Na
podlagi 37. člena
Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (UPB1, Uradni
list RS, št. 51/06), 6. člena
Zakona
o gasilstvu (UPB1, Uradni list RS, št. 113/05), 6. člena
Zakona
o varstvu pred požarom (UPB1, Uradni list RS, št. 3/07),
Uredbe
o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje
in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07) ter 17. člena
Statuta Mestne občine Murska Sobota (uradno prečiščeno besedilo,
Uradni list RS, št. 23/07) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na
seji dne 20. decembra 2007 sprejel |
|
O D L
O K |
o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Mestni občini Murska
Sobota |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
Ta odlok
ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja
pred naravnimi in drugimi nesrečami s ciljem preprečitve oziroma
zmanjšanja števila žrtev in drugih posledic teh nesreč. |
Varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira kot enoten in celovit
sistem zaščite, reševanja in pomoči na osnovi veljavne zakonodaje in
podzakonskih predpisov ter direktiv EU. |
Sistem
varstva obsega programiranje, načrtovanje, organiziranje, izvajanje,
nadzor in financiranje ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami. |
2. člen
|
Temeljne
naloge sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Mestni
občini Murska Sobota (v nadaljevanju: občina) so: |
–
odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih
nesreč, |
–
preprečevanje naravnih in drugih nesreč, |
–
obveščanje, opazovanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje
napotkov za zaščito, reševanje in pomoč, |
–
izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje, |
–
organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih
oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč, |
–
samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljnjem besedilu: osebna
in vzajemna zaščita), |
–
aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč, |
–
odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, |
–
reševanje in pomoč, |
–
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih
pogojev za življenje, |
–
ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, |
– druge
naloge v skladu z zakonodajo. |
3. člen
|
Zaščita,
reševanje in pomoč v občini se izvaja v skladu z načeli varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih določa zakon. |
II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE OBČANOV
4. člen
|
Občani,
ki izpolnjujejo zakonske pogoje so dolžni sodelovati v zaščiti in
reševanju v občini, dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja
zaščite in reševanja ter se usposabljati za osebno in vzajemno zaščito
ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov. |
Kdor
sodeluje v zaščiti in reševanju mu pripadajo pravice in ima dolžnosti,
ki izhajajo iz zakona. |
5. člen
|
Pripadnik Civilne zaščite ali občan, ki prostovoljno opravlja naloge v
zaščiti in reševanju je lahko pozvan k izvajanju nalogah zaščite,
reševanja in pomoči s pozivom, preko sredstev javnega obveščanja,
telefonično ali preko sredstev javnega alarmiranja. |
Delodajalec je dolžan delavcu iz prvega odstavka tega člena omogočiti
sodelovanje pri izvajanju nalog pri zaščiti in reševanju in delavca
zaradi sodelovanja v aktivnostih zaščite in reševanja ne sme odpustiti
ali premestiti na druga dela in naloge. Delavec ne sme biti materialno
oškodovan zaradi sodelovanja v zaščiti in reševanju. |
Določila
prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za
primer odsotnosti z dela zaradi usposabljanja in vaj. |
Delodajalec ima pravico do refundacije stroškov v skladu z zakonom. |
6. člen
|
Materialno dolžnost občani in pravne osebe izvajajo z dajanjem
materialnih sredstev za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in
pomoči v skladu z zakonom. |
III. PRISTOJNOSTI OBČINE
7. člen
|
Občina
ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem
območju. |
V
občinski pristojnosti je: |
–
urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem
odlokom in zakoni; |
–
spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o
pretečih nevarnostih; |
–
zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in
pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom; |
–
načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov; |
–
izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja; |
–
organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite; |
–
organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na
območju občine; |
–
določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne
zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini; |
–
zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih
in drugih nesreč; |
–
določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena; |
–
usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s
sosednjimi občinami in državo; |
–
zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic
naravnih in drugih nesreč; |
–
določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in
pomoč v občini; |
–
mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu
z veljavno zakonodajo. |
Občina
pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
sodeluje z drugimi občinami ter lahko z njimi v ta namen združuje
sredstva in oblikujejo skupne službe za opravljanje skupnih zadev
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
IV. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE
8. člen
|
Občina
sprejme svoje programe in načrte varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, ki ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom. |
9. člen
|
Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah
ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih
strokovnih podlagah. |
Ocene
ogroženosti za območje občine izdela mestna uprava. |
10. člen
|
Zaščita,
reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju se
načrtuje z načrti zaščite in reševanja. |
Z načrti
zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje
za preprečitev nesreč ali zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejšo
zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči. |
11. člen
|
Načrte
zaščite in reševanja v občini izdela mestna uprava. |
Župan
lahko določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki morajo
izdelati načrte zaščite in reševanja. |
Nosilci
načrtovanja morajo sprejete načrte zaščite in reševanja predstaviti
javnosti. |
Načrte
zaščite in reševanja sprejme župan. |
12. člen
|
Načrte
zaščite in reševanja je treba izpopolniti ob spremembi nevarnosti ali
spremembi razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč.
