Lex localis

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Brda

Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2011

Datum sprejema:	12.04.2011
Datum objave:	15.04.2011
Datum začetka veljavnosti:	17.04.2011

New Page 1

Na podlagi 52. člena zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.33/07, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009) in v skladu s 16. členom Statuta Občine Brda (Uradno glasilo slovenskih občin 4/2006) je Občinski svet Občine Brda na svoji 5. redni seji dne 12.4.2011 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE BRDA

1. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Brda (v nadaljevanju: OPN Občine Brda).

OPN Občine Brda je potrdil Minister s sklepom št. 35016-90/2008/65 z dne 9.3.2011.

Strokovna gradiva OPN Občine Brda je izdelal URBI d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, v obdobju 2007-2011.

2. člen

Občinski prostorski načrt (OPN) je prostorski akt Občine Brda, ki določa usmeritve za urejanje prostora ter prostorske izvedbene pogoje za načrtovanje posegov v prostor.

3. člen

(1) OPN Občine Brda vsebuje:

· besedilo odloka o OPN

· grafične prikaze strateškega dela OPN v merilu 1:50.000:

- zasnova prostorskega razvoja, list 0-01

- zasnova gospodarske javne infrastrukture, list 0-02

- usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo, list 0-03

- usmeritev za razvoj v krajini, list 0-04

- usmeritev za določitev namenske rabe prostora, list 0-05

- okvirna območja naselij, list 0-06

· grafične prikaze izvedbenega dela OPN:

- Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, M 1:50.000, list 1-01

- Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture, M 1:50.000, list 2-01

- Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, M 1:5.000, listi od 3-01 do 3-23

- Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture, M 1:5.000, listi od 4-01 do 4-23

- Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, M 1:50.000, list 5-01

(2) OPN Občine Brda ima naslednje priloge:

· obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta

· izvleček iz državnega strateškega prostorskega načrta

· prikaz stanja prostora, ki vsebuje:

? tekstualni del

? grafične prikaze:

00. pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, M1:50.000, list 00

01. prikaz rabe prostora, M 1:5.000, listi 1-01 do 1-23

02. prikaz gospodarske javne infrastrukture, M1.5.000, listi 2-01 do 2-23

03. prikaz varstvenih režimov:

3.a varstvo kulturne dediščine, M1:5.000 (listi 3a-01 do 3a-23)

3.b ohranjanje narave, M1:5.000 (listi 3b- 01 do 3b-23)

3.c varstvo voda, M1:5.000 (listi 3c-01 do 3c-23)

3.d varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, M1:5.000 (listi 3d-01 do 3d- 23)

04. prikaz meje območja prostorskega akta, M1:5.000 (listi 4-01 do 4-23)

· strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

· smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

· povzetek za javnost

· okoljsko poročilo.

(3) Digitalna vsebina OPN Občine Brda obsega digitalne datoteke posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in prikazani na geodetski podlogi digitalnega katastrskega načrta (DKN, GURS 2010) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni obliki, MOP 6.10.2008.

4. člen

Odlok OPN Občine Brda vsebuje naslednje določbe:

1. Uvodne določbe

2. Strateški del OPN Občine Brda

2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine:

2.1.1 Stanje in razmere kot izhodišče za OPN

2.1.2 Razvojne potrebe

2.1.3 Medsebojni vplivi

2.1.4 Cilji

2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01)

2.2.1 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij

2.2.2 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

2.2.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

2.2.4 Druga za občino pomembna območja

2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra (grafični prikaz na karti 0-02)

2.3.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje

2.3.2 Zasnova prometnega omrežja

2.3.3. Zasnova vodooskrbe

2.3.4 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod

2.3.5 Zasnova energetske oskrbe

2.3.6 Zasnova omrežja zvez

2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki

2.4 Usmeritve za prostorski razvoj občine (grafični prikaz na karti 0-03 in 0-06)

2.4.1 Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve

2.4.2 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

2.4.3 Pričakovani in načrtovani razvoj

2.5 Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04)

2.5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

2.5.2 Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja in objekti za potrebe obrambe

2.5.3 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

2.6 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (grafični prikaz na karti 0-05)

2.7 Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje

2.8 Usmeritve za urejanje prostora z OPPN

3. Izvedbeni del OPN Občine Brda

3.1 Splošne določbe

3.2 Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora (namembnosti, vrste posegov)

3.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine namenske rabe prostora, ki so namenjene poselitvi

