Na podlagi 36. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB1, Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo,
21/06 – odločba US) ter 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (UVG, št.
17/1999, 28/2000, 15/2002, 2/2006) je Občinski svet Občine Kranjska Gora
na 7. redni seji dne 23. 5. 2007 sprejel |
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta
Občine Kranjska Gora |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter
način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic občinskega
sveta (v nadaljevanju: člani sveta). |
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko
v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih
teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
4. člen |
Svet dela na rednih,
izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
Redne seje se
sklicujejo najmanj štirikrat letno. |
Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se
sklicujejo ob prazniku občine in drugih svečanih priložnostih. |
5. člen |
Svet predstavlja
župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu župan), delovno telo sveta
pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem
besedilu predsednik). |
6. člen |
Svet uporablja pečat
občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega
notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
Svet uporablja pečat
na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah, ki
jih sprejme svet ter na dopisih. |
Pečat sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
|
Pečat sveta hrani in
skrbi za njegovo uporabo tajnik občine (direktor občinske uprave). |
II. KONSTITUIRANJE
SVETA |
7. člen |
Svet se konstituira
na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče župan praviloma 20 dni po izvolitvi članov,
vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana.
|
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni člani sveta. |
8. člen |
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
1. Ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov |
2. Poročilo Občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana |
3. Imenovanje
mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta |
4. Poročilo mandatne
komisije in potrditev mandatov svetnikov |
5. Poročilo mandatne
komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana |
6. Imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
9. člen |
Prvo sejo sveta
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo za
pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov
sveta. Člane mandatne lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani
člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
10. člen |
Mandate članov
občinskega sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Član občinskega
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana, oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
11. člen |
Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
Kolikor svet ni
sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena,
prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
S prenehanjem mandata
članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in
občasnih delovnih telesih občinskega sveta. |
12. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
13. člen |
Pravice in dolžnosti
članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
|
Člani občinskega
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
Član občinskega sveta
ima pravico: |
– predlagati
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov oziroma materialnih predpisov, za
katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet
na predlog župana; |
– predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega
sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in
organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih
ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima
občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. |
Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
14. člen |
Član sveta ne more
biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal
v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član sveta nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
15. člen |
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani občinskega sveta izvoljeni z istoimenske liste ali
dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu
članu sveta. |
16. člen |
Član sveta ima
pravico zahtevati na seji sveta od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z
delom v svetu in njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta na
seji sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to
posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila
tudi v pisni obliki najkasneje v 30 dneh. |
Član sveta ima
pravico na seji sveta županu ali tajniku občine postaviti vprašanje ter
jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njegove pristojnosti. |
17. člen |
Član sveta zastavlja
vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno na seji sveta.
|
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in
člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno
dopolni. |
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik
občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana, določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja
na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na
ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če
zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori
na naslednji redni seji. |
Župan ali tajnik
občine oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na naslednji redni
seji. |
18. člen |
Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
|
Če svet odloči, da bo
o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje seje. |
19. člen |
Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
|
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana ali tajnika oziroma predsednika
delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali
drugih razlogov ne more obvestiti župana ali tajnika oziroma predsednika
delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti
takoj, ko je to mogoče. |
Članu sveta, ki se
neupravičeno ne udeleži redne seje sveta, ne pripada del plače za
nepoklicno opravljanje funkcije oziroma sejnina. |
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
IV. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
20. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. |
Seje sveta sklicuje
župan. |
Župan sklicuje seje
občinskega sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa
sveta in drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to
zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
|
Župan lahko skliče
redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, sveta pa
nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
21. člen |
Vabilo za redno sejo
sveta skupaj s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 10
dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
|
Predlagatelj mora h
gradivu pripraviti utemeljitev, s katero mora na ustrezen način:
|
– utemeljiti pravno
podlago, |
– opisati
problematiko in razloge, ki narekujejo obravnavo zadeve, |
– nakazati možne
rešitve in njihove posledice ter spremembe, ki jih bo predlagana rešitev
povzročila, |
– opozoriti na
posledice, ki bi nastale, če se predlagana rešitev ne sprejme,
|
– opozoriti na
finančne in druge posledice variantnih rešitev, |
– pripraviti predloge
besedila sklepov. |
Vabilo na sejo
občinskega sveta se pošlje županu, podžupanu (podžupanom), predsedniku
nadzornega odbora občine, tajniku občine (direktorju občinske uprave),
predsednikom svetov krajevnih skupnosti ter predstavnikom medijev.
|
Vabila iz prejšnjih
dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če tako
s pisno izjavo naroči prejemnik, pa lahko tudi po elektronski pošti. |
22. člen |
Izredna seja
občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih
zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
Izredno sejo
občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta
ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta ali na lastno pobudo.
|
V predlogu oziroma
zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen
sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o
katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku sedem
dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za
sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni
predlagatelj, ki je sklic zahteval. |
Vabilo za izredno
sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom
tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku,
ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje
lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami
seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo.
Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje
ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni
bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna
seja v skladu s tem poslovnikom. |
23. člen |
Dopisna seja se lahko
opravi, kadar ni pogojev za sklic redne seje sveta. Na dopisni seji ni
mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih
aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in
druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti
občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski
obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom
sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali
glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje
mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas
trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog sklepa, ki je
bil predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za sklep glasovali vsi
člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri izmed članov
sveta glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali pa se
točka uvrsti na prvo redno sejo sveta. |
O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na naslednjo redno sejo sveta. |
24. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma tajnik občine. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
|
Poročevalci imajo
nalogo odgovarjati na vprašanja župana in članov občinskega sveta. |
25. člen |
Predlog dnevnega reda
seje občinskega sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta
ali svetniška skupina. |
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če ni končan postopek o aktu z enako ali podobno
vsebino. |
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
O sprejemu dnevnega
reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevni red uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
26. člen |
Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
veta. |
Izredno sejo sveta,
ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v skladu z
zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
27. člen |
Seje sveta so javne.
|
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja in
možnostjo navzočnosti občanov na sejah sveta. |
Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim
vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri
dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način.
Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski
pošti. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem poteka seja sveta,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.
|
Predsedujoči lahko na
zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno
snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih
delov seje odloči občinski svet. |
Če občan, ki spremlja
sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga
predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela
sveta, pa lahko zahteva njegovo odstranitev iz prostora. |
28. člen |
Župan predlaga svetu,
da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne
točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva podatkov, ki v
skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
29. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da
je zadržan in se seje ne more udeležiti ter da se seje snemajo na
magnetofonski trak oziroma avdio-video zapis. |
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
Na začetku seje lahko
predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
30. člen |
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. |
Član občinskega sveta
lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet po predhodnem preverjanju
magnetograma oziroma avdio-video zapisa. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami, če se
to ugotovi po preverjanju magnetograma oziroma avdio-video zapisa. |
31. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. |
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
Mandatne zadeve se
uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev zapisnika«.
|
Zadev, za katere tako
predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda.
|
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga
za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega
reda svet razpravlja in glasuje. |
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
32. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
|
Med sejo lahko
predsedujoči predlaga spremembo vrstnega reda obravnave posameznih točk
dnevnega reda. |
33. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma
tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
Po tem dobijo besedo
člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut.
Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko
razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
|
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
34. člen |
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči vzame besedo. Zoper odvzem besede
lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. |
35. člen |
Članu občinskega
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
36. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
Predsedujoči prekine
delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnost pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
37. člen |
Seje občinskega sveta
se praviloma sklicujejo ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane
tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
Predsedujoči odredi
petnajst-minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno
zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
38. člen |
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje reda
na seji |
39. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
40. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin,
|
– odvzem besede,
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
41. člen |
Opomin se lahko
izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če
sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
|
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. |
Član občinskega sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
42. člen |
Predsedujoči tudi
odredi, da se odstrani s seje vsak drug udeleženec, ki krši red na seji
oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
43. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4. Odločanje |
44. člen |
Svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. |
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi.