Pri tem se morajo upoštevati nova spoznanja stroke in izkušnje,
pridobljene pri ravnanju ob nesrečah. |
V. OPAZOVANJE IN OBVEŠČANJE
13. člen
|
Opazovanje, obveščanje in alarmiranje se izvaja kot enoten sistem v
katerega so vključeni centri za obveščanje, enote in sile zaščite in
reševanje, občani, gospodarske družbe in zavodi in vsi, ki razpolagajo s
podatki pomembnimi za zaščito, reševanje in pomoč. Vse podatke pomembne
za zaščito, reševanje in pomoč so vsi, ki z njimi razpolagajo, dolžni
sporočiti Regijskemu centru za obveščanje Murska Sobota. |
VI. ZAŠČITNI UKREPI
14. člen
|
Zaščitni
ukrepi, ki se izvajajo v občini so: |
–
prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi; |
–
evakuacija; |
–
sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev; |
–
radiološka, kemijska in biološka zaščita; |
–
zaklanjanje; |
–
zaščita kulturne dediščine. |
15. člen
|
Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se
uveljavljajo pri načrtovanju in urejanju prostora ter naselij in pri
graditvi objektov z namenom, da se preprečijo oziroma zmanjšajo
škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita,
reševanje in pomoč. |
Projekti
za graditev objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu
prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi,
nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, morajo vsebovati
študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
16. člen
|
Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z
drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti. |
Evakuacijo odredi župan, v nujnih primerih pa tudi poveljnik Civilne
zaščite Mestne občine Murska Sobota. |
Na
območjih, kjer je odrejena evakuacija, se morajo prebivalci preseliti v
določen kraj v času in na način, kot je to določeno z načrti zaščite in
reševanja oziroma z odločitvijo pristojnega organa. |
Preselitev prebivalcev v drugo občino ne sme vplivati na poslabšanje
njihovega pravnega statusa. |
Občina,
na območje katere so prebivalci evakuirani, krije stroške v zvezi z
njihovo nastanitvijo in oskrbo ter izobraževanjem, s tem, da ji daje
nadomestilo stroškov država oziroma tista občina, iz katere so
evakuirani, v obsegu, kot bi jih krili, če do evakuacije ne bi prišlo. |
17. člen
|
Občina
je dolžna v skladu zakonom zagotoviti zatočišče in nujno oskrbo
prebivalcem, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma ter
sredstev za preživljanje in ki se zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj
svojega prebivališča. |
Župan
lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih
hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane ter ogrožene osebe iz
prejšnjega odstavka, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug
način. |
18. člen
|
Radiološka, kemijska in biološka zaščita obsega ukrepe ter sredstva za
neposredno zaščito pred učinki jedrskega, kemičnega in biološkega
orožja, drugih sredstev za množično uničevanje ter pred posledicami
nesreč z nevarnimi snovmi. |
Lastniki
in uporabniki objektov in naprav, ki so namenjeni javni oskrbi z vodo,
proizvodnji, prometu in skladiščenju živil, zdravil in živinske krme,
javni zdravstveni službi ter varstvu in izobraževanju otrok, morajo
zagotoviti zaščitna sredstva in izvajati predpisane ukrepe za
radiološko, kemijsko in biološko zaščito. |
19. člen
|
Za
zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se v občini
morajo graditi zaklonišča osnovne zaščite in zaklonilniki v skladu s
standardi, ki jih določajo zakonski in podzakonski akti. |
Gradnja,
vzdrževanje in uporaba zaklonišč se financira v skladu z določili
zakona. |
20. člen
|
Občina v
sodelovanju z lastniki in upravljavci kulturne dediščine izvede priprave
in izvaja ukrepe za zmanjšanje nevarnosti ter preprečevanje in
zmanjševanje škodljivih vplivov naravnih in drugih nesreč na kulturno
dediščino. |
VII. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
21. člen
|
Osebna
in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in
ublažitev posledic naravnih nesreč na njihovo zdravje in življenje ter
varnost njihovega premoženja. |
Za
organiziranje, razvijanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite skrbi
občina in lahko, če se izkaže potreba, v ta namen ustanovi svetovalno
službo. |
Prebivalci, lastniki in uporabniki stavb, gospodarske družbe, zavodi in
druge organizacije ter državljani morajo zagotoviti sredstva in opremo
za osebno in skupno zaščito kot to določi Vlada Republike Slovenije. |
VIII. SILE ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN
POMOČ
1. Naloge in organizacija
22. člen
|
Zaščita,
reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v občini obsega: |
– prvo
pomoč in nujno medicinsko pomoč, |
– pomoč
ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu, |