3.2.2 Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene gospodarski javni infrastrukturi

3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne namenske rabe

3.3 Varstvena območja in rezervati

3.4 Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje posegov v prostor

3.4.1 Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje

3.5 Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele

3.6 Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo, za urbanistično in arhitekturno oblikovanje

3.7 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo

3.7.1 Pogoji za prometno urejanje

3.7.2 Pogoji za komunalno opremljanje

3.7.3 Pogoji za energetsko opremljanje

3.7.4 Pogoji za opremljanje s telekomunikacijskimi omrežji

3.7.5 Pogoji za odstranjevanje odpadkov

3.8 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro

3.9 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva okolja, varstva naravnih dobrin, varstva pred nesrečami

3.9.1 Pogoji za ohranjanje narave

3.9.2 Pogoji za varstvo kulturne dediščine

3.9.3 Pogoji za varstvo okolja

Varstvo tal pred onesnaženjem

Varstvo voda pred onesnaženjem

Varstvo zraka pred onesnaženjem

Varstvo pred hrupom

Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem

Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem

3.9.4 Pogoji za varstvo voda

3.9.5 Pogoji za varstvo pred požarom

3.9.6 Pogoji za varstvo pred plazovi

3.9.7 Pogoji za varstvo pred poplavami

3.9.8 Pogoji iz potresne varnosti

3.10 Varstvo kmetijskih zemljišč

3.11 Posebni prostorski izvedbeni pogoji

3.12 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN

4. Usmeritve za uresničevanje OPN

4.1 Geoinformacijska podpora za odločanje

4.2 Merila za odstopanje od OPN

4.3 Kriteriji za dopolnjevanje OPN

5. Prehodne in končne določbe

Priloge:

Tabela 1: ENOTE UREJANJA PROSTORA

Tabela 2: ENOTE UREJANJA PROSTORA Z OPPN

Tabela 3: DOPUSTNOST POSTAVITVE NEZAHTEVNIH OBJEKTOV

Tabela 4: DOPUSTNOST POSTAVITVE ENOSTAVNIH OBJEKTOV

Tabela 5: SEZNAM EUP NADOMESTNIH KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

2. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE BRDA

2.1 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE

5. člen

2.1.1 Stanje in razmere kot izhodišče za OPN

(1) Območje občine Brda s 5700 prebivalci na 72km² sodi med manjše slovenske občine. Povprečna gostota je 98 prebivalcev/km², z velikimi razlikami med poseljenostjo Zgornjih Brd, kjer je gostota 13,9 preb/km²in Spodnjih Brd z 102,6 prebivalcev/km².

(2) Nizko flišno gričevje Goriških Brd je razcepljeno v več proti jugu in Furlanski nižini nagnjenih širokih slemen, ki pod vplivom sredozemskega podnebja in rodovitne prsti nudijo dobre pogoje za vinogradništvo in sadjarstvo. Na severu preidejo Brda preko slemena med Sabotinom in Korado v flišno Kambreško hribovje, ki se strmo spušča v Spodnjo Soško dolino. Zgornja Brda so višji reliefno razgiban svet (400-450m nm) z naselji okoli Kožbane, Spodnja Brda pa prehajajo od Kojskega (249m nm), Šmartnega (262m nm), Cerovega (233m nm), preko Nebla, Medane in Kozane (160-180m nm ) v Prevalsko podolje (57m nm). Sem se stekajo dolinice rek Birše, Oblenča in Reke. Krajino zaznamujejo tudi erozijsko delovanje ostalih rečic in potokov: Korena, Kožbanjščka, Vedrijanščka, Imenjščice, Pevmice in drugih. Goriška Brda so najsevernejše submediteransko območje v Sloveniji s povprečno 1500mm padavin na leto, poletja so vroča in suha z značilnimi poletnimi nevihtami.Kar 217 dni na leto je temperatura nad 10 st.C. Zgornja Brda so pretežno gozdnata (čez 60%), s sestoji hrasta, robinije in gabra, v Spodnjih Brdih pa prevladujejo kmetijska zemljišča.

(3) Brda so kot obmejna pokrajina stoletja dolgo predstavljala del zahodne etnične meje s sosednjimi Furlani. Enotno pokrajino je po 2.svetovni vojni prizadela politična razdelitev med dve državi in šele leta 1985 zgrajena »Osimska cesta« čez Sabotin in italijansko ozemlje je odpravila prometno odrezanost Brd od bližnje Nove Gorice. S to cestno povezavo je bila odpravljena največja ovira hitrejšemu gospodarskemu razvoju Goriških Brd.

