Na podlagi
57. in 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni
list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 57/12 – sprem. in dop.) (v
nadaljevanju ZPNačrt) ter 14. člena
Statuta Občine Semič
(Uradni list RS, št. 57/10 in 27/16) je Občinski svet Občine Semič na
14. redni seji dne 7. 7. 2016 sprejel |
|
O D L O K |
o
Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Kamnolom Maline MST-2 z
dovozno cesto do kamnoloma MST-3, MST-4, MST-5 in MST-6 |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
S tem
odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskega načrta Občine Semič
(Uradni list RS, št. 60/13), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt
za Kamnolom Maline MST-2 z dostopno cesto do kamnoloma MST-3, MST-4,
MST-5 in MST-6 (v nadaljevanju OPPN), ki ga je pod št. 30/2013, izdelal
DEMIDA ARHITEKTURA d.o.o., Prešernova ulica 1, 8290 SEVNICA. |
|
2. člen |
Določbe
tega odloka dopolnjujejo: |
A)
TEKSTUALNI DEL: |
1. Opis
prostorske ureditve |
2. Usmeritev načrtovane ureditve v prostor |
3. Zasnova
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
4. Rešitve
in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
5. Rešitve
in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave |
6. Rešitve
in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z varstvom pred požarom |
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve |
8. Nova
parcelacija |
9. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in
tehničnih rešitev |
10. Drugi
pogoji in zahteve za izvajanje načrta |
11. Grafične priloge |
12. Seznam
prilog |
B)
GRAFIČNI DEL: |
1. Prikaz
namenske rabe iz planskega akta |
M
1: 5000 |
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem |
M
1: 2000 |
3. Geodetski načrt |
M
1: 1000 |
4. Ureditvena situacija – Situacija izkoriščanja |
M
1: 1500 |
5. Prikaz prometne, komunalne in energetske infrastrukture
|
M
1: 2000 |
6. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
|
M
1: 1000 |
7. Situacija sanacije – končna ureditev |
M
1: 1000 |
8. Vzdolžni prerez |
M
1: 500 |
9. Prečni prerezi |
M
1: 500 |
10. Zakoličbena situacija |
M
1: 2000 |
11. Načrt parcelacije |
M
1: 2000 |
|
II. MEJA
OBMOČJA UREJANJA |
|
3. člen |
Predmet
občinskega podrobnega prostorskega načrta je kamnolom Maline MST-2 z
dostopno cesto do kamnoloma MST-3, MST-4, MST-5 in MST-6. |
Območje
kamnoloma Maline MST-2 leži na južnem pobočju Gorjancev, in sicer 700 m
ZSZ od naselja Maline pri Štrekljevcu in 1000 m od SSZ od naselja
Brezova Reber. Na vseh straneh je omejen z gozdom. Velikost območja
urejanja znaša cca 3,5 ha, površina pridobivalnega prostora pa 14.281,00
m2. |
Območje
urejanja kamnoloma zajema zemljišče s parc. štev.: 2979, 2984, 2985,
2986, 2980, 2983, vse k.o. Štrekljevec. |
Vplivno
območje za kamnolom Maline MST-2 sega na del zemljišča parc. štev. 2977,
2978, 5532, 2763, 2778, 2762, 2761, 2760, 2764, 2751, 2750, 2990, 2989,
2991, 2988, k.o. Štrekljevec. |
Dovozna
cesta do kamnoloma MST-3, MST-4, MST-5 in MST-6 poteka po gozdnem
območju, skladno s traso, ki je določena v občinskem prostorskem načrtu.
Trasa dovozne ceste MST-4, MST-5 in MST-6 poteka vzhodno od območja
kamnoloma in se v km 4.610 komunikacijsko navezuje na regionalno cesto
RII-421/2057 Štrekljevec–Jugorje. Trasa dovozne ceste MST-3 poteka
zahodno od območja kamnoloma in se komunikacijsko navezuje na gozdno
cesto št. 079318 Malinske Drage–Škrbec. |
Dovozna
cesta do kamnoloma MST-3, MST-4, MST-5 in MST-6 sega delno na zemljiščih
s parc. štev.: 2978, 2972, 2971, 2964, 5533, 2963, 5532, 5531, 2959,
2787, 2779, 2778, 2988, 2991, 2994, 2997, 2998, 3002, 3001, 3015, 3014,
3026, 3029, 3032, 3037, 3039, 3040, 3045, 5534, 3046, 3044, 3047, 3048,
3190, 3191, 3192/1, 3193, 3226, 3227, 3228, 3249, 3250, 5537, 3252/2,
3252/1, 5538/1, k.o. Štrekljevec. |
Velikost
območja OPPN za dovozno cesto znaša cca 2,9 ha. |
Skupna
površina OPPN za kamnolom z dovozno cesto meri cca 6,4 ha. |
Vplivno
območje za dovozno cesto MST-3, MST-4, MST-5 in MST-6 sega na del
zemljišča: |
k.o.
Štrekljevec: 2989, 3232, 3233, 3234. |
k.o. Dole:
2720, 2719, 2718, 2717, 2716, 2710, 2709, 2708, 2707, 2705, 2704, 2702,
2696, 2695, 2689, 2688, 2687, 2686, 2685, 2684, 2683, 2676, 2620, 2675,
2621, 2674, 2894, 2673, 2671, 2670, 2659, 2658, 2657, 2656, 2655,
2897/1, 2643/1, 2645, 2900/2, 2646, 2899, 2644/2, 2633/2, 2634/2,
2644/1, 2634/1, 2633/1, 1477/1, 1477/2, 1476/1, 1476/2, 1475/2, 1475/1. |
|
III.
POGOJI IN USMERITVE ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE |
|
4. člen |
Na območju
OPPN je po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) dovoljeno: |
(B)
rudarstvo: |
– 08
Pridobivanje rudnin in kamnin, |
– 09
Storitve za rudarstvo (le 09.9 storitve za drugo rudarjenje). |
Rudarstvo
je dovoljeno na območju mineralnih surovin (LN). |
V končni
fazi se kamnolom sanira. |
|
5. člen |
Na območju
OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del: |
gradnja
novih objektov, |
redna
investicijska in vzdrževalna dela, |
rušitve in
rekonstrukcije, |
pripravljalna dela, |
pridobivanje, izkoriščanje in predelava mineralnih surovin, |
sanacija. |
|
6. člen |
Na območju
OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen
oziroma po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI): |
objekti za
pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (2301), drugi
industrijski gradbeni kompleksi, ki niso uvrščeni drugje (204), garažne
stavbe (1242), rezervoarji, silosi in skladišča (1252), |
gradbeni
inženirski objekti (ceste, lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski
vodi in lokalna komunikacijska omrežja), |
nezahtevni
in enostavni objekti na podlagi Uredbe o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13). |
|
7. člen |
Na območju
OPPN bo imetnik rudarske pravice izkoriščal mineralno surovino za
potrebe gradbenih materialov za gradnjo in urejanje cest ter betonskih
mešanic. Koncesija v smislu ZRud-a še ni bila podeljena. |
Kamnolom
Maline MST-2 je kamnolom dolomitnega agregata in bo izključno namenjen
površinskemu izkoriščanju mineralne surovine. |
Pridobivanje kamninskega materiala v kamnolomu se bo izvajalo z bagrskim
izkopom v delovnih etažah višine 10 m z naklonom 60° in širino delovnih
etaž 5,0–10 m. Samo drobljenje kamninskega materiala bo večinoma z
vrtanjem in razstreljevanjem ter v določenem deležu, kjer to naravne
danosti dovoljujejo, ali kjer je to nujno zaradi potresne varnosti z
mehaničnim pridobivanjem z ripanjem z buldožerjem, odkopavanjem s
hidravličnim bagrom ali razbijanje z bagrom s hidravličnim kladivom in
špico. Zaradi strmega terena ni izvedljiva izdelava transportnih poti na
posamezne etaže po katerih bi lahko pridobljeni material tudi odvažali.
Iz tega razloga se bo ves pridobljeni material prerival ali premetaval z
etaž na osnovni plato. |
Osnovna
etaža je na koti 555. Ostale so na kotah 565, 575, 585 in 595. V času
izvajanja del je med njimi klančina v naklonu do 14 %. Ob zaključku
pridobivanja posamezne etaže se njihova medsebojna povezava ne ohrani.
Ostane klančina v naklonu 34°, ki omogoča prehod ljudi in živali. |
Izkoriščanje se bo izvajalo od zgoraj navzdol s sprotno sanacijo končnih
brežin. |
Izvajanje
del je potrebno načrtovati in izvajati tako, da vplivi pri najbližjih
objektih izven prostora kamnoloma oziroma rudniškega prostora, ne
presegajo dopustnih vrednosti po veljavnih ali splošno priznanih
standardih. |
Predvidena
letna proizvodnja je 35.000 m3 v raščenem stanju. |
Upoštevajoč odkopne izgube ocenjujemo življenjsko dobo kamnoloma na 13,7
let. |
Vrtanje
minskih vrtin |
Vrtanje bo
izvajano s samohodno vrtalno garnituro z zmogljivostjo vrtanja okrog 20
m'/h in premeri vrtanja od 76 do 90 mm. Zaradi poševnega terena in
izdelave usekov za etaže privzamemo, da z 1 m' vrtin pridobimo cca 9 m3
dolomita. |
Vrtalna
dela v kamnolomu se izvajajo občasno in to do priprave minskih polj. |
Izbira
razstreliva |
Zaradi
geoloških lastnosti kamnine kot so kaveroznost, zaglinjenost in
vodonosnost, se odločimo za uporabo patroniranih razstreliv s poudarkom
na varovanju vode in vodnih virov. Da odpravimo nevarnost izpiranja
nitratnih spojin iz amonnitratnih praškastih razstreliv, ki bi lahko
nastajali pri uporabi nepatroniranih razstreliv ali nepopolni detonaciji
ter pojavu zatajenih min, se odločimo za uporabo emulzijskih in
plastičnih razstreliv tipa Emulinit 2 in Ergodyn 30 E. |
Tehnično
vodstvo se lahko odloči tudi za uporabo drugih sorodnih razstreliv,
upoštevajoč njihove tehnične karakteristike, navodila proizvajalca in
pogoje iz dovoljenja za promet z eksplozivi. |
Vrtalno
minerski parametri za izvajanje razstreljevanj |
Za izračun
količine polnjenja se koristi obrazec za izračun mase v svoji splošni
obliki, pri čemer je mogoče ravno tako uporabiti druge ustrezne obrazce. |
Količina
polnjenja po vrtini mora biti prilagojena posebnostim krajevnega
spreminjanja hribine ter pripravljenih vrtin oziroma polja vrtin.