|
Kadar je za sprejem
odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na
seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. |
45. člen |
Predlagana odločitev
je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so
glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem
glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
46. člen |
Svet praviloma odloča
z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak
član sveta. |
47. člen |
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred
vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
|
Član sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
H glasovanju pozove
predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo
»ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za
sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane
odločitev. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je
glasovanje v celoti ponovljeno. |
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
48. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom zelenih kartonov, ki pomenijo opredelitev »ZA« oziroma
rdečih kartonov, ki pomenijo opredelitev »PROTI« ali s poimenskim
izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo
člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega
ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše,
kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je
sestavni del zapisnika seje. |
49. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
Tajno glasovanje vodi
in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva
člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem zagotovi
tajnik občine ali javni uslužbenec, ki ga določi tajnik. |
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. |
Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je
prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje
in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
Ko član občinskega
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
50. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu in številki
seje sveta, |
– predmetu
glasovanja, |
– sestavi glasovalne
komisije s podpisi njenih članov, |
– število razdeljenih
glasovnic, |
– število oddanih
glasovnic, |
– število neveljavnih
glasovnic, |
– število veljavnih
glasovnic, |
– število glasov »ZA«
in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih število
glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitev, da je
predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri
glasovanju o kandidatih pa katerih kandidat je imenovan. |
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
51. člen |
Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
52. člen |
O vsaki seji
občinskega sveta se piše zapisnik. |
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in
o razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in
občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev,
predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o
sklepi, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah
predsedujočega ter o stališču statutarno pravne komisije o postopkovnih
vprašanjih. Zapisniku je treba priložiti original vabila in gradivo, ki
je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
53. člen |
Za zapisnik seje
občinskega sveta skrbi tajnik občine, ki lahko za vodenje zapisnika seje
občinskega sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
Na vsaki redni seji
sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih sej občinskega sveta.Vsak član sveta ima pravico podati
pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če
so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
|
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in pooblaščeni javni
uslužbenec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. |
Zapisnik nejavne seje
oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
54. člen |
Potek seje občinskega
sveta se snema na magnetofonski trak oziroma avdio-video zapis, ki se
hrani še eno leto po koncu mandata članov sveta, ki so sestavljali svet,
katerega seja je bila snemana. |
Magnetogram oziroma
avdio-video zapis seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s
seje. |
Magnetogram oziroma
avdio-video zapis sej se javno objavi na spletnih straneh Občine
Kranjska Gora. |
Član sveta lahko
zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede
del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno
pri županu. |
55. člen |
Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim
aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
56. člen |
Član občinskega sveta
ima pravico vpogleda v spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi tajnik občine (direktor občinske uprave) na
podlagi pisne zahtev člana sveta. Original zahtev, odredbo oziroma sklep
o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom občinskega sveta. |
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
57. člen |
Za strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren
tajnik občine (direktor občinske uprave). |
Tajnik občine
organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in
določi delavca javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej
ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, če ni s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi
določeno posebno delovno mesto. |
Za zapisnik
občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi tajnik občine,
ki za vodenje zapisnikov pooblasti druge javne uslužbence. |
7. Delovna telesa
sveta |
58. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov. |
Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po
volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za
župana. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
– svetu predlaga
kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev,
direktorjev in predstavnikov v organih javnih zavodov, javnih agencij,
javnih skladov in javnih podjetij, |
– opravlja naloge v
zvezi s preprečevanjem korupcije, |
– svetu ali županu
daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanja v občini, ki so
v pristojnosti sveta, |
– pripravlja predloge
odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev
in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev
javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
– obravnava druga
vprašanja, ki jih določi občinski svet. |
Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet praviloma na prvi
seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi naslednji seji. |
59. člen |
Svet lahko ustanovi
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije
in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi oziroma odlokom obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori
sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna
in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
60. člen |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
61. člen |
Člane odborov in
komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, izmed članov sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov,
vendar največ polovico članov. |
Predsednika odbora
imenuje občinski svet izmed svojih članov. |
Članstvo v komisiji
ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
62. člen |
Občinski svet lahko
razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor
v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog
novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta
po postopku, ki ga določi akt o ustanovitvi oziroma odlok. |
63. člen |
Predsednik delovnega
telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v občinskem svetu. |
Seje delovnih teles
se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
|
Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri
dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo
glasuje večina navzočih članov. |
Glasovanje v delovnem
telesu je javno. |
Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo občinskega sveta. |
64. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
V. AKTI OBČINSKEGA
SVETA |
1. Splošne določbe |
65. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
– poslovnik o delu
občinskega sveta, |
– proračun občine in
zaključni račun, |
– planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke,
|
– odredbe,
|
– pravilnike,
|
– navodila,
|
– sklepe.