(4) Po pristopu Slovenije v Evropsko zvezo in v šengensko območje svobodnega pretoka ljudi, blaga in storitev so se Brda odprla proti Furlaniji. Prometna povezanost se je s tem za Brda bistveno izboljšala. Pričakovati je povečan promet z Italijo, kar bo vplivalo tudi na nadaljni gospodarski razvoj Brd. Osnovne regionalne prometne povezave Brd s sosednjimi območji so: Nova Gorica po Osimski Sabotinski cesti, Kanal preko Plav, Tolmin preko Korade, Gorica iz Vipolž, Krmin iz Nebla in Čedad iz Golega brda.

(5) Občina Brda sodi med pretežno kmetijska podeželska območja, kjer so vinogradništvo z vinarstvom in sadjarstvo primarne dejavnosti. Spodnja Brda so kmetijsko razvitejša in imajo razvit učinkovit tržni pristop. Zgornja Brda so zaradi težjih pogojev za kmetovanje redkeje naseljena in so demografsko ogrožena.

(6) Tradicionalni poselitveni vzorec v Brdih so tvorile strnjene gručaste vasi na grebenih in manjši zaselki na stranskih grebenih. Po potresu leta 1976, ki je prizadel Soško dolino in Brda, se je ta vzorec znatno porušil. Graditelji pri popotresni obnovi niso upoštevali tradicionalnih oblik pozidave v strnjenih naseljih in zaselkih, kar je zidavo močno razpršilo po prostoru.

(7) Za Spodnja Brda je značilna slemenska poselitev. Poselitveni vzorec tvorijo stara jedra vasi in razširjena novejša poselitev po glavnih briških slemenih ter posamezni zaselki in razložena na manjših stranskih grebenih. V Zgornjih Brdih so značilna manjša gručasta naselja in zaselki.

6. člen

2.1.2 Razvojne potrebe

Pomembnejši razvojni interesi lokalne skupnosti so zagotavljanje prostorskih možnosti za gospodarski razvoj, razvoj vinogradništva in sadjarstva ter drugih panog kmetijstva, za razvoj turizma in izboljševanje standarda bivanja.

Razvoj turizma je v prihodnjem razvojnem obdobju pričakovati tudi na področju hotelskega, termalnega turizma, na rekreaciji povezani s turizmom in drugih vejah turizma, ki doslej niso bile prisotne v Brdih.

Med osnovne razvojne potrebe sodi tudi urejanje in izboljšanje infrastrukturnih omrežij in naprav, predvsem kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami in vodooskrbe z novim vodnim virom.

Drugi razvojni interesi občine so še zagotavljanje stavbnih zemljišč za krajevne potrebe, ter nova določitev površin za vinogradništvo kot krčitev gozdnih površin in zmanjšanje dosedanjih stavbnih zemljišč.

Državni in regionalni razvojni interes na območju občine Brda je zagotavljanje prometne povezanosti s sosednjimi občinami Novo Gorico in Kanalom ob Soči ter s sosednjo državo Italijo.

7. člen

2.1.3 Medsebojni vplivi

Odprtost državne meje bo vplivala na povečanje prometnih tokov z Italijo, kasneje pa tudi na intenzivnejši gospodarski razvoj. Pričakovati je tudi povečan interes za graditev in bivanje na območju Brd. Načrtovani razvoj Brd je zmeren in ne bo imel vplivov na sosednja območja.

8. člen

2.1.4 Cilji

(1) Cilj dolgoročnega razvoja občine je uravnotežen gospodarski, prostorski in socialni razvoj z zmernim razvojem poselitve, družbene infrastrukture in ob stalnem negovanje kulturne krajine, z ustvarjanjem takšnih pogojev gospodarjenja na kmetijah, da se bo ohranjala dejavnost in demografska slika ter s tem prepoznavnost krajine Goriških Brd v širšem slovenskem in evropskem prostoru.

(2) Nadaljnji razvoj vinogradništva in vinarstva, sadjarstva, oljkarstva in s tem povezanega turizma ter zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj teh dejavnosti.

(3) Razvoj drugih panog turizma, ki niso vezane na posamezna kmečka gospodarstva, vendar prispevajo k celovitemu razvoju vinogradništva (hotelski in termalni turizem ...).