Izogibati se je treba premajhnemu polnjenju. To pomeni, da so lastnosti
hribine merodajne, odvisno od kraja in položaja, tako da je treba
parametre razstreljevanja prilagoditi hribini v lomljeni steni. Torej je
za pričakovati, da se bodo uporabljali različni rasterji vrtanja. |
Za
gospodarno pridobivanje dolomita prijazno do okolja, skladno s prej
navedenimi osnovami, pridejo v poštev naprej navedeni parametri
razstreljevanja. Za drobljenje ugodno za bager, pri višinah lomljene
stene od približno 10,0 m, pridejo v poštev naprej navedeni
spremenjljivi parametri razstreljevanja, ki jih je v tem trenutku mogoče
predpisati le s pridržkom. Parametri razstreljevanja se nadalje s
pomočjo raziskovalnega razstreljevanja uskladijo in optimirajo z znanimi
vrednostmi iz obstoječega obrata. Tako bo v največji meri zagotovljeno
pridobivanje, ki je prijazno okolju. |
Povprečne
vrednosti za želatinozna oziroma ANC razstreliva ležijo pri približno 45
kg razstreliva po časovni stopnji vžiga. Talne vrtine se bodo uporabile
le za izdelavo usekov etaž in so manjših dolžin do max 6 m. |
Na osnovi
formule za napoved hitrosti nihanj na zgradbah se za območje odkopavanja
kamnoloma dolomita računa s količinami polnjenja razstreliva po časovni
stopnji vžiga 45 kg in v posebnem primeru 55 kg. Pri tem se izvede
napoved za trdo kamnino. Potem je mogoče pričakovati naslednje
maksimalne vrednosti tresljajev v okolici kamnoloma: |
Obrazec
napovedi za trdo kamnino (dolomit): |
v = 969 x
45 in 55 kg 0,6 x R -1,5 v (mm/s) |
Pričakovana hitrost nihanj pri količini polnjenja po časovni stopnji
vžiga je prikazana v spodnji tabeli. |
45
kg |
Časovna stopnja vžiga |
55
kg |
Časovna stopnja vžiga |
m
|
mm/s |
m
|
mm/s |
100 |
9,51 |
100 |
10,73 |
150 |
5,8 |
150 |
5,84 |
200 |
3,36 |
200 |
3,79 |
250 |
2,41 |
250 |
2,71 |
300 |
1,83 |
300 |
2,06 |
350 |
1,45 |
350 |
1,64 |
400 |
1,19 |
400 |
1,34 |
450 |
1,00 |
450 |
1,12 |
500 |
0,85 |
500 |
0,96 |
550 |
0,74 |
550 |
0,83 |
600 |
0,65 |
600 |
0,73 |
650 |
0,57 |
650 |
0,65 |
Glede na
to, da se najbližji stanovanjski objekti nahajajo na oddaljenosti cca
700 m od skrajnega roba odkopnega polja, neupoštevajoč poglabljanje
osnovnega platoja za 3 do 4 m, kjer so minske polnitve na interval 2 do
3 kg, se ti izračuni lahko v celoti privzamejo. |
Dovoljena
polnitev na milisekundni interval se za konkretno minsko polje določi v
načrtu miniranja na podlagi lege minskega polja in zgoraj navedenih
izračunov. |
V primeru
kot z meritvami seizmike ugotavljamo približevanje rezultatov dovoljenim
vrednostim, je potrebno spremeniti (korigirati oziroma reducirati)
parametre razstreljevanja. Primernost spremenjenih parametrov potrdimo s
seizmičnimi meritvami. |
Polnjenje
minskih vrtin, vezava in aktiviranje minskih polj ter milisekundna
zakasnitev |
Aktiviranje razstreliva v vrtinah in vžiganje minskih polj je možno
klasično, z detonacijsko vrvico in vstavljanjem ustreznih zakasnitev. Ta
način aktiviranja odsvetujemo, ker je zelo moteč za okolico in bi
povzročal nepotrebno vznemirjanje le-te. |
Naslednji
način je aktiviranje razstreliva v vrtinah z detonacijsko vrvico,
aktiviranje le-te pa z električnimi milisekundnimi detonatorji. Ta način
miniranja je za okolico bolj prijazen, vendar ima omejitve glede stopnje
milisekundnih zakasnitev. Električna mreža je pri takem načinu vezave
minskega polja zaporedna. |
Skladno s
spoznanji sodobne tehnike miniranja je mogoče uporabiti take postopke
vžiga, s katerimi je možno pričakovati znatno znižanje tresljajev
razstreljevanja. V nadaljevanju bodo prikazani postopki vžiga in
sistemi, ki jih je potrebno uporabiti. |
Za
zmanjševanje škodljivih vplivov razstreljevanja je potrebno sprejeti
naslednje tehnične in organizacijske ukrepe: |
Tehnični ukrepi |
Organizacijski ukrepi |
Uporaba pravilnega polnila. |
Premeriti razstrelitveno mrežo. |
Preverjanje končne višine polnila. |
Izdelati napoved tresljajev. |
Postopek z vžigalnimi sredstvi. |
Določiti parametre vrtanja. |
Preverjanje pravilnega zaporedja vžiga. |
Ugotoviti količino polnjenja. |
Preverjanje razstrelitvene mreže. |
Izbor razstreliva. |
Preverjanje pribora. |
Določiti postopek razstreljevanja. |
Preverjanje položaja in smeri vrtin. |
Določiti sistem vžiga. |
Natančna razdelitev razstreliva na posamezne vrtine.
|
Določiti zaporedje vžiga. |
Določitev varnostnih razdalj. |
Analiza in pregled nadaljnjih teoretično opisanih groženj.
|
Meritve tresljajev. |
Obrat prilagoditi terminom razstreljevanja. |
|
Analiza merilnih rezultatov. |
|
8. člen |
Pripravljalna dela: |
V okviru
pripravljalnih del bo potrebno izdelati dostopne poti na posamezne etaže
in opraviti posek drevja in odstranjevanje podrasti. Dostopne poti na
delovne etaže so po vzhodni strani prostorske ureditve. |
Posek
gozda in čiščenje podrasti je prva etapa odpiranja in priprave. Glede na
osnovno zahtevo pri izvajanju rudarskih del, se ta izvajajo praviloma od
zgoraj navzdol ter glede na zahtevo po sprotni sanaciji izkoriščenih
delov nahajališča, je golosek praviloma potrebno opraviti na površini,
ki je določena z letnimi načrti napredovanja rudarskih del določenega
dela pridobivalnega prostora – posamezne etape. Posek se opravi v
primernem času za posek izven vegetacijske sezone, drevje in podrast pa
odstrani iz kamnoloma. Širina varovalnega roba je najmanj ena višina
dreves. V tem pasu se odstrani visoko drevje, pusti pa podrast. |
Odstranjevanje humusa in površinske jalovine je naslednja stopnja
priprave. V največji možni meri se posebej odstrani in začasno shrani
humus in površinska jalovina, ki se bosta uporabila za sanacijo
izkoriščenih etaž. Začasno shranjevanje humusa in jalovine je predvideno
čim bližje bodoči uporabi, to je ob robovih pridobivalnega prostora. Pri
tem je v največji možni meri izkoristiti etapnost pridobivanja tako, da
se material iz odkrivke druge etape takoj uporabi za sanacijo
izkoriščenih delov prve etape in nadaljevanje naprej v tretji etapi. Ker
se bo sanacija izvajala sproti, niso potrebne trajnejše in večje
deponije jalovine ter humusa. Le za končno sanacijo tretje etape sta
potrebni določeni manjši količini jalovine in humusa. |
|
9. člen |
Odkopavanje, prerivanje, nakladanje ter notranji transport: |
Predviden
je bagrski ali buldožerski odkop odminirane kamnine. Pridobljeni
material se bo delno odvažal z etaž tam, kjer so primerne dostopne poti,
delno pa prerival na osnovno etažo, kjer se bo izvajala delna predelava
ter nakladanje in odvoz. Prerivanje materiala z etaž je z bagrom ali
nakladalnikom. Nakladanje je predvideno z bagri ali nakladalniki na
kamione – damperje. Za dostope mehanizacije do posameznih etaž so
predvidne tehnološke dostopne poti. Vse etaže imajo najmanj en dostop,
ki ostane tudi po sanaciji. |
|
10. člen |
Predelava
materiala: |
Pridobljeni material se na območju kamnoloma drobi primarno do debeline
150 mm in separira. Ob normalnih proizvodnih in odjemnih količinah bodo
frakcije deponirane neposredno ob separaciji. V primeru večjih zalog
frakcij se te začasno deponirajo na osnovni etaži. Neuporabni material –
jalovina, se odlaga v izkoriščeni del kamnoloma. |
Ciljni
proizvod pri predelavi dolomita v kamnolomu bodo betonski agregati za
proizvodnjo betonov. Stranski proizvod pa bodo ostali končni produkti
namenjeni uporabi za gradnjo gradbeno inženirskih objektov. |
Vsi
proizvodni produkti bodo po potrebi izpostavljeni kontroli kakovosti in
certificirani skladno s poslovnikom kakovosti. |
|
11. člen |
Tehnološka
oprema in pomožni objekti |
Predelava
se bo izvajala na etažah in na osnovnem platoju kamnoloma. V ta namen se
uporablja naslednja oprema in pomožni objekti: |
– kolesni
čeljustni drobilec, |
kolesna
sejalnica (odsejevanje jalovine ali tamponskih materialov), |
kolesni
rotacijski drobilec s sitom in povratnim trakom, |
samohodni
rotacijski drobilec s sitom in povratnim trakom, |
samohodna
trostopenjska sejalnica (razsejevanje končnih produktov), |
garderoba,
sanitarije, priročno skladišče v kontejnerski izvedbi, |
mobilni
agregat po potrebi, |
pretakalna
ploščad za oskrbovanje mehanizacije z gorivom opremljen z lovilcem olj
in membrano za preprečitev iztekanja goriv v tla. Vozila se oskrbujejo z
gorivom izven OPPN. Znotraj kamnoloma je predviden manipulativni prostor
za parkiranje strojev in obračališče za tovorna vozila. |
|
12. člen |
Sanacija
kamnoloma: |
Sanacija
kamnoloma je zasnovana iz sprotne, tehnične in biološke sanacije. |
Sprotna
sanacija |
Odkopavanje od zgoraj navzdol pomeni hkratno odkovavanje naslednje ali
več naslednjih spodaj ležečih etaž s predhodno (predhodnimi), katere so
že v fazi začasne ali trajne sanacije. Začasna sanacija pomeni predvsem
premeščanje odkrivke (preperinski pokrov) na že odkopane etaže in
njihovo razgrinjanje. Odkrivka skupaj s humusem predstavlja osnovo za
biotehnično ureditev. Zunanji rob etaž se zaščiti z nasipom proti padcem
v globino. Pokrov etaže mora biti dovolj debel (podobno kot je v
okoliškem gozdu), da se lahko zasadijo avtohtona drevesa (npr. mali
jesen, črna jelša, bukev) in grmovnice ter plezalke na zunanjem in
notranjem robu (npr.: srobot, brIjšan, robida ...). Slednje bodo v
doglednem času prekrile odprte ploskve kamnoloma. |
Med
sprotno sanacijo kamnoloma sodi tudi ureditev zunanjih robov etaž.