|
Svet sprejema tudi
stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine
in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom
ali statutom občine. |
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
66. člen |
Župan predlaga svetu
v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge
splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih
predlaga župan. |
Komisije in odbori
občinskega sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom zahteva od sveta
izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
67. člen |
Akte, ki jih sprejema
občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirnike aktov
občinskega sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
2. Postopek za
sprejem odloka |
68. člen |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
Uvod obsega razloge
za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno
finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na
vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko
gradivo. |
Če je predlagatelj
odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje
predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje. |
69. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta. |
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar on ni
predlagatelj. |
70. člen |
Predlog odloka se
pošlje članom sveta deset dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri se bo obravnaval. |
Občinski svet
praviloma razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
71. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
Po končani obravnavi
svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in
predloge o odloku. |
Če občinski svet
meni, da odlok ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O umiku
predloga odloči svet s sklepom. |
Če na predlog odloka
v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi
obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka
na isti seji, tako, da se prva in druga obravnava predloga odloka
združita. |
Pred začetkom druge
obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi sklepov
in stališč iz prve obravnave ter utemeljenih pripomb, sprememb in
dopolnitev, ki so bile prejete v skladu s prejšnjim odstavkom tega
člena. |
Tako pripravljeni
predlog odloka predlagatelj posreduje občinskemu svetu v drugo
obravnavo. |
72. člen |
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave, oziroma jih utemeljeno zavrne. |
73. člen |
V drugi obravnavi
razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka.
Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti. |
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve
naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
Župan lahko predlaga
amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na
amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri
lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
|
Župan lahko predlaga
amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok
obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
74. člen |
Amandma, člen odloka
in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta,
ki glasujejo. |
O vsakem amandmaju se
glasuje posebej. |
75. člen |
Statut občine in
poslovnik o delu sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. |
Proračun občine
sprejema svet po postopku, določenim s tem poslovnikom. |
O predlogih drugih
aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
76. člen |
Občinski svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
V primeru, da
postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana
odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo
postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne
obravnava. |
Občinski svet lahko
nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne
znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat
(isti predlagatelj). |
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
77. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
|
Pri hitrem postopku
je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji
vse do konca obravnave predloga odloka. |
Amandma lahko
predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka. |
O uporabi hitrega
postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega
reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
|
Če občinski svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo
določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
|
Pri hitrem postopku
ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku
sprejemanja odloka. |
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
78. člen |
Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem
postopku, če gre: |
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
– prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
– uskladitve z
zakonom, državnim proračunom, drugimi predpisi države oziroma občine,
|
– spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
– prečiščena besedila
aktov. |
Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak
član sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega
odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku.
O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga. |
V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom
spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se
lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
79. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
5. Postopek za
sprejem proračuna |
80. člen |
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
81. člen |
Predlog proračuna
občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do 31. 10.
tekočega leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog
proračuna v treh mesecih po začetku mandata. |
Župan pošlje vsem
članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa
zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri
bo predlog proračuna predstavljen in opravljena razprava. |
V okviru predstavitve
predstavi župan ali pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave svetu:
|
– temeljna izhodišča
in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
– načrtovano politiko
občine, |
– oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter račun
financiranja, |
– okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna
in kadrovski načrt, |
– načrt razvojnih
programov, |
– načrt nabav in
prodaje. |
Po predstavitvi
predloga poračuna opravi občinski svet razpravo in sprejem sklep, da se
predlog proračuna posreduje v 15-dnevno obravnavo. |
Če občinski svet
meni, da predlog ni ustrezna podlaga za razpravo, sprejme stališča in
predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so sprejeta stališča
in predlogi sveta v njem upoštevani. |
Če občinski svet po
ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v obravnavo, ga skupaj s
stališči in predlogi sveta pošlje v obravnavo župan. |
82. člen |
V času obravnave
predlog proračuna obravnavajo delovna telesa in sveti krajevnih
skupnosti. |
Pripombe in predloge
k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
Predsedniki delovnih
teles lahko v času obravnave zahtevajo, da župan in predstavniki
občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine. |
83. člen |
Najkasneje v
petnajstih dneh po končani obravnavi o predlogu poračuna pripravi župan
dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta, na kateri bo
obravnavan. |
Na dopolnjen predlog
proračuna občine člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje
tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo v Uradu župana.
|
Vsak predlagatelj
mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo
o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
84. člen |
Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine župan najprej pojasni katere
pripombe iz obravnave je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni
ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih
pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.
|
V nadaljevanju župan
poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna ter poda mnenje
o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma. |
Glasovanje se izvede
o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju
župana, če ta ni sprejet, pa še o amandmajih, ki so jih vložili člani
sveta. |
85. člen |
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njimi zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu
z zakonom in sprejetimi obveznostmi. |
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
|
Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro in datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. |
Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
Občinski svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje o
proračunu v celoti. |
Če predlog uskladitve
ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. |
Nov predlog proračuna
občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
86. člen |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejeme
občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek
za sprejem odloka. |
87. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. |
Rebalans proračuna
občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo
obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
88. člen |
Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme občinski svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo odloka.