– prvo
veterinarsko pomoč, |
–
gašenje in reševanje ob požarih, |
–
reševanje iz ruševin, |
–
reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih
nesrečah na rekah in jezerih, |
–
reševanje ob velikih nesrečah v prometu, |
–
reševanje na vodi in iz vode, |
–
izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega,
kemičnega ali biološkega orožja in sredstev za množično uničevanje ter
ob nesrečah z nevarnimi snovmi, |
–
iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah, |
–
reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih in drugih oblikah
množičnega nasilja, |
–
zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje. |
23. člen
|
Naloge
iz prejšnjega člena izvajajo: |
– enote,
službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih
organizacij, |
–
gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, |
– enote
in službe Civilne zaščite, |
–
policija, |
–
Slovenska vojska v skladu z zakonom. |
24. člen
|
Enote,
službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih
organizacij opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči oziroma javno
službo na podlagi sklepa župana in pogodbe o opravljanju nalog zaščite,
reševanja in pomoči. |
V
primeru iz prejšnjega odstavka župan določi zlasti: |
–
vsebino, obseg in način opravljanja nalog oziroma javne službe; |
–
začetek izvajanja nalog oziroma javne službe; |
–
finančna sredstva, ki jih zagotavlja lokalna skupnost za opravljanje
nalog oziroma javne službe; |
–
finančna sredstva za plačevanje prispevkov za pravice v primeru poškodbe
pri delu in poklicne bolezni v skladu z zakonom; |
– nadzor
nad opravljanjem nalog oziroma javne službe. |
Obseg in
način opravljanja nalog oziroma javne službe se določita v skladu z
merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih
sestavov za zaščito, reševanje in pomoč, ki jih določi vlada. |
Kadar se
ugotovi, da enote, službe ali druge operativne sestave društva ali druge
nevladne organizacije iz prvega odstavka tega člena ne opravljajo nalog
oziroma javne službe v skladu s predpisi in odločitvijo župana, ji ta
določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti ne odpravi v
določenem roku, se ji opravljanje nalog oziroma javne službe omeji ali
odpove. |
Ne glede
na določbe tega člena lahko pri zaščiti, reševanju in pomoči
prostovoljno sodelujejo tudi druga društva in nevladne organizacije, če
imajo ustrezne kadre in opremo. |
25. člen
|
Javna
služba za zaščito, reševanje in pomoč v občini je gasilska javna
služba. |
Izvajanje gasilske javne službe je urejeno s posebnim odlokom. |
26. člen
|
Za
opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči
župan določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki imajo
za ta namen ustrezne kadre in sredstva. |
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo
organiziranost za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, skrbijo za
strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave za
delovanje ob naravnih in drugih nesrečah. |
Občina
zagotovi gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, ki jih
določi za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, nadomestilo
dejanskih stroškov za sodelovanje pri opravljanju nalog ter za izvajanje
priprav, ki presegajo njihovo redno dejavnost. Z izvajalci župan podpiše
pogodbe o opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. |
Na
podlagi pogodb iz drugega odstavka tega člena lahko občina za
vzdrževanje potrebne pripravljenosti za izvajanje nalog zaščite,
reševanja in pomoči gospodarskim družbam, zavodom in drugim
organizacijam ter društvom in nevladnim organizacijam zagotavlja
brezplačno zaščitno in reševalno opremo ter orodja, ki jih le ti morajo
vzdrževati, odsvojijo pa jo lahko le zaradi nadomestitve z novo opremo. |
27. člen
|
Za
opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizirajo enote in
službe Civilne zaščite, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni
mogoče zagotoviti z izvajalci iz 25. in 26. člena tega odloka ali so
njihove zmogljivosti nezadostne glede na načrte zaščite in reševanja, in
sicer: |
–
tehnično reševalne enote; |
– enote
za prvo veterinarsko pomoč; |
– enote
za prvo pomoč; |
– enote
za uporabo zaklonišč; |
– službe
za podporo; |
– druge
enote in službe glede na ocene ogroženosti. |
Občina
organizira enote in službe iz prvega odstavka tega člena v skladu z
merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite. |
Ne glede
na prvi odstavek tega člena se v skladu z načrti zaščite in reševanja
ter ocenami ogroženosti za opravljanje določenih nalog zaščite,
reševanja in pomoči lahko organizirajo stalne ali začasne strokovne
skupine, komisije za ocenjevanje poškodovanosti objektov in druge