Zahodni robovi etaž se niveletno zlivajo z okolico, kar pomeni prost
prehod ljudi in živali. Na vzhodnih robovih pa se opuščene zgornje etaže
zasujejo z odkrivko ali jalovino (produkt separiranja agregata;
praviloma zaglinjene frakcije, katere niso primerne za vgradnjo v cestna
telesa ali betone) v naklonu manjšem od 34° (2:3), kar še omogoča prehod
ljudi, za živali pa takšen naklon ne predstavlja ovir (umetno melišče).
S tem je omogočeno gibanje po zaključenem pridobivanju mineralne
surovine. |
Tehnična
sanacija |
V okviru
tehnične sanacije je predvideno oblikovanje brežin etaž tako, da se
čimbolj prilagajo okoliškemu terenu ter da je zagotovljena stabilnost
etaž in kamnoloma kot celote. |
Končno
oblikovanje se izvede v terasasti obliki s sistemom etažnih ravnin in z
osnovnim platojem, pri čemer se izvajajo dela tehnične sanacije pri
izravnavi površin, zaobljenju in omiljenju štrlečih robov v skladu s
predvideno namembnostjo na tem območju. Nasipanje se izvede zaradi
prilagajanja končne oblike krajinski podobi ter kot osnovo za
razprostrtje humusnega sloja in plodne zemlje. |
Na
zunanjem robu etažne ravnine se izvede zaščitni nasip zgornje širine
vsaj 1.00 m in debeline vsaj 0.50 m. |
Pri
oblikovanju terena se upošteva tudi odvodnjavanje. Pri osnovnem platoju
kamnoloma je zato potrebno predvideti rahle naklone (vsaj 1,5 %) v
nasprotni strani odvoznih poti. |
Prav tako
se v sklopu tehnične sanacije etaž izvedejo te v prečnem naklonu 1.5 %
proti zunanji strani etažne ravnine. |
Brežine se
sistematično ne ščitijo proti zdrsu ali preperevanju hribine. Ne
izključujejo se lokalni zdrsi, kateri se po potrebi zaščitijo s
pasivnimi hribinskimi sidri tipa SN 28Ø, F=200 kN vgrajenimi s cementnim
vezivom. Dolžine teh se določijo na mestu samem po potrebi. |
V končni
fazi bo kamnolom saniran tako, da bo celotna površina predvidena za
sanacijo izravnana in vključena v obstoječe naklone terena brez grobih
prehodov. |
Končno
oblikovanje površine terena, predvidenega za sanacijo se izvede v
terasasti, amfiteatrični obliki s sistemom etažnih ravnin in z osnovnim
platojem. |
Biološka
sanacija |
Sledi
zaključna pogozditev s sadikami iz okolice. Poleg že sproti saniranih
etažnih ravnin se v zaključni rekultivaciji po enakem sistemu
rekultivirajo dostopne poti in osnovna ravnina. |
Zasaditev
vegetacije naj bo prilagojena obstoječemu krajinskemu vzorcu. Biološka
sanacija se izvaja ob koncu vegetacijske sezone. |
Ohrani naj
se razmerje listavci – iglavci kot je to na sosednjih parcelah. |
Biotehnično sanirana etaža (etažna ravnina in brežina) se vzdržuje vsaj
tri leta po zasaditvi. Biotehnično vzdrževanje zajema naslednje
aktivnosti: |
1. pregled
stanja zasaditve: vizualni pregled v vegetativnem obdobju – trikrat
letno |
2. zalivanje v izrazito sušnem obdobju: ocenjeno do dvakrat letno,
ocenjena količina vode 5 litrov/sadiko |
3. dognojevanje: s počasi topnim gnojilom v količini 15 gr/sadiko drugo
in tretje leto po zasaditvi enkrat letno. |
|
13. člen |
Sanacija
obrobja kamnoloma: |
Skladno z
usmeritvami za krajinsko ureditev kamnoloma je potrebno v okviru
izkoriščanja in sanacije kamnoloma, zasaditi vegetacijsko bariero v
dolžini okoli 450 m. Predlagana je zasaditev z mešanimi avtohtonimi
drevesnimi vrstami v pasu širine 2–3 metre. Višina odraslih sadik
drevesnih vrst naj bo enaka kot obstoječi gozdni rob. |
|
14. člen |
Arhitekturne in oblikovalske rešitve načrtovanih ureditev: |
Vsi
objekti in naprave v območju urejanja so podrejeni pridobivanju rudnin
in kamna, zato za arhitektonsko oblikovanje ni pogojev. Objekti in
naprave v območju kamnoloma se prilagajo tehnologiji obratovanja. |
Razmestitev objektov in postrojenj v kamnolomu ni obvezujoča, saj gre za
objekte in postrojenja začasnega značaja, ki se po izkoriščanju
odstranijo iz kamnoloma. |
|
IV. POGOJI
ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA |
|
15. člen |
Prometno
omrežje: |
Za dostop
do kamnoloma se v prvi fazi rekonstruira dovozna cesta (MST-3) in gozdna
cesta št. 079318 Malinske Drage–Škrbec ter dovoli delno izkoriščanje
kamnoloma izključno za potrebe izgradnje nove dovozne ceste (MST-4,
MST-5, MST-6). |
Poleg
navedene gozdne ceste se v prvi fazi tudi koristijo naslednje gozdne
ceste: |
Brezova
Reber–Peščenik, Draškovec–Beleže, Trojetov Križ– Pribišje, javna pot
št. 870611 Gaber-Smuška cesta–Smuk ter gozdna cesta Vapčke trave–Smuk. |
Gozdna
cesta Vapčke trave–Smuk se v km 1.550 komunikacijsko navezuje na
regionalno cesto RIII–664, odsek 2501 Gaber–Uršna sela–Novo mesto. |
Dovozna
gozdna cesta, ki se uporablja v prvi fazi izkoriščanja kamnoloma, mora
biti opremljena z vertikalno prometno signalizacijo, ki prepoveduje
promet čez naselje z dopolnilno tablo »dovoljeno za gospodarjenje z
gozdovi«. |
Ta
signalizacija se postavi na naslednjih križiščih: |
– gozdnih
cest št. 079297 Brezova Reber–Peščenik in št. 079298 Draškovec–Beleže
(prepovedan promet proti vasi Brezova Reber), |
– gozdnih
cest št. 079298 Draškovec–Beleže in št. 079299 Trojetov križ–Pribišje
(prepovedan promet proti vasi Pribišje) in |
– gozdnih
cest št. 079299 Trojetov križ–Pribišje in javne ceste št. 870611
Gaber–Smučka cesta–Smuk (prepovedan promet proti Rebri in Gabru). |
Dovozna
cesta (MST-4, MST-5, MST-6) bo služila za obratovanje kamnoloma in
gospodarjenju z gozdovi. |
Promet,
povezan z izkoriščanjem kamnoloma, se ne sme odvijati po občinskih
cestah skozi tangirana naselja, kar se podrobneje uredi s prometno
signalizacijo. |
V primeru
prekomerne obremenitve javnih cest s tovornimi vozili v smislu določil
predpisa, ki ureja ceste, je z namenom delitve stroškov vzdrževanja
ceste oziroma rekonstrukcije, potrebno skleniti ustrezno pogodbo, sicer
se lahko uporaba ceste omeji. |
Za potrebe
obratovanja kamnoloma se izvede dovozna cesta, ki bo potekala od
priključka na regionalno cesto RII-421/2057 Štrekljevec–Jugorje v km
4.610 do predvidenega kamnoloma. |
Predvidena
je izvedba dvosmerne ceste v makadamski izvedbi širine vozišča 5,00 m s
peščeno koritnico 0,5 m. |
Predvidena
je rekonstrukcija obstoječe kolovozne poti s cestnim priključkom v km
4.610 na regionalno cesto RII-421/2057. Prvih cca 140 metrov dovozna
cesta poteka po Občini Metlika. Ta del dovozne ceste ni predmet tega
OPPN. Ker v občinskem aktu Občine Metlika ni predvidena izdelava OPPN,
se omenjeni odsek rekonstrukcije rešuje s projektno dokumentacijo. |
Nato trasa
dovozne ceste poteka po Občini Semič, ki je načrtovana po OPN (MST-6) v
dolžini cca 145 m, kjer zopet prečka občinsko mejo in v dolžini cca
670 m metrov poteka po Občini Metlika. V km 0,420 se naveže na traso
obstoječega kolovoza, po kateri poteka do km 0.950. Na tem odseku se
obstoječi kolovoz razširi. Od km 0,960 pa do 1,250 je načrtovana dovozna
cesta po določeni trasi OPN – (MST-5), nato v dolžini cca 120 m ponovno
poteka po Občini Metlika. Od km 1,350 m pa do območja kamnoloma dovozna
cesta poteka skladno s traso OPN – (MST-4). Načrtovana dovozna cesta je
vkopana v pobočje, razen na treh delih, kjer prečka grapo in poteka na
nižjih nasipih. |
Odvod
meteorne vode z vozišča bo urejen s prečnim sklonom ceste proti robu
cestišča, ki mora biti utrjen. Na delih ceste, kjer je sklon proti
vkopni strani, je potrebno predvideti prepuste. Vodo je potrebno
odvajati tako, da ne bo ogrožala stabilnosti ceste in okoliškega terena. |
V primeru
poškodbe cestišča in bankin, ki je posledica povečanega prometa tvornih
vozil, mora investitor sprotno sanirati poškodbe na vozišču. |
Na območju
kamnoloma se pred vključitvijo tovornih vozil na javne prometne površine
predvidi mesto za čiščenje tovornih vozil. |
Za uporabo
obstoječih gozdnih cest se morajo upoštevati smernice Zavoda za gozdove. |
PrikIjuček
na RIl-421/2057 Štrekljevec–Jugorje |
Predvidena
je rekonstrukcija obstoječe kolovozne poti z izvedbo novega cestnega
priključka v km 4.610-levo z obstoječe regionalne ceste RII-421/2057