(4) Razvoj lokalnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti v lokalnih oskrbnih središčih.

(5) Zagotavljanje površin za skladen in trajnosten dolgoročen prostorski razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja.

(6) Varovanje kulturne dediščine, prenova vaških jeder in drugih kakovostnih delov naselij skladno z varstvom kulturne dediščine.

(7) Reurbanizacija opuščenih ali neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljišč v naseljih.

(8) Razvoj rekreacije v krajini s sistemom povezovalnih poti med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.)

(9) Drugi cilji so še: izboljšanje cestne infrastrukture in skrb za razvoj javnega prometa med naselji, komunalna sanacija obstoječih območij poselitve in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve, umirjanje prometa v naseljih, urejanje javnih površin v naseljih s prednostjo za pešce in kolesarje, izboljšanje urejenosti javnih površin v naseljih in njihove opreme, omejevanje mirujočega prometa v osrednjih prostorih naselij, zagotavljanje ustreznih skupnih javnih površin za različno javno rabo, omejevanje večjih nakupovalnih središč v Brdih.

(10) Cilji občine v urejanju prostora z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, z zaščite in reševanja ter obrambe so:

· razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč,

· ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče,

· zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov, potresov, požarov.

2.2. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE (GRAFIČNI PRIKAZ NA KARTI 0-01)

9. člen

2.2.1 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij

Omrežje naselij v Občini Brda tvorijo naslednji funkcijski tipi naselij:

· občinsko središče z dejavnostmi: upravne funkcije lokalne ravni, oskrbne in storitvene dejavnosti lokalnega merila, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje s telovadnico oz. večnamensko dvorano, glasbena šola, zdravstveno varstvo, knjižnica, prostor za kulturne prireditve in dejavnosti, banka, pošta, policija;

Občinsko središče je naselje Dobrovo, ki ima že relativno dobro razvite dejavnosti, vendar se bodo z nadaljnjim razvojem krepile in dopolnjevale. Načrtovana je razširitev rekracijskih površin in ureditev večnamenske dvorane v povezavi s šolo.

· pomembnejše lokalno središče z dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti gravitacijskega območja, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje s telovadnico, banka, pošta;

Pomembnejše lokalno središče je naselje Kojsko. Obstoječe dejavnosti so v naselju deloma že razvite, načrtovana je dopolnitev dejavnosti in krepitev obstoječih dejavnosti.

· lokalno središče z dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti gravitacijskega območja, predšolsko varstvo, banka, pošta;

Lokalna središča so naselja Medana, Kozana, Cerovo, Hum, Vipolže, Neblo in Golo Brdo. Obstoječe dejavnosti so v teh naseljih deloma že razvite, načrtovana je dopolnitev dejavnosti in krepitev obstoječih dejavnosti.

· manjše lokalno središče z dejavnostmi: oskrbne in storitvene dejavnosti gravitacijskega območja;

Manjše lokalno središče je naselje Podsabotin, ki naj zaradi razvijajoče se stanovanjske gradnje, novega doma za starejše in prometne povezave proti Novi Gorici pridobi na vlogi v omrežju naselij in prevzame nekatere oskrbne in storitvene dejavnosti.

· turistično središče z dejavnostmi: gostinstvo, oskrba in storitve gravitacijskega območja, kulturne dejavnosti.

Značaj turističnih središč imajo naselja Šmartno, Medana in razvojna lokacija med Medano, Fojano in Dobrovim.

10. člen

2.2.2 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

Nadaljni prostorski razvoj Brd je načrtovan relativno zmerno, tako da v tem obdobju niso načrtovane večje širitve. Načrtovanje stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje stavbnih zemljišč zaradi urejanja vinogradov.

Med pomembnejša razvojna območja sodijo lokacije hotela med Fojano, Medano in Dobrovim, lokacije za širitev obšolskih površin v naseljih Dobrovo in Kojsko ter širitev površin za gospodarske dejavnosti in storitve pri Dobrovem. Površine za stanovanjsko gradnjo so v nekoliko večjem obsegu načrtovane na območju Podsabotina.

11. člen

2.2.3 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

Primarno prometno omrežje na območju Brd je pretežno že razvito in urejeno. Občina si bo prizadevala za ureditev in izboljšanje prometnih razmer na lokalnih in državnih cestah.

