 832491 cesta, ki jo je Občina v skladu z merili za kategorizacijo razglasila za javno cesto, in da je bila kategorizirana že leta 2002 z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/02), v katerem je bila opredeljena kot javna pot "K Ranci I" v 6. členu pod zap. št. 365. Kategorizacija je ostala ohranjena tudi z odlokom iz leta 20092 in Odlokom iz leta 2018, v slednjem pa se je cesta samo preimenovala v "Ormoška cesta - HŠ 134". Občina navaja, da se je omenjena cesta kot takšna uporabljala že vse od njene kategorizacije, verjetno pa že pred tem, saj je omogočala dostop do objektov, ki so bili zgrajeni že pred navedenim datumom, ter da se občinski predpisi v javnih glasilih objavljajo z namenom, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim seznanijo že pred njegovo uveljavitvijo. Občina meni, da navedbam pobudnika, da je za nastanek škodljivih posledic kategorizacije javne poti po njegovem zemljišču izvedel šele v letu 2018, ko mu je bilo vročeno potrdilo o namenski rabi, ni mogoče pritrditi. Navaja, da v obrazložitvi pobude ni zadostno opredeljeno, da je pobudnik lahko za nastanek škodljivih posledic Odloka izvedel šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in ni opredeljeno, zakaj ta čas ni mogel segati v okvir enega leta od uveljavitve predpisa. Občina še pojasnjuje, da si je že dlje časa prizadevala, da bi s pobudnikom sklenila pravni posel, na podlagi katerega bi se uredilo lastništvo nepremičnine. Opisuje poskuse vročitve ponudbe za pridobitev nepremičnine pobudniku in navaja njegovo neodzivnost na ponujene termine za sestanek na temo urejanja lastništva. Ker naj dogovor ne bi bil možen, je Občina na Upravno enoto Ptuj 28. 2. 2022 vložila zahtevo za razlastitev. Občina dodaja, da se je v omenjenem obdobju urejalo lastništvo vseh nepremičnin, ki v naravi predstavljajo občinsko cesto JP 832491, in da je lastniško stanje v korist Občine na preostalih nepremičninah urejeno. Predlaga zavrženje ali zavrnitev pobude in da stroške z vložitvijo pobude prevzame pobudnik.

3.  Pobudnik v izjavi glede odgovora Občine vztraja pri pravoča-

snosti in utemeljenosti pobude. Glede pravočasnosti navaja, da Občina vse do leta 2018 na sporni javni poti ni izvajala nikakršnih vzdrževalnih del, niti ni izvajala javne službe, in da je sam uredil priključek na glavno cesto in dovozno pot od glavne ceste do stanovanjske hiše, ki jo je v letu 2018 tudi asfaltiral in za to pridobil vsa potrebna soglasja. Leta 2018 pa naj bi Javne službe Ptuj, d. o. o., Ptuj, kar naenkrat začele izvajati zimsko službo na predmetni cesti in pri tem poškodovale ograjo pobudnika in asfaltirano površino. Pobudnik navaja, da se je za povrnitev škode najprej obrnil na Javne službe Ptuj in da mu je bilo takrat pojasnjeno, da gre za kategorizirano cesto, v dokaz pa mu je bilo posredovano še potrdilo o namenski rabi. Navaja, da objava v javnih glasilih še ne pomeni, da se je z Odlokom seznanil še pred njegovo uveljavitvijo ali kadarkoli pred 30. 11. 2018, saj pred zimo 2018/19 in začetkom izvajanja zimske službe ni imel nobenega razloga dvomiti o tem, da je predmetna cesta zasebna dovozna pot do njegove stanovanjske hiše. Glede nesklenitve pravnega posla pobudnik vztraja, da je Občino vse od takrat, ko je izvedel za kategorizacijo predmetne ceste, večkrat pozval k ureditvi situacije v smislu umika kategorizacije, Občina pa do nedavnega ni poskušala izpeljati oziroma ni izpeljala nobenega pravnega posla za pridobitev predmetne nepremičnine. Pobudnik pojasnjuje, kako naj bi Občina najprej imela namen umestiti in urediti javno pot vzporedno z nepremičnino pobudnika, tako da naj javna pot ne bi več potekala po njegovi nepremičnini, potem pa naj bi od tega odstopila. Navaja, da je Občina zahtevo za razlastitev vložila šele dve leti in pol po vložitvi pobude, predlog za zaznambo razlastitvenega postopka Upravne enote Ptuj pa je bil zavržen. Poudarja, da plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, preko katerega poteka kategorizirana občinska cesta. Vztraja pri zahtevi za povrnitev nastalih stroškov.