Štrekljevec–Jugorje. Obstoječi priključek v stacionaži km 4.631 se
ukine. |
Regionalna
cesta je imela v letu 2013 PLDP: 1.183 vozil in se glede na funkcijo
uvršča med povezovalne ceste, glede na vrsto in zahtevnost terena pa v
gričevnat teren. Za tako cesto je predvidena Vp= 80 km/h. |
Obstoječa
cesta ima v območju priključka naslednje obstoječe elemente: širina
vozišča = 6,1 m |
S = 0,5 % |
l = 4 % |
Rh
= cca 130 m – konkavni |
Rv
= 00 m – konveksni. |
Pri
projektiranju cestnega priključka je kot merodajno vozilo upoštevan
kamion s prikolico (R2 = 12 m). |
Lokacija
priključka je določena glede na horizontalno in vertikalno preglednost,
kjer je upoštevan kriterij preglednosti na višini 1,0 m od nivelete za
vozila, ki se vključujejo v promet in vozila na glavni prometni smeri. |
Križišče
je zasnovano kot trikrako križišče. Glede na Elaborat kapacitetne
analize križišča, ki jo je izdelalo podjetje S-TEC (002/2015, junij
2015), na cesti RII ni potrebno izvesti pasu za leve zavijalce. |
Preglednost pri vključevanju s priključka |
Za potrebe
lociranja priključka, je potrebno določiti preglednostni trikotnik za
vozila, ki se priključujejo na RII-421/2057. Preglednostni trikotnik je
določen na podlagi zahtev Pravilnika o cestnih priključkih na javne
ceste in Pravilnika o projektiranju cest. |
Parametri
za določitev dolžine preglednostnega trikotnika: |
– priključevanje iz SPS, znak II-2 |
– oddaljenost od roba GPS je 3 m |
– Vzdolžni
sklon GPS je S Jugorje= 1,5 % |
S
Štrekljevec = 6 % |
– Vp
= 80 km/h |
Na podlagi
zgoraj navedenih parametrov in 18. člena Pravilnika o projektiranju cest
je potrebna dolžina preglednega trikotnika v smeri Jugorja 105 m, v
smeri Štrekljevca pa 100 m. Za zagotovitev preglednosti bo potrebno
izvesti pregledne berme ob desnem robu vozišča na cesti RII v dolžini 55
v smeri proti Štrekljevcu oziroma 50 m v smeri proti Jugorju. |
Za
obravnavano območje se upoštevajo naslednje smernice RS, Ministrstva za
infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo: |
1. Območje
OPPN Kamnoloma Maline z dovozno cesto posega v območje druge občine
(Občine Metlika). Priključek na državno cesto se rešuje s priloženo
projektno dokumentacijo: |
– Kapacitetno preveritvijo križišča "Kamnolom Mine", s št. elaborata
002/2015, junij 2015, izdelovalca David Perne s.p., S-TEC, Cankarjev trg
1, 1410 Zagorje ob Savi. |
– Načrtom
gradbenih konstrukcij za objekt Kamnolom Maline s št. 96/14-N-IDZ, marec
2015, izdelovalca IBT nizke gradnje Trbovlje, Gimnazijska cesta 16,
Trbovlje. |
2. OPPN je
prilagoditi sprejetemu DPN za 1. etapo 3. razvojne osi, s št. 07-0023,
izdelovalca ACER d.o.o., Novo mesto. Predlagani OPPN tangira DPN v
naslednjih parcelah: 3226, 3227, 3228, 5537 vse k.o. Štrekljevec. |
3. Območje
OPPN Kamnolom Maline se nahaja v varovalnem pasu regionalne ceste II.
reda, št. R2-421, na odseku 2507 Štrekljevec – od km 4,550 do km 4,660
na levi strani v smeri stacionaže državne ceste. V varovalnih pasovih
državnih cest, ki jih določa zakonodaja s področja cest, je raba
prostora omejena ob upoštevanju: |
– posegi v
varovalni pas državne ceste ne smejo biti v nasprotju z njenimi
koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na
njej, njene morebitne širitve zaradi razvoja prometa ter njenega videza, |
– v
varovalnem pasu državne ceste je dopustno načrtovati takšne dejavnosti
in izvajati takšne posege, ki ne bodo negativno vplivali na cesto in
onemogočali njeno širitev zaradi razvoja prometa. V varovalnem pasu niso
sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije, ki so posledica
prometa na državni cesti, moteče (obremenitve s hrupom, plini, prašnimi
delci). |
4. Pri
načrtovanju cestnega omrežja in prometnega režima je upoštevati aktualno
zakonodajo ter tehnične predpise s področja cestogradenj in varnosti v
cestnem prometu, pri tem pa obstoječi nivo uslug državne ceste ohraniti
oziroma nadgraditi. Priključevanje kamnoloma na državno cestno omrežje
je predvideno v km 4,610, na levi strani v smeri stacionaže državne
ceste R2-421/2507 Štrekljevec–Jugorje. |
S
kapacitetno preveritvijo križišča "Kamnoloma Maline", s št. elaborata
002/2015, junij 2015, izdelovalca David Perne sp., S-TEC, Cankarjev trg
1, 1410 Zagorje ob Savi, je dokazano, da nova dovozna pot in s tem
trikrako križišče, kjer bodo vozila težka tovorna vozila, v obeh konicah
bistveno ne poslabša prometnih razmer na regionalni cesti. lz rezultatov
kapacitetne preveritve izhaja, da potreba po dodatnem pasu za leve
zavijalce na regionalni cesti iz smeri Štrekljevca ni upravičena. lz
načrta gradbenih konstrukcij za objekt "Kamnolom Maline", s
št. 96/14-P4-IDZ, marec 2015, izdelovalca IBT nizke gradnje Trbovlje,
Gimnazijska cesta 16, Trbovlje, je razbrati, da se zaradi nove dovozne
ceste na območju preglednostne berme odstrani moteče elemente. V km
4,631 (leva) se ukine obstoječi makadamski priključek. |
5. Sestavni del načrta cestnega priključka na državno cesto v okviru
OPPN Kamnoloma Maline mora biti situacija prometne ureditve, ki mora
obsegati celotni predviden prometni režim s prometno signalizacijo na
regionalni cesti in v njenem varovalnem pasu. Tehnični elementi cestnih
priključkov območja OPPN Kamnolom Maline na državno cestno omrežje
morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo in tehničnimi normativi z
upoštevanjem merodajnega vozila. Opremljeni morajo biti z vso predpisano
vertikalno in talno prometno signalizacijo v skladu s Pravilnikom a
prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list
RS, št. 46/00, 110/06, 49/08, 64/08 (65/08 – popr.), 109/10 – ZCes-1).
Cestnoprometna signalizacija in prometna oprema mora izpopolnjevati
privzete evropske standarde SIST EN. |
6. Meteorna in druga voda z območja OPPN Kamnolom Maline ne sme
pritekati na cesto ali na njej celo zastajati, zato je potrebno
predvideti ustrezno ureditev odvodnjavanja. |
7. Vzorec
zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja
cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne
signalizacije in opreme v skladu s 70. členom Pravilnika o projektiranju
cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1). Zasaditve s
krošnjami in koreninskimi sistemom ne smejo segati v profil državne
ceste ter ne smejo ogrožati varnosti v cestnem prometu. |
8. Morebitna prečkanja in potek gospodarske javne infrastrukture v
cestnem svetu državne ceste in njenem varovalnem pasu morajo biti v OPPN
Kamnolom Maline grafično prikazana v »Prikazu ureditev poteka omrežij in
priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno
javno dobro«. Trase vodov gospodarske javne infrastrukture v območju
državne ceste (cestni svet z varovalnimi pasovni in zračni prostor v
višini 7 m nad najvišjo točko vozišča) morajo biti načrtovane izključno
v podzemni izvedbi, skladno z določbami 61. člena Pravilnika o
projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 ZCes-1).
Morebitna gradnja gospodarske javne infrastrukture v cestnem svetu
državne ceste je dopustna na podlagi predhodno pridobljene stvarne
pravice s strani upravljavca ceste. |
9. Kakršnokoli postavljanje objektov za reklamiranje, obveščanje in
oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti v njih, ki bi
bilo predvideno in projektirano ali izvedeno v nasprotju z Zakonom o
cestah (77. in 78. člen), Zakonom o pravilih cestnega prometa,
Pravilnikom o projektiranju cest (56. člen), Pravilnikom o prometni
signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (129. člen), je ob
državni cesti znotraj in zunaj naselja prepovedano v celotnem varovalnem
pasu. Za postavitev tovrstnih objektov je potrebno pridobiti soglasje
Direkcije RS za infrastrukturo. |
10. Območje cestne površine (PC) je uvrščeno v Ill. stopnjo varstva pred
hrupom. V okviru prikaza vplivov in povezav s sosednjimi enotami morajo
biti prikazane meje območja varstva pred hrupom (Uredba o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 62/10)).