strokovne naloge. S člani strokovnih skupin in komisij župan sklene
pogodbo o medsebojnih obveznostih. |
Po
potrebi občina organizira še informacijski center in logistični center v
skladu z uredbo. |
28. člen
|
Javni
red in mir ter varnost ob naravnih in drugih nesrečah na ogroženih in
prizadetih območjih zagotavlja policija. |
2. Aktiviranje
29. člen
|
O
aktiviranju Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč
ob naravni ali drugi nesreči odloča poveljnik Civilne zaščite občine. |
3. Vodenje sil
30. člen
|
Operativno-strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem. |
Vodenje
iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljnik Civilne zaščite občine, štab
Civilne zaščite občine, poverjeniki za Civilno zaščito in poveljniki
oziroma vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito,
reševanje in pomoč. |
Vodenje
temelji na obveznem izvrševanju odločitev organov, pristojnih za vodenje
Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč. |
Vsak
poveljnik oziroma vodja mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti
osebo, ki ga nadomešča. |
Vsak
poveljnik oziroma vodja mora vedeti, kdo mu je nadrejen in podrejen. |
Nihče ni
dolžan in ne sme izvršiti odločitve, če je očitno, da bi s tem storil
kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo. |
31. člen
|
Enote,
službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih
organizacij oziroma gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij,
ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, vodijo samostojno
njihovi vodje v skladu s pravili stroke ter predpisi. |
Če
zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali druge operativne
sestave, oziroma če je aktivirana Civilna zaščita, mora biti njihovo
delovanje v skladu z usmeritvami poveljnika Civilne zaščite občine
oziroma vodje intervencije. |
32. člen
|
Naloge
poveljnika Civilne zaščite občine so, da: |
–
preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito,
reševanje in pomoč; |
– vodi
in usmerja zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah; |
– skrbi
za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in
pomoč; |
– daje
mnenja in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito,
reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za odpravo posledic naravnih
in drugih nesreč; |
–
predlaga imenovanje članov štaba civilne zaščite. |
Poveljnik Civilne zaščite lahko za vodenje posameznih intervencij pri
izvajanju zaščite, reševanja in pomoči določi vodjo intervencije. |
Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu in
regijskemu poveljniku za Civilno zaščito. |
Poverjeniki civilne zaščite so odgovorni poveljniku civilne zaščite
občine. Poveljniki Civilne zaščite in poverjeniki Civilne zaščite v
podjetju, zavodu ali drugi organizaciji so za svoje delo odgovorni
organu upravljanja. |
33. člen
|
Če je za
zaščito, reševanje in pomoč ob naravni ali drugi nesreči potrebna pomoč
v silah in sredstvih iz sosednje občine, lahko poveljnik Civilne zaščite
občine ali vodja intervencije zaprosi za takšno pomoč. Za pomoč zaprosi
preko Regijskega centra za obveščanje Murska Sobota. |
5. Priznanja in nagrade
34. člen
|
Na
področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se v občini
podeljujejo priznanja in nagrade za: |
–
prispevke pri preprečevanju nevarnosti; |
–
prispevke pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči; |
– hrabra
dejanja; |
– izume
in inovacije; |
–
dosežke pri razvojnem in raziskovalnem delu; |
–
dosežke pri izobraževanju in usposabljanju; |
–
življenjsko delo na področju varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
Priznanja iz prejšnjega odstavka predpisuje župan. |
IX. UPRAVLJANJE IN VODENJE
35. člen
|
Mestni
svet občine: |
– določa
temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami, |
– določi
način izvajanja javne gasilske službe, |
–
sprejme program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
–
opravlja druge naloge v skladu z zakonom. |
36. člen
|
Župan: |
– skrbi
za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
–
sprejme načrte zaščite in reševanja; |
– določi
vrsto in obseg sil za zaščito, reševanje in pomoč; |
– skrbi
za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in
drugih nesreč; |
– vodi
zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih
nesreč; |
– skrbi
za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih
zaščitnih ukrepih; |
–
podeljuje priznanja in nagrade za dosežke na področju zaščite in
reševanja v občini. |
Za
operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in
drugih nesrečah župan imenuje poveljnika Civilne zaščite občine,
Občinski štab Civilne zaščite in poverjenike Civilne zaščite. |