B. – I.

4.  Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS). Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

5.  Iz zemljiškoknjižnega izpisa izhaja, da je pobudnik lastnik zemljišča parc. št. 436/9, k. o. Brstje, po katerem po njegovih navedbah in navedbah nasprotne udeleženke poteka z Odlokom kategorizirana javna pot. Pobudnik zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njegovem zemljišču. Pobudnik navaja, da je za kategorizacijo sporne javne poti izvedel 30. 11. 2018, ko je od izvajalca javne službe v Občini, potem ko se je nanj obrnil zaradi domnevno povzročene škode ob izvajanju zimske službe, prejel potrdilo o namenski rabi zemljišča. Pobudnik omenjeno potrdilo o namenski rabi zemljišča in spremno elektronsko sporočilo prilaga. S temi navedbami se po vsebini sklicuje na subjektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS. Da je sklicevanje pobudnika na pravočasnost lahko uspešno, mora izkazati, da je za nastanek škodljivih posledic izvedel šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da je pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložil v enem letu od dneva, ko je za nastanek teh posledic izvedel (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnika).3 Občina sicer navaja, da je bila sporna pot kategorizirana kot javna pot že pred sprejetjem izpodbijanega Odloka, in opozarja na pomen objave predpisa v uradnih glasilih, ne navaja pa okoliščin, ki bi nasprotovale trditvam pobudnika, kdaj je za kategorizacijo izvedel. Pobudnik je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka vložil 23. 8. 2019, kar sega v rok pred potekom enega leta od dneva, ko je (kot po presoji Ustavnega sodišča prepričljivo navaja in izkazuje) prejel potrdilo o namenski rabi zemljišča in tako izvedel za kategorizacijo sporne javne poti z Odlokom. Glede na navedeno je pobuda glede na subjektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS tudi pravočasna. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

6.  Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

7.  Pojem in status javnih cest ureja 3. člen Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1). Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

8.  Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo sporne javne poti ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča, po katerem poteka javna pot, postopek razlastitve pa še ni končan. Zato je 7. člen Odloka v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 7. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 7. člen Odloka, kolikor kategorizira javno pot "Ormoška cesta - HŠ 134" (odsek 832491) v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 436/9, k. o. Brstje, razveljavilo (1. točka izreka).

B. – II.

9.  Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče njegove stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu.4 V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Pobudnik je Občino opozoril, da je sporno javno pot v delu, ki poteka po njegovem zemljišču, kategorizirala brez njegove vednosti in soglasja, jo pozval k izbrisu tako kategorizirane javne poti iz Odloka in opozoril, da bo sicer primoran ukrepati za zavarovanje svojih interesov. Občina priznava, da poteka po zemljišču v lasti pobudnika javna pot, zato je lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih podobnih zadevah. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina dolžna povrniti pobudniku stroške, ki jih je imel z vložitvijo pobude, upoštevaje njeno zahtevnost (2. točka izreka).

10.  Pobudnik je pobudo vložil po pooblaščeni odvetnici. Ustavno sodišče ji je priznalo odvetniške stroške za opravljene storitve po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18 in 70/22 – v nadaljevanju Odvetniška tarifa), upoštevaje vrednost točke v višini 0,60 EUR (Sklep o spremembi vrednosti točke, Uradni list RS, št. 22/19), za izdelavo pobude z dne 23. 8. 2019 (skupaj z obvestilom o spremembi parcelne številke upoštevnega zemljišča) in za izjavo v zvezi z odgovorom Občine z dne 27. 5. 2022. Tako je po 1. točki Tarifne številke 7 za izdelavo pobude glede na zahtevnost obravnavane zadeve, upoštevaje 1000 točk, priznalo stroške v znesku 600,00 EUR, po 2. točki Tarifne številke 7 za izjavo v zvezi z odgovorom Občine v znesku 450,00 EUR, za materialne stroške skladno s tretjim odstavkom 11. člena Odvetniške tarife v višini 2 % od priznane nagrade v znesku 21,00 EUR in upoštevaje DDV v višini 22 % v znesku 235,60 EUR. Stroški zastopanja tako skupaj znašajo 1306,60 EUR.

C.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik

1 Pobudnik je v pobudi kot zemljišče, po katerem poteka kategorizirana javna pot, navedel zemljišče parc. št. 435/3, k. o. Brstje. Z vlogo z dne 15. 6. 2021 je po pooblaščenki Ustavno sodišče obvestil, da je bilo zemljišče s to parc. št. v zemljiški knjigi izbrisano, namesto izbrisane nepremičnine pa je bila vpisana nepremičnina parc. št. 436/9, k. o. Brstje.

2 Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/09).

3 Prim. 11. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-368/18 z dne 7. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22).

4 Tako npr. v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-509/18 z dne 19. 5. 2022 (Uradni list RS, št. 79/22), 9. točka obrazložitve, št. U-I-190/20 z dne 10. 3. 2022 (Uradni list RS, št. 41/22), 11. točka obrazložitve, št. U-I-116/17 z dne 30. 9. 2020 (Uradni list RS, št. 145/20), 11. točka obrazložitve, št. U-I-213/16 z dne 9. 1. 2020 (Uradni list RS, št. 4/20), 9. točka obrazložitve, št. U-I-166/14 z dne 21. 4. 2016 (Uradni list RS, št. 32/16), 7. točka obrazložitve, in št. U-I-198/14 z dne 23. 3. 2016 (Uradni list RS, št. 25/16), 9. točka obrazložitve.