Oceno vrednosti kazalcev hrupa, ki ga bo zaradi prometne obremenitve
povzročila uporaba regionalne ceste II. reda, št. R2-421, na odseku 2507
Štrekljevec–Jugorje na tangiranem območju je treba zagotoviti v okviru
priprave OPPN Kamnolom Maline oziroma okoljskega poročila. Glede na
ugotovljeno hrupno obremenitev okolja je možna podrobnejša opredelitev
protihrupnih ukrepov (aktivni/pasivni). Vsi ukrepi morajo biti
dimenzionirani na način, da nudijo ustrezno protihrupno zaščito na
podlagi predvidene povečane obremenitve državne ceste v 20-letnem
planskem obdobju. |
11. Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal nobenih dodatnih ukrepov
varstva pred hrupom za območje OPPN Kamnolom Maline, kot tudi ne zaščite
pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja državne
ceste na tangiranem odseku. |
12. Pri
načrtovanju OPPN Kamnolom Maline je upoštevati te smernice za
načrtovanje tako, da: |
– bo
zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in
skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi
katerega državne ceste potekajo, |
– bo
zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v
prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje
prometa, |
– s
predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti
interesi varovanja državne ceste – in prometa na njej, njene širitve
zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma
moteno redno vzdrževanje državne ceste, |
– bodo
upoštevani obstoječi in načrtovani komunalni vodi. |
|
16. člen |
Kanalizacijsko omrežje: |
Na območju
urejanja ni javnega kanalizacijskega omrežja. Odpadne fekalne vode niso
predvidene. Za zaposlene se v območju urejanja postavijo premične
kemične sanitarije, ki jih redno čisti najemodajalec. |
Kamnolom
ima obliko »sklede« tako, da se vsa padavinska voda steka in zbira
znotraj kamnoloma na osnovni ploščadi. Celoten kompleks se bo
odvodnjaval na naraven način. Padavinske vode v kamnolomu bodo že med
potjo pronicale v porozna tla, del voda pa se zaradi ugodne
konfiguracije terena odvaja po naravnih poteh, bodisi na osnovni plato
ali mimo njega na nižji plato, kjer poniknejo. Ob večjih padavinah se bo
odvečna voda zbirala v zadrževalni poglobljeni bazen od koder bo počasi
ponikala v podtalje. Zadrževalnik je predviden na vhodu v kamnolom. |
Na
jugozahodni strani območja kamnoloma se izvede utrjena pretakalna in
manipulativna ploščad. Pretakalna in manipulativna ploščad bo v
vodotesni betonski izvedbi. Odpadne meteorne vode z omenjene ploščadi pa
se preko predvidenega lovilca olj (SIST EN 852-2) in goriva speljejo v
predvideno ponikovalnico. |
V času
obratovanja in sanaciji kamnoloma se upoštevajo predpisi o odvajanju in
čiščenju odpadnih in padavinskih vod na območju Občine Semič. |
Za
obravnavano območje se upoštevajo naslednje smernice Komunale Črnomelj
d.o.o.: |
Odlok o
oskrbi s pitno vodo v Občini Semič (Uradni list RS, št. 45/10), |
Odlok o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode v Občini
Semič (Uradni list RS, št. 45/10), |
zagotoviti
je potrebno, da meteorne ali tehnološke vode ne pridejo v podtalnico s
splakovanjem lovilca olj ob nalivih, |
zagotoviti
je potrebno lovilce olj na periščih, parkirnih ter prostoru za oskrbo z
gorivi in mazivi za gradbeno mehanizacijo, |
upravljavec kamnoloma in nosilec rudarske pravice mora skleniti ustrezne
pogodbe za ravnanje z odpadno fekalno vodo, ravnanje z usedlinami iz
lovilcev olj in ravnanje z odpadki, |
ukrepe za
preprečitev razlitja mineralnega ali sintetičnega olja in naftnih
derivatov. Hramba goriv in maziv v kamnolomu več kot za dnevno porabo ne
sme biti dovoljena, glede na pogon agregatov z diesel gorivom je
potrebno zagotoviti pod napravami lovilne posode za preprečitev
razlitja. |
|
17. člen |
Vodovodno
omrežje in oskrba s tehnološko vodo: |
Oskrba
območja urejanja s pitno vodo ni predvidena. Pitno vodo bo investitor
dostavljal sprotno v plastenkah. |
Tehnološka
voda se pri procesu pridobivanja in predelave uporablja predvsem za
preprečevanje prekomernega prašenja. Transportne poti je potrebno
močiti, deponije in presipna mesta pri predelavi pa orošavati. |
Za močenje
se uporablja traktorska cisterna, ki se uporablja po potrebi in občasno,
glede na pogoje dela v kamnolomu. Oroševanje in močenje frakcij pri
drobljenju in sejanju agregatov se izvaja iz cistern z vodo, ki so
sestavni del postrojenja. Oskrba s tehnološko vodo je iz vodnega
usedalnika. Po potrebi se jo dovaža s posebnimi cisternami za vodo. Pred
uporabo vode iz usedalnika se je potrebno prepričati, da ta ne vsebuje
oljnih ali naftnih madežev. |
|
18. člen |
Električno
omrežje: |
Oskrba
območja kamnoloma z električno energijo ni predvidena. Na območju OPPN
za dovozno cesto je evidentiran visokonapetostni vod DV 2 x 110 kV Gotna
vas–Črnomelj, ki ga je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor.
Zunanji rob brežine ceste bo od daljnovodnega stebra oddaljena minimalno
15,00 m. |
Za
obravnavano območje se upoštevajo naslednje smernice Elektra Ljubljane
d.d.: |
– pred
pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu
naročiti zakoličbo naših vodov in naprav, ter zagotoviti nadzor pri vseh
gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav, |
– skladno
s SIST EN 50341-1 (Nadzemni električni vodi za izmenične napetosti nad
45 kV – 1. del: Splošne zahteve – Skupna določila) je pri projektiranih
objektih potrebno zagotoviti minimalno vodoravno razdaljo med stebri DV
in zunanjim robom cestišč 15 m, |
– okrog
stojnega mesta so položene ozemljitve (žarkasto polaganje). Kolikor se
bo zaradi izgradnje dovozne ceste posegalo v radiju manj kot 15 m od
stojnega mesta, je potrebno predvideti ustrezno sanacijo ozemljitev in
temeljev, |
– približevanje ceste stojnim mestom visokonapetostnega daljnovoda na
manj kot 15 m je potrebno projektno obdelati tako, da bodo odmiki
natančno vidni in navesti, kako se bo izvedla zaščita stojnega mesta
pred spodkopavanjem in posipanjem novonastale brežine. |
|
19. člen |
TK
omrežje: |
Oskrba
območja urejanja s TK omrežjem ni predvidena. Na območju OPPN in
neposredni okolici ni evidentiranega TK omrežja. |
|
20. člen |
Odpadki: |
Komunalni
odpadki se odlagajo po vrstah v namenske predpisane posode, postavljene
na zbirnih prostorih ter na zbiralnicah. Tipizirane posode določi
izvajalec javne službe. |
Vsi
uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z
Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Semič (Uradni list RS,
št. 45/10). |
Gradbeni
odpadki: |
Z
gradbenimi odpadki je potrebno ravnati v skladu s 4. členom Uredbe o
ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS,
št. 34/08). |
Nevarnih
odpadkov na območju urejanja ni dovoljeno skladiščiti. Vse nevarne
odpadke se mora oddati pooblaščenemu zbiralcu nevarnih odpadkov. |
Pri
ravnanju z odpadki je potrebno upoštevati: |
– zemeljski izkop se lahko uporabi na mestu nastanka in če ni onesnažen
z nevarnimi snovmi, |
– pri
začasnem skladiščenju zemeljskega izkopa se le- tega ne sme mešati z
drugimi odpadki, |
– odpadkov
ni dovoljeno odlagati v naravno okolje, |
– investitor mora na gradbišču zagotoviti začasno skladiščenje odpadkov,
ločeno po vrstah odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov, |
– vsi
odpadki morajo biti ustrezno skladiščeni, nevarni odpadki pa morajo biti
shranjeni v neprepustnih in pokritih posodah, |
– količina
začasno skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki
zaradi delovanja ali dejavnosti upravljavca naprave nastanejo v
dvanajstih mesecih, |
– investitor mora za nastale odpadke zagotoviti obdelavo tako, da jih
odda osebi, ki je vpisana v evidenco oseb, ki ravnajo z odpadki, kar
mora tudi dokazovati s pogodbo ali drugim dokazilom o oddaji oziroma
prodaji odpadkov prevzemniku odpadkov ter veljavnim evidenčnim listom,
kadar oddaja odpadke zbiralcu odpadkov ali neposredno izvajalcu obdelave
odpadkov v Republiki Sloveniji. |
|
V. REŠITVE
ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VARSTVO OKOLJA |
|
21. člen |
Ohranjanje
kulturne dediščine: |
Na
obravnavanem območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine. |
Trasa
dovozne cesta MST-6 obvozi registrirano arheološko najdišče Maline pri
Štrekljevcu – Arheološko območje Draganji dol (EŠD 16684), vendar vanj
ne poseže. |
Za
obravnavano območje se upoštevajo pridobljene smernice Ministrstva za
kulturo, Direktorat za kulturno dediščino. |
Kolikor
predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe
zemeljskih del jezaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za
varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih
del pisno obvesti ZVKDS OE Novo mesto vsaj 10 dni pred pričetkom
zemeljskih del. |
Ob vseh
posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni
režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo
del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na
mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu
z določili arheološke stroke. |
V primeru
odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali
uničenja, lahko Zavod to zemljišče zizdajo odločbe določi za arheološko
najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se
omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj
arheološke ostaline. |
SMERNICE
PRIPOROČILNE NARAVE |
Smernice
priporočilne narave k načrtovanim prostorskim ureditvam |
Pri
pripravi prostorskega akta naj se upošteva tudi: |
– druge
kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske
prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega
pomena, |
– ostalo
značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in
morfologijo, |
– pospeševanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot
antropogenega okolja ter omejevanje ali preprečevanje tistih, ki jih
načenjajo, |
– usmerjanje izvajanja dejavnosti tako, da se ustvarjajo ali ohranjajo
kvalitetna razmerja in strukture ter s tem vzpostavljajo prostorske in
časovne kontinuitete. |
Zaradi
pričakovanega vpliva na podobo varovanega naselja Maline pri Štrekljevcu
– Del vasi (ED 25918) v širšem prostorskem okviru, naj se predvidijo
ukrepi za zmanjšanje vidne izpostavljenosti kamnoloma (visoka
vegetacija) ob njegovem južnem in vzhodnem robu. |
Smernice
priporočilne narave za varstvo arheoloških ostalin izven območij
registriranih arheoloških najdišč (V primerih, ko se CPVO ne izvede) |
Na
območjih prostorskih aktov, ki so podlaga za posege v prostor in za
katere predhodne arheološke raziskave še niso bile opravljene je
priporočljivo že v času priprave prostorskega akta izvesti predhodne
arheološke raziskave – predhodno oceno arheološkega potenciala. |
Predhodna
ocena arheološkega potenciala je namenjena pridobivanju informacij o
ranljivosti oziroma primernosti prostora glede na predlagano namensko
rabo oziroma prostorsko ureditev. Rezultati raziskav omogočajo
ustreznejše opredelitve prostorskih ureditev z vidika varstva arheološke