Poverjeniki Civilne zaščite iz prejšnjega odstavka tega člena so za
svoje delo odgovorni poveljniku Civilne zaščite občine. Poveljnik
Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu, regijskemu
poveljniku Civilne zaščite za Pomurje pa za uresničevanje usmeritev ali
odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih
sprejme regijski oziroma njemu nadrejeni poveljnik Civilne zaščite v
skladu s svojimi pristojnostmi. |
37. člen
|
Poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije ima pravico in
dolžnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop
nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter
odredi: |
– umik
ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij; |
– vstop
v stanovanje; |
–
uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev; |
–
odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo; |
–
uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma
potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč; |
–
obvezno sodelovanje občanov občine in drugih pri reševanju v skladu z
njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje; |
–
uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči; |
–
uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega
materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči
za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje; |
–
porušitev objekta oziroma posek drevja. |
Ukrepe
iz prejšnjega odstavka lahko poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja
intervencije odredi le, če ne more drugače zavarovati ljudi in
premoženja ter zagotoviti izvajanja zaščite, reševanja in pomoči,
trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno. |
Umik
ljudi iz prvega odstavka tega člena se odredi, če so neposredno ogrožena
njihova življenja zaradi požara, eksplozije ali druge nevarnosti, in
traja toliko časa, dokler nevarnost ni odpravljena. Pri izvedbi umika
pomaga policija. |
Poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije lahko med vodenjem
zaščite, reševanja in pomoči, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, odredi
izvedbo nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del gospodarski družbi,
zavodu ali drugi organizaciji, s katero ima občina sklenjeno pogodbo za
opravljanje določenih operativnih nalog zaščite in reševanja v skladu s
tem odlokom. Če take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije
ni, je pa izvedba del nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja,
živali ali okolja oziroma zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti,
poveljnik Civilne zaščite ali vodja intervencije lahko izvedbo takih del
odredi tisti fizični ali pravni osebi, ki ima ustrezno opremo ali
zmogljivosti za izvedbo teh del. Odredba se izda pisno, izjemoma, če
razmere to onemogočajo, se izda ustno in naknadno tudi pisno, takoj ko
je to mogoče. V odredbi se določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih je
treba opraviti. |
O
odločitvah poveljnika Civilne zaščite ali vodje intervencije po tem
členu se praviloma vodi delovodnik, pri čemer se za odločitve, ki so
povezane z večjimi finančnimi posledicami, izdajajo pisne odredbe. Če
razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. S
pisno odredbo poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije
lahko v nujnih primerih odredi tudi lastnikom ali uporabnikom
stanovanjskih in drugih nastanitvenih objektov, da začasno sprejmejo v
oskrbo ogrožene osebe, dokler o tem ne odloči župan. |
Nujna
dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči so dela, potrebna za
izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči ter dela iz
četrtega odstavka tega člena. O zagotovitvi sredstev za stroške nujnih
del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih
nesrečah odloča župan. |
38. člen
|
Za
strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih
operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči poveljniku
civilne zaščite občine se organizira Občinski štab Civilne zaščite. |
Štabi
Civilne zaščite so: |
–
Občinski štab Civilne zaščite občine; |
– štabi
Civilne zaščite gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij. |
Delo
štaba vodi Poveljnik Civilne zaščite občine, v njegovi odsotnosti pa
njegov namestnik. Občinski štab za Civilno zaščito ima določeno število
članov, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih
organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in
pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja. |
39. člen
|
V občini
se imenujejo ulični poverjeniki Civilne zaščite za mesto Murska Sobota
in vaški poverjeniki za primestna naselja. |
Poverjeniki za Civilno zaščito se imenujejo v večjih stanovanjskih
stavbah, gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah.