|
Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
|
Postopek sprejemanja
prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je
vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
89. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava komisija za lokalno samoupravo in statutarne
zadeve, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta,
predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija
ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in
ga predloži svetu v postopek. |
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
90. člen |
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila. |
Uradno prečiščeno
besedilo iz prejšnjega odstavka določi občinski svet po skrajšanem
postopku. |
91. člen |
Po sprejetju sprememb
in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno
tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta
uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno
besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi
in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako odloči občinski svet.
|
O uradnem prečiščenem
besedilu odloča občinski svet brez obravnave. |
Uradno prečiščeno
besedilo se objavi. |
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
92. člen |
Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen občinski
svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj
glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
93. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi
z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
|
Če se javno glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje,
pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega
glasuje. |
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasovanje izvede tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Če se tajno glasuje o
več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ
toliko kandidatov, kot je funkcij. |
94. člen |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali.
Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
95. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem
glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov
dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se
izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom
glasov določi z žrebom. |
Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu, glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat
ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidature ponovi kandidacijski postopek
in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
96. člen |
Člane delovnih teles
sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov
vsebuje predlog kandidatov za predsednika delovnega telesa ter predlog
za člane delovnega telesa. |
Če kandidatna lista
ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se za
manjkajoče člane predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi
posamično glasovanje na isti seji sveta. |
Če tudi na način iz
prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa,
se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
2. Imenovanje
podžupana – podžupanov |
97. člen |
Podžupana imenuje
izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
|
V primeru predčasnega
prenehanja mandata župana, opravlja funkcijo župana do razpisa
nadomestnih volitev podžupan. Če ima občina več podžupanov pa tisti
podžupan, ki ga določi župan razen, če je razrešen. Če župan ne določi,
kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je
razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo
opravljal to funkcijo. To odločitev sprejme občinski svet z večino vseh
članov sveta. |
3. Postopek za
razrešitev |
98. člen |
Oseba, ki jo voli ali
imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določi ta poslovnik, če ni z
drugim aktom določen drugačen postopek. |
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj četrtine članov sveta.
Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
Predlog za razrešitev
mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev. |
99. člen |
Predlog za razrešitev
se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih
drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v
dopolnitev. |
Predlog za razrešitev
mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo
sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša,
ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve. |
Župan uvrsti predlog
za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
100. člen |
Po končani obravnavi
predloga za razrešitev sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je
predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen
predlog za razrešitev. |
4. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
101. člen |
Občinski funkcionarji
imajo pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v
skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
|
Pravico odstopiti
imajo tudi člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega
odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. Izjava o
odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev
prenehanja članstva v nadzornem organu ali v delovnem telesu sveta
dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
Občinski svet s
sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Sklep o prenehanju
mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji.
|
Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
VII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
102. člen |
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
103. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča
župan ali po njegovem pooblastilu podžupana ali tajnik občine, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
|
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
Če sklepa sveta župan
ne more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
Župan skrbi za objavo
odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
VIII. JAVNOST DELA |
104. člen |
Delo občinskega sveta
in njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah ter z novinarskimi konferencami, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta
poslovnik. |
Župan oziroma
pooblaščeni predstavnik za stike z javnostmi obvešča občane in sredstva
javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in
občinske uprave. |
Občinski svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
Občina lahko izdaja
svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu
ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. |
105. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. |
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
IX. DELO SVETA V
IZREDNEM STANJU |
106. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so
dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
X. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
107. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odloka. |
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
108. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da
do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
Izven seje sveta daje
razlago poslovnika statutarno pravna komisija. |
Vsak član sveta lahko
zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
XI.
KONČNE DOLOČBE |
109. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu. |
110. člen |
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati: |
– Poslovnik
občinskega sveta, ki je bil sprejet na 5. redni seji dne 19. 4. 1999 in
objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske št. 17/1999; |
– Spremembe in
dopolnitve Poslovnika občinskega sveta, sprejete na 22. redni seji dne
2. 10. 2000 in objavljene v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 28/2000;
|
– Spremembe in
dopolnitve Poslovnika občinskega sveta, sprejete na 32. redni seji dne
30. 1. 2006 in objavljene v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 2/2006. |
Št. 030/2-1/2007-EK |
Kranjska Gora, dne
24. maja 2007 |
Župan |
Občine Kranjska Gora
|
Jure Žerjav l.r. |