dediščine in ustreznejše določitve rešitev in ukrepov za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. Z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav
se občutno zmanjša možnost naknadnih naključnih najdb arheoloških
ostalin ob posegih v prostor. Ker predhodna ocena arheološkega
potenciala za obravnavano območje še ni bila izdelana predlagamo, da te
raziskave pripravljavec prostorskega akta naroči že v času priprave
prostorskega akta. |
Čas, ki je
potreben za izvedbo predhodnih raziskav za sprostitev zemljišča,
obremenitev investicij(e) s stroški raziskav (izkopavanje in
poizkopavalni postopki), kot tudi možnost zahteve po spremembi
izvedbenih načrtov in prezentiranju odkrite arheološke dediščine in situ
so po našem mnenju dovolj tehtni razlogi, da je tudi pripravljavcu
prostorskega akta (občini) v interesu, da se predhodne arheološke
raziskave (ocena arheološkega potenciala) izvedejo pred sprejetjem
prostorskih aktov in s tem poveča pravna varnost investitorjev. |
V skladu z
določili 31. člena ZVKD-1 je za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za
raziskavo in odstranitev arheološke dediščine pristojen minister za
varstvo kulturne dediščine. |
Projektni
pogoji: |
Če
nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja s podrobnim prostorskim
načrtom, se šteje, da so projektni pogoji soglasodajalcev k projektnim
rešitvam že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k načrtu (49.b člen Zakona o
spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS,
št. 126/07)). |
|
22. člen |
Varstvo
pred hrupom: |
Glede na
dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s
4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni
list RS, št. 62/10), uvršča v območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom. |
Povečanje
hrupa je občasno v času miniranja, ki je kratkotrajen, in sicer pod eno
sekundo. |
Omilitveni
in zaščitni ukrepi v času obratovanja kamnoloma se nanašajo predvsem na
izbiro in vzdrževanje strojev ter mehanizacije. |
V smislu
monitoringa hrupa je potrebno: |
– upravljavec mora zagotoviti izvedbo prvih meritev in obratovalnega
monitoringa hrupa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnim monitornigom hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02), Uredbo o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) in Uredbo o
ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04). V
primeru, da se pri prvih meritvah ugotovi, da je objekt nepomemben vir
hrupa, nadaljnji obratovalni monitoring ni potreben. Lastnik vira hrupa
je dolžan skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu izvesti prve in
občasne meritve ravni hrupa. |
Upoštevati
se morajo naslednji omilitveni ukrepi za varstvo pred hrupom: |
– vsi
stroji in vozila morajo biti tehnično ustrezni; |
– kamnolom
naj obratuje le v dnevnem času (od 7h do 16h pozimi oziroma z možnim
podaljšanjem do 19h poleti); |
– ob
miniranju je potrebno: |
– pred
pričetkom detonacij o tem obvestiti okoliške prebivalce, |
– detonacije naj se izvajajo ob primernem dnevnem času, |
– implementirati postopek za dokumentiranje pritožb, |
– v
primeru pritožb ustrezno ukrepati (omogočiti izvedbo neodvisnega
monitoringa, prilagoditev časa miniranja ipd.); |
– uporaba
tehnično brezhibnih delovnih strojev; |
– izvedba
občasnih meritev hrupa pri najbližjih objektih; |
– izvedba
morebiti potrebnih zaščitnih ukrepov. |
Nosilec
izvedbe je investitor, ukrepi se izvajajo celoten čas očrtovanja. |
|
23. člen |
Varstvo
zraka: |
Za
ohranjanje kakovosti zraka in podnebnih sprememb se upoštevajo
omilitveni ukrepi, ki se nanašajo na čas eksploatacije kamnoloma in so
naslednji: |
– potrebno
je zagotoviti preprečevanje nekontroliranega raznosa odkopanega
materiala, vključno s prašnimi delci z območja kamnoloma s transportnimi
sredstvi; ukrep zahteva ustrezno nalaganje materiala na tovorna vozila,
njihovo čiščenje pred vožnjo iz kamnoloma na javne prometne površine,
prekrivanje tovorov, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, iz
katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje
javnih prometnih površin, |
– zahteva
se uporaba tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, delovnih naprav in
transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje, |
– v
primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za
daljši čas je potrebno ugasniti motor, |
– za
preprečevanje prašenja se gozdna cesta po potrebi vlaži, voda za
vlaženje naj se jemlje iz usedalnika za padavinsko odpadno vodo, |
– pri
samih delih v kamnolomu je treba izvajati ukrepe proti zapraševanju kot
so odsesavanje vrtin, filtriranje ob drobilnikih, |
– za
vrtanje minskih vrtin je potrebno uporabljati vrtalne garniture
opremljene z odpraševalnimi napravami. Odpraševalne naprave morajo biti
brezhibne in redno vzdrževane, |
– miniranje naj se po možnosti izvaja v času višje zračne vlage in v
brezvetrnem obdobju, |
– upoštevati je potrebno določbe predpisov o mejnih, opozorilnih in
kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku. Za ukrepe je odgovoren
investitor. |
|
24. člen |
Varstvo
voda: |
Odvajanje
odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno s pogoji, določenimi
v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Pravilniku o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list
RS, št. 105/02, 50/04). |
Onesnažene
meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca
olj in goriv v ponikovalnico. |
Urejanje
voda: |
V
neposredni bližini območja ni evidentiranih vodotokov. |
Celotni
sistem padavinskih voda na območju kamnoloma bo urejen tako, da se bodo
padavinske vode preko etaž stekale do osnovnega predelovalnega platoja.
Tam se bodo zadrževale in ponikale. |
V primeru
nesrečnega dogodka, kot so npr. trki vozil ali poškodbe strojev s
poškodbami rezervoarjev za gorivo, je potrebno ravnati v skladu z
Načrtom obrambe in reševanja. |
Za
vpijanje nevarnih tekočin, v primeru njihovega nekontroliranega izlitja
in za preprečitev izlitja v okolje, je potrebno imeti ustrezno
uskladiščena sredstva za prvo intervencijo, in sicer: |
– can sorb
– sredstvo za vpijanje ogljikovodikov na bazi šotnega maha – 50 kg, |
– univerzalno vpojno rolo s pvc zaporo – UXT 60 BB – vreča 291 l, |
– posode
za lovljenje goriva in pretakanje, |
– prazne
sode za gorivo. |
Vpojno
rolo je potrebno uporabljati pri vsaki oskrbi z gorivi in mazivi
strojev, ki se oskrbujejo na površinskem kopu – etaži. |
Mobilne
stroje je dovoljeno oskrbovati z gorivi in mazivi le na posebej
predpisan način za pretakanje goriva z upoštevanjem vseh preventivnih
ukrepov proti nekontroliranem izlitju goriva. V času oskrbovanja z
gorivom mora biti pod rezervoarjem goriva postavljena univerzalna vpojna
rola, da prestreže morebitne manjše izlive goriva. Pretakanje goriva
lahko opravlja le za ta dela usposobljena oseba. Strogo je prepovedano
menjavanje olja v motorjih izven za to določenega prostora. Olje je
prepovedano spuščati v tla. Delovna sredstva je potrebno redno
kontrolirati in vzdrževati v skladu z navodili za uporabo in
vzdrževanje. Vsi upravljavci strojev in nadzorno osebje, morajo biti
poučeni o načinu oskrbe z gorivi in mazivi na območju površinskega kopa
in ukrepi za preprečitev nekontroliranega izlitja snovi v okolje. |
Ob primeru
nesrečnega izlitja olj, maziv ali goriva je potrebno nemudoma sprejeti
sanacijske ukrepe in ukrepati v skladu z Načrtom obrambe in reševanja. |
Ob vhodu v
kamnolom je potrebno zgraditi zadrževalni bazen – bariero z lovilcem olj
od koder bodo padavinske vode počasi ponikale v podtalje. |
Zadrževalnik naj se čisti, ko nanesene frakcije dosežejo 20 cm višine. |
Za
vzdrževanje zadrževalnika, lovilca olj ter ostalega sistema za
odvodnjavanje je potrebno izdelati posebna navodila in poslovnik z
zadolžitvijo odgovornih oseb. |
Pri
načrtovanju območja urejanja in projektiranju objektov se upoštevajo
naslednje smernice RS Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za
okolje, Oddelek območja Spodnje Save: |
– projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se
izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS,
št. 109/07, 33/08), z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05)
in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode
in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07), |
– projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s
cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju
padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05), |
– odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba
predvideti v skladu z 92. členom ZV1, in sicer na tak način, da bo v čim
večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih
voda pred iztokom površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,
zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki), |
– padavinske vode iz obravnavanega območja (iz eventualnih parkirišč,
dostopnih cest in ostalih utrjenih poti) je treba, če ne obstaja možnost
priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo
biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih
površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je
treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok (neimenovani odvodnik).
Padavinske vode iz utrjenih povoznih površin in pretakališč goriva je
potrebno predhodno očistiti na lovilcu olj (SIST EN 858-2), |
– za vso
škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne
izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor, |
– v času
gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda,
izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo, |
– v
projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viška
zemeljskega in gradbenega materiala. Z viškom izkopanega materiala ni
dovoljeno zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov in njenih
pritokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni
oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo
biti zaščitene pred erozijo ter odplavljanjem materiala na sosednje
parcele, |
– po
končanem izvajanju del je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje
postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse
z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti, |
– z viški
izkopanega materiala ni dovoljeno zasipavati struge odvodnikov in
vodotokov, priobalnega zemljišča vodotokov s pritoki in odvodniki, |
– projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za
predvideno gradnjo mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti
Obične Semič, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije, |
– investitor si mora za predvideno gradnjo pridobiti vodno soglasje v
skladu s 153. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02,
57/08, 57/12, 100/13). |
|
25. člen |
Ohranjanje
narave: |
Območje
OPPN za kamnolom z dovozno cesto je v ekološko pomembnem območju
Gorjanci (61400) in v območju pričakovanih naravnih vrednot (karbonati).