Predlagajo in imenujejo jih upravljavci in lastniki stavb ter vodstva v
gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah. |
Poverjeniki za Civilno zaščito usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne
zaščite prebivalcev ter organizirajo in usklajujejo izvajanje nalog
zaščite, reševanja in pomoči v svojem okolju. |
40. člen
|
Mestna
uprava občine opravlja zlasti naslednje upravne in strokovne naloge
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: |
– izdela
predlog občinskega programa in načrta varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami; |
– skrbi
za organiziranje in delovanje sistema opazovanja, obveščanja in
alarmiranja; |
–
izdeluje ocene ogroženosti in druge strokovne podlage za načrtovanje
zaščite, reševanja in pomoči ter usmerja in usklajuje ukrepe za
preprečevanje ter zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč v
sodelovanju z občinskim štabom civilne zaščite; |
–
izdeluje občinske načrte zaščite in reševanja v sodelovanju s
poveljnikom Civilne zaščite občine; |
–
zagotavlja pogoje za organiziranje, opremljanje in usposabljanje
občinskih enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč ter zagotavlja pogoje za delo poveljnika Civilne
zaščite občine, Štaba Civilne zaščite občine ter drugih organov, ki so
namenjeni izvajanju zaščite in reševanja v občini; |
–
spremlja in usklajuje organiziranje Civilne zaščite ter drugih sil za
zaščito, reševanje in pomoč; |
–
pripravlja programe in organizira ter izvaja izobraževanje in
usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč. |
Mestna
uprava občine skrbi za usklajen razvoj sil za zaščito, reševanje in
pomoč v občini v skladu z oceno ogroženosti, načrti zaščite in reševanja
ter merili za organiziranje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in
pomoč. |
X. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
41. člen
|
Občina
organizira usposabljanje občanov za osebno in vzajemno zaščito ter za
izvajanje zaščitnih ukrepov kot neobvezne oblike usposabljanja. |
42. člen
|
Občina
izvaja uvajalno in temeljno usposabljanje ter dopolnilno usposabljanje
pripadnikov enot in služb Civilne zaščite v skladu z letnim načrtom
usposabljanja enot in služb Civilne zaščite, ki ga sprejme Občinski štab
za Civilno zaščito občine in v skladu s programi uvajalnega in
temeljnega ter dopolnilnega usposabljanja pripadnikov enot in služb
Civilne zaščite. |
V skladu
s programi morajo usposabljanje izvajati tudi izvajalci nalog zaščite,
reševanja in pomoči po pogodbi. |
XI. FINANCIRANJE
43. člen
|
Financiranje zaščite, reševanja in pomoči se zagotavlja: |
– iz
proračuna občine; |
– iz
proračuna Republike Slovenije; |
– iz
zavarovalnin; |
– iz
sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij; |
– iz
prostovoljnih prispevkov; |
– iz
drugih virov. |
XII. KONČNA DOLOČBA
44. člen
|
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-0029/2007 |
Murska
Sobota, dne 20. decembra 2007 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Štihec l.r. |
|