Na južni strani pa območje urejanja meji z Naturo 2000 Gorjanci – Raduha
(SI 3000267). |
Na
ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so
vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim
večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter
povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila
le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. |
Pri
izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim
odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je
neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši. |
Zaradi
vsebinske občutljivosti prostora in vizualne izpostavljenosti je
eksploatacija usmerjena v končno podobo reliefa. Sanirano območje mora
biti v končni fazi čimbolj nevpadljivo, da se bo vklapljalo v okoliški
krajinski vzorec (naklon brežin, avtohtona zarast, oblikovanje gozdnega
roba). Sanacija in zasajevanje naj se izvaja sproti, in sicer od zgoraj
navzdol, tako da bodo učinki vidni čim prej. |
Za
zagotavljanje ustreznega varstva podzemeljskih geomorfoloških naravnih
vrednot je ob odkritju jame ali brezna med izvajanjem zemeljskih del za
dovozno cesto in kamnolom potrebno upoštevati določila 22. člena Zakona
o varstvu podzemeljskih jam (Uradni list RS, št. 2/04), ki se navezuje
na 74. člen Zakona o ohranjanju narave, ki določa, da mora pravna ali
fizična oseba o najdbi obvestiti organizacijo pristojno za ohranjanje
narave in jo seznaniti o kraju najdbe. Lastnik zemljišča, na katerem je
bila odkrita jama ali brezno, fizična ali pravna oseba, ki izvaja
dejavnost med katero je prišlo do najdbe, je dolžan jamo zaščititi pred
uničenjem ali poškodbo ter omogočiti raziskovanje jame. |
Če se
izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se
ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na ekološko pomembnem območju, je
treba pred pričetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstveno
soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za
katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON). |
Za
obravnavano območje se upoštevajo naslednje smernice Zavoda Republike
Slovenije za varstvo narave: |
Konkretne
usmeritve za varstvo ekološko pomembnega območja |
– meja
OPPN naj ne bo tudi meja pridobivalnega prostora kamnoloma Maline. Ta
naj bo od meje OPPN oddaljena vsaj 10 m, da bo zagotovljen postopen
prehod na varovano območje; |
– območje
kamnoloma naj po končanih delih zaradi kraškega terena ne služi
odlaganju odpadkov (npr. komunalna deponija); |
– pri
eksploataciji kamnine in kasnejši sanaciji območja kamnoloma naj se
upošteva naravne, blage strmine in blag nagib poboja ter povezanost
značilnih reliefnih oblik. Terase naj bodo prilagojene plastnicam in naj
ne bodo linearno odsekane. (To naj se prikaže tudi v predmetni
dokumentaciji za OPPN); |
– pri
odkopavanju etaž naj izvajalec pušča vmesna območja v smislu melišč, ki
bodo razbila monotonost teras in omogočila živalskim vrstam Iažje
prehode; |
– prehod
brežin v obstoječ teren naj bo mehak in postopen; |
– brežine
kamnoloma in melišča naj se zatravi in zasadi s plezalkami, rob teras pa
z drevesno in grmovno zarastjo. Pri zasajanju etaž naj se uporabijo
lokalno značilne drevesne in grmovne vrste, na strmih etažnih brežinah
so zaželene avtohtone hitro rastoče plezalke (npr.: srobot, brIjšan,
robida ...). Zasajanje naj se izvaja na predhodno dovolj debelo nasuto
in utrjeno humusno podlago; |
– v času
izkoriščanja kamnoloma se območje stalno vIaži oziroma namaka, da bo
preprečeno prekomerno prašenje in odmiranje okoliškega drevja oziroma
gozda in mlade vegetacije na saniranih delih kamnoloma. V ta namen se
skladišči meteorno vodo z območja kamnoloma v za to predhodno
pripravljenih bazenih na različnih etažah; |
– v
primeru etapnosti izkoriščanja kamnoloma naj le-ta poteka na način, da
bo v končni fazi možna izvedba zastavljene sanacije območja; |
– območje
kamnoloma oziroma eksploatacije naj se fizično omeji z ograjo – mrežo,
da bodo preprečeni prehodi in poškodovanje velikih zveri na območju
kamnoloma; |
– Gorjanci
so hribovito področje na JV delu Slovenije. Poraščajo jih ilirski bukovi
gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion), ki so življenjski prostor
več vrst netopirjev, ptic in selitvena pot volka (Canis lupus) in
rjavega medveda (Ursus arctos) proti Kočevskemu rogu in naprej na
Hrvaško. Tako volk kot medved sta ogroženi vrsti (Pravilnik o uvrstitvi
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam) (Uradni list RS,
št. 82/02), zavarovani vrsti (Uredba o zavarovanih prostoživečih
živalskih vrstah) (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07) in
evropsko pomembni vrsti (vrste, ki jih varuje omrežje Natura 2000)
(Uredba o posebnih varstvenih območjih) (Območjih Natura 2000), (Uradni
list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 39/13).
Odpiranje pridobivalnih površin kamnoloma naj se na podlagi zgoraj
navedenih vrst izvaja v jesenskem in zimskem času, torej v obdobju
mirovanja rastlinskih in živalskih vrst in izven največje aktivnosti
živalskih vrst. Prav tako naj se odstranjevanje vegetacije za izvedbo
dovozne ceste do kamnoloma izvaja od septembra do konca meseca marca; |
– zaradi
uspešneje sanacije območja kamnoloma in stanja okoliškega terena, naj se
predvideni naklon etaž 70° (razvidno iz karte vzdolžnega profila)
zmanjša na 60°; |
– terase
kamnoloma naj po končanih delih/eksploataciji sledijo naravnim reliefnim
oblikam (postopno prehajanje v okoliški teren) in ne bodo linearno
odsekane. To naj se prikaže v dokumentaciji za OPPN; |
– pred
izkoriščanjem mineralne surovine v kamnolomu Maline je potrebno
pridobiti koncesijski akt/ rudarsko pravico, zato naj se temu
prilagodi/uskladi tudi predvidena faznost/etapnost izvedbe del v
kamnolomu in izvedba nove dostopne ceste. |
Konkretne
usmeritve za varstvo posebnega ohranitvenega območja (območja Natura
2000) |
– konkretne usmeritve podane za ekološko pomembno območje naj služijo
tudi kot usmeritve na Natura območju; |
– dostop
do kamnoloma naj se izvaja izključno po obstoječi makadamski cesti
(gozdni cesti) iz smeri Brezova Reber, ki se naveže (odcepi) na
obstoječo gozdno pot do kamnoloma, ki se jo v dolžini 200 m
rekonstruira. Obe cesti naj ostajata v makadamski izvedbi; |
– pri
izvedbi nove dovozne ceste naj se prepreči plazenje/zdrse zemeljskega in
kaminskega materiala po pobočju. Območje se zavaruje s primernimi
opaži/ograjo. |
Če se
izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se
ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na ekološko pomembnem območju, je
treba pred pričetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstveno
soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za
katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON). |
|
26. člen |
Ohranjanje
gozda: |
Pri
obratovanju kamnoloma se upoštevajo smernice Zavoda za gozde, OE Novo
mesto. |
Investitor
mora pri obratovanju in po končani sanaciji kamnoloma omogočiti
gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljiščih pod
enakimi pogoji kot doslej (5. člen ZG). V ta namen se uredi navezava
obstoječih vlak na novo dostopno cesto. |
Zaradi
pričakovanega vsakodnevnega povečanega prometa, se na obstoječih gozdnih
cestah mora omogočiti rampanje, skladiščenje in nakladanje lesa izven
ceste, zato je potrebno ob vsakem priključku obstoječe vlake na dostopno
cesto urediti rampni prostor velikosti 10 x 30 m. Poleg tega je potrebno
urediti izogibališče za srečevanje kamionov na vidni razdalji glede na
konfiguracijo ceste (od 300 do 500 m). |
Predvidena
rekonstrukcija gozdnih cest mora zagotoviti ustrezno nosilnost za vožnjo
polno naloženega gozdarskega kamiona. |
Zgoraj
navedeni pogoji (lokacije navezav gozdnih cest, rampni prostor, ustrezna
nosilnost in izogibališča) morajo biti obdelani v projektni
dokumentaciji za dovozno cesto. |
Drevje
predvideno za posek je v skladu s 17. členom Zakona o gozdovih potrebno
označiti. Označitev opravi pooblaščen delavec Zavoda–Krajevna enota
Semič-Metlika (55. člen Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi
in upravljanje z divjadjo – Uradni list RS, št. 91/10) po pridobitvi
potrebnih dovoljenj ter po detajlni zakoličbi območja urejanja. |
Drevje se
lahko poseka po izdaji ugotovitvene odločbe (21. člen Zakona o
gozdovih). |
Vse ukrepe
povezane s sečnjo in spravilom drevja je potrebno opraviti v skladu s
predpisi o varstvu gozdov in predpisi o izvajanju sečnje, ravnanju s
sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju lesnih gozdnih sortimentov,
posebej izpostavljamo naslednje: |
– v gozdu
je prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala
in zasipavanje, |
– posebno
pozornost je potrebno nameniti sanaciji novega gozdnega roba; zaradi
nagiba pobočij in erozijskih procesov morajo biti drevesa v
izpostavljeni liniji zdrava oziroma stabilna (ni dovoljeno puščati na
pol podrtih ali obviselih dreves), |
– poškodbe
na podmladku in drevju je potrebno po sečnji takoj sanirati, |
– priporočena varnostna razdalja objektov od gozdnega roba naj bo enaka
najmanj eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja, |
– po
sečnji morajo biti takoj odpravljene poškodbe na gozdnih tleh in gozdnih
vlakah, ki predstavljajo nevarnost za pričetek erozije, |
– v gozd
je prepovedano vnašati rastišču neprilagojene oziroma tujerodne drevesne
in grmovne vrste; v gozdni rob naj se umetno vnesejo predvsem plodonosne
drevesne in grmovne vrste (leska, češnja, glog, dobrovita, trdoleska), |
– v času
obratovanja kamnoloma je potrebno omogočiti dostop in neovirano
gospodarjenje z gozdom; ohraniti je potrebno oziroma sanirati vse dovoze
gozdnih cest, vlak in poti, |
– vse
poškodbe na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh in začasnih
gradbenih površinah je potrebno takoj po končani gradnji sanirati, |
– posek
drevja se opravi v primernem času za posek, tj. izven vegetacijske
sezone, |
– štore in
odvečni material se ne sme odlagati v gozd, |
– končni
rob poseka se izvede tako, da se zavaruje gozdni rob, pri čemer je
potrebno paziti zlasti na poškodbe korenin robnih dreves, |
– poseka
in spravilo lesa se izvaja v skladu s prepisi, |
– vse
predvidene objekte in naprave ter pomožne objekte je potrebno načrtovati
tako, da se izogne dodatnim posegom v gozd ter gozdni rob. |
V času
izvajanja poseke gozda za posamezno etapo izkoriščanja po potrebi
spremlja izvajanje teh del pristojni gozdar. V etapi biološke sanacije
pristojni strokovnjak OE ZGS, v sodelovanju s krajinskim arhitektom
izbere primerne drevesne in grmovne vrste, spremlja zasaditvena dela,
kot tudi zaraščanje in po potrebi korigira izvedbo krajinske ureditve. |
|
27. člen |
Ohranjanje
krajine: |
Območje
kamnoloma predstavlja degradacijo gozdnih površin, kar je posledica
njegove vidnosti, trajne spremembe reliefa in uničenja vegetacije ter
poslabšanja ekoloških razmer. |
Zaradi
navedenega je potrebno območje kamnoloma sanirati tako, da se bo
vizualno vključilo v obstoječo krajino s čim manjšo cenzuro. Najprej bo
izvedena tehnična sanacija in fizična stabilnost brežin, nato sledi
biološka sanacija. |
Naravna
sukcesija in umetna ozelenitev z zasaditvijo, sejanjem in z rastno pulpo
je predvidena kombinirano. Območje kamnoloma se zasadi z mešanimi
avtohtonimi drevesnimi vrstami. Izbor vegetacije naj bo enak drevesnim
vrstam robnega gozda. |
Pri
izvedbi sanacije se zagotovi nadzor krajinskega arhitekta, v sodelovanju
z gozdarji in biologi, saj gre za ustvarjanje in kvalitetno vzpostavitev
sekundarnega biotopa v ekološko pomembnem območju Gorjancev. |
|
VI.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
28. člen |
Poplavna
varnost: |
Območje
OPPN ni poplavno ogroženo, zato niso predvideni ukrepi glede
zagotavljanja poplavne varnosti. |
Varstvo
pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice, erozije in varstvo pred
plazovi: |
Kot ukrepi
varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice, erozije in varstva
pred plazovi se v nadaljnjih fazah projektiranja, skladno s tem odlokom
uporablja Poročilo o geoloških razmerah na območju nahajališča
tehničnega kamna – dolomita Maline pri Šterkljevcu št. 1/2006
izdelovalca Ivana Strgarja in v skladu z njim prilagoditi način
obratovanja. |
Vsi posegi
v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni
skladno z geomehanskim poročilom. |
V nobenem
primeru se ne sme spuščati padavinske vode nekontrolirano po terenu. |
Potresna
varnost in varnost pred vibracijami: |
Pri
načrtovanju objektov in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati
projektni pospešek tal 0,175 v skladu z Eurocodom 8. |
Za dosego
potresne varnosti je potrebno omejiti količino razstreliva tako, da
potresi na najbližjem objektu ne bodo presegali dopustnih vrednosti
glede na vrsto objekta. Temu se prilagodi tudi vrtanje. Zagotovi se tudi
znižanje učinka zračnega udara – detonacije. Detajli izvajanja miniranj
ter predpisani in dogovorjeni postopki ter varstveni ukrepi morajo biti
obdelani v rudarskem projektu za izvajanje del tako, da je s projektom
zagotovljena varnost objektov in varnost okolja v okviru predpisanih
oziroma predloženih norm. |
Varstvo
pred požarom: |
Pri
ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in
opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi
varstva pred požarom za: |
– zmanjšanje možnosti nastanka požara; |
– zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in
premoženja ob požaru; |
– zmanjšanje škode ob požaru. |
Kamnolom
ni požarno nevaren objekt, vendar je zaradi tehnoloških postopkov in
morebitne uporabe požarno in eksplozivno nevarnih snovi potrebno
upoštevati in spoštovati požarno varnostne kriterije ter zahteve. V
neposredni bližini prostorov v katerih utegne izbruhniti požar ali v
katerih so shranjene vnetljive snovi, morajo biti nameščeni ustrezni
aparati za gašenje požarov in opozorilne table. Vsi delovni stroji,
kompresorji, nakladalniki, bagri, kamioni, pogonski agregati in
transformatorji morajo prav tako biti opremljeni z ustreznimi gasilnimi
aparati. Z gasilnimi aparati in protipožarnim orodjem se opremi tudi
skupne prostore. |
V skladu s
predpisi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je v določenem letnem
času (sušnem obdobju), prepovedano sežiganje grmičevja in kmetijskih
ostankov izven urejenega kurišča. Isto velja tudi za ostanke papirne in
kartonske embalaže uporabljenih razstrelilnih sredstev. |
Pri
izvajanju površinskega kopa kamna in pri transportu je treba upoštevati
vse predpisane ukrepe za varnost ljudi in premoženja. |
V
podrobnem prostorskem načrtu so upoštevani prostorski ukrepi za varstvo
pred požarom. |
Prometna
zasnova znotraj območja urejanja omogoča dostop do objektov z vsaj dveh
strani, zaradi zagotavljanja dostopa za intervencijska vozila in za
razmeščanje opreme za gasilce. |
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti.
Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
|
29. člen |
Zavarovanje kamnoloma med obratovanjem: |
V času
obratovanja kamnoloma mora le-ta biti zavarovan tako, da ne ogroža
neposredne okolice. Na vhodu v kamnolom je potrebno postaviti zapornico,
ki preprečuje dovoz in odvoz v času, ko kamnolom ne dela. Celotno
področje kamnoloma se opremi z opozorilnimi tablami s trajnimi napisi
prepovedi pristopa nepoklicanim in nevarnostjo padca v globino. |
|
30. člen |
Zavarovanje območja urejanja po končanem izkoriščanju: |
Na
območjih, kjer posledic, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del, ni
mogoče v celoti sanirati oziroma odpraviti, je izvajalec dolžan izvesti
ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ali življenje
ljudi in živali ter možni povzročitelji onesnaževanja okolja oziroma
predvidljive škode na objektih in okolju. |
|
VII. ETAPE
IZVAJANJA |
|
31. člen |
I. etapa: |
– odpiranje kamnoloma: sečnja dreves, odstranitev panjev, humusa,
površinske preperine in delno izkoriščanje za gradnjo dovozne ceste
MST-4, MST-5, MST-6. |
– gradnja
dovozne ceste MST-4, MST-5, MST-6. |
II. etapa: |
– izkoriščanje mineralne surovine predvidoma 35.000 m3 letno. |
III.
etapa: |
– sprotna
in končna sanacija ter izbris iz evidence po ZRud-1. |
|
VIII.
PARCELACIJA |
|
32. člen |
Zaradi
narave delovanja kamnoloma oblika in velikost parcel ostanejo
nespremenjene, zato načrt parcelacije za območje kamnoloma ni predviden. |
Parcelacija za dovozno cesto je prikazana v Načrtu parcelacije št. 11. |
|
IX.
TOLERANCE |
|
33. člen |
Na območju
urejanja so dovoljene naslednje tolerance: |
– pri
oblikovanju etaž so dopustna odstopanja + / – 1 m oziroma tudi večje
tolerance, zaradi narave materiala, v širini etaž, v višini ali v
odstopanju v naklonih brežin tako, da bo zagotovljena geomehanska
stabilnost, |
– dopustna
so manjša odstopanja: kot so spremembe platojev za začasne objekte
pomožne objekte znotraj območja kamnoloma in prometne, če ne vplivajo na
zasnovo območja urejanja in če niso v nasprotju s splošnimi določili
odloka, |
– dopustna
so odstopanja gabaritov pri objektih in ureditvah začasnih objektov, če
to narekuje posodobitev, sprememba ali dopolnitev tehnoloških procesov, |
– pri
prometni infrastrukturi oziroma gradnji gradbeno inženirskih objektov so
dovoljena odstopanja tras, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi
lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to
pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična
investicijska vlaganja, |
– pri
načrtu parcelacije je možno odstopanje, kolikor se pojavijo utemeljeni
razlogi zaradi lastništva oziroma spremembi tras gradbeno inženirskega
objekta in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji. |
|
X. DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA |
|
34. člen |
Pri
izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan
zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času obratovanja
in sanacije, racionalno urediti območje in zagotoviti varen promet. |
Poleg
navedenih pogojev v tem odloku je pri izvajanju del treba upoštevati še
naslednje pogoje: |
– promet
po dovoznih in javnih cestah organizirati tako, da ne bo prihajalo do
zastoja, |
– v sušnem
obdobju je treba vse vozne površine v kamnolomu in izven njega po
potrebi vlažiti, |
– preprečiti je treba onesnaženje javne ceste ob priključku oziroma v
primeru onesnaženja redno čistiti, |
– zagotoviti je treba zavarovanje odprtega kopa ali z nadzorom
preprečiti dostop nepoklicanim, |
– pred
posekom gozda je treba obvestiti Zavod za gozdove, OE Novo mesto, ki
označi drevje za posek, |
– drevje
se lahko poseka po pridobitvi vseh soglasij in dovoljenj, |
– pri
izvajanju sanacije in rekultivacije gozdnih površin in gozdnega roba je
treba zagotoviti strokovni nadzor Zavoda za gozdove, |
– investitor je dolžan, po izvedbi poseka na območju kamnoloma omogočiti
gospodarjenje z gozdom in dostop do gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji
kot doslej, |
– v času
izkopa mora biti omogočen nemoten dostop do sosednjih gozdnih zemljišč, |
– poseganje v gozdne površine izven ureditvenega in vplivnega območja
načrta ni dopustno, |
– k
projektu sanacije in rekultivacije je treba pridobiti soglasje Zavoda za
gozdove, |
– prepovedano je odlaganje materiala in odstranjevanje podrasti v
gozdnih površinah izven območja urejanja, |
– pri
poseku in spravilu lesa je treba upoštevati predpise o izvajanju sečnje,
ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih
sortimentov, |
– pri
izkopu kamna in odvozih je treba uporabljati tehnično ustrezne stroje in
prevozna sredstva, |
– za
posege, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vode ali vodni režim
je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
Nosilec
rudarske pravice lahko za posamezna dela pri pridobivanju pooblasti le
tiste, ki predložijo dokazilo o izpolnjevanju ustreznih pogojev
določenih s predpisi o rudarstvu. |
|
XI. KONČNE
DOLOČBE |
|
35. člen |
Investitor
si mora za pridobivanje mineralne surovine znotraj območja OPPN v skladu
z ZRud pridobiti rudarsko pravico. |
|
36. člen |
OPPN je
stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v
Občini Semič in na Upravni enoti Črnomelj. |
|
37. člen |
Nadzor nad
izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena
uradna oseba. |
|
38. člen |
Tekstualni
del odloka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, grafični del
OPPN pa na spletni strani Občine Semič. Odlok začne veljati osmi dan po
objavi. |
|
Št. 3505-01/2013-39 |
Semič,
dne 7. julija 2016 |
|
|
Županja |
Občine Semič |
Polona Kambič l.r. |
|