12. člen

2.2.4 Druga za občino pomembna območja

Raziskovanje mineralnih surovin je opredeljeno na območju Vriskovega Gabra, kjer je nahajališče flišnega peščenjaka.

13. člen

Dobrovo je edino naselje, ki ima tudi značilnosti urbanega naselja. V nadaljnjem razvojnem obdobju niso načrtovane večje širitve ali spremembe v strukturi naselja, zato za Dobrovo ni določen urbanistični načrt.

2.3 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA (GRAFIČNI PRIKAZ NA KARTI 0-02)

14. člen

2.3.1 Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje

(1) Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali zastarelo komunalno in energetsko opremo, prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in zmanjševanja obremenitev okolja ter vpliva na naravne vrednote in kulturno dediščino.

(2) Na stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče - novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez.

(3) Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po načelu celovitosti opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometnih površin ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnovitve), se istočasno obnovijo vsi obstoječi ali na novo zgradijo potrebni vodi in naprave infrastrukture.

(4) Za obstoječe in načrtovane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati varstvene pasove in pogoje upravljalcev.

(5) Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.

15. člen

2.3.2 Zasnova prometnega omrežja

(1) Obstoječe prometno omrežje je dobro razvito in večinoma ustrezno, vendar pogosto omejeno z razgibanostjo reliefa in ožinami v strnjenih jedrih naselij.

(2) Prometno omrežje se bo dograjevalo z novimi povezavami. Načrtovani sta obvozni cesti za naselji Kojsko in Dobrovo. Trase načrtovanih obvoznih cest so okvirno opredeljene v grafičnih prikazih OPN in so varovane.

(3) Prometno omrežje se izboljšuje z rekonstrukcijami posameznih problematičnih odsekov.

(4) V naseljih se prometno omrežje dopolnjuje z novimi povezavami za potrebe razvojnih območij.

(5) Pri urejanju večjih območij poselitve in območij, ki se bodo urejala z OPPN, je potrebno zagotoviti prometno povezavo novega območja z obstoječim prometnim omrežjem in obstoječimi poselitvenimi območji na tak način, da se sanirajo neustrezne prometne razmere in zagotovi kakovostna ureditev za bodočo poselitev. Prometno omrežje naj bo zasnovano tako, da se zagotovi možnost komunalnih storitev, varnost in povezanost z obstoječim omrežjem praviloma najmanj na dveh mestih. Izjemoma je možen en priključek za manjše število novih objektov in za rešitve, ki zagotavljajo ustrezno komunalno oskrbo območja. V okviru območja urejanja nove poselitve naj se zagotovijo tudi površine za mirujoči promet.

(6) Načrtovana je kolesarska povezava med naselji Neblo-Dobrovo-Vipolže. Trasa povezuje osrednja turistična območja občine z navezavo na sosednjo Italijo. Kolesarski promet na drugih območjih občine se bo odvijal na površinah državnih in lokalnih cest. Občina si bo prizadevala za umirjanje prometa v naseljih in prijazno ureditev prometnih površin tudi za kolesarje.

(7) Za izboljšanje medkrajevne povezanosti za vse skupine prebivalstva si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa (minibus, sistem na klic...).

(8) Občina si bo prizadevala kakovostno urediti postajališča in površine, ki so namenjene rekreaciji in turizmu (počivališča, razgledišča).

16. člen

2.3.3 Zasnova vodooskrbe

Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so:

· varovanje zajetih in potencialnih vodnih virov,

· dograditev vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja,

· izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, tako da se zmanjšajo izgube vodnih količin v omrežju, da se zagotovi dobra razporeditev vodnih količin, povezanost omrežja in varnost v primeru nesreč.

Prednostna ureditev za vodooskrbo občine je vodno zajetje Mrzlek.

17. člen

2.3.4 Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod

Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:

· zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena naselja,

· dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja,

· ureditev čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav za razpršeno poselitev in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod,

· sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih javnih površin.

Osnovne naprave čiščenja odpadnih vod so čistilne naprave pri naseljih Dobrovo (ČN do 2400PE), Šmartno (ČN do 150 PE) in Kozana (ČN do 150 PE).

Načrtovane so čistilne naprave: ČN Vedrijan (300 PE), ČN Drnovk in Snežeče (250PE), ČN Vrhovlje pri Kojskem (250PE), sprememba lokacije ČN Dobrovo.

18. člen

2.3.5 Zasnova energetske oskrbe

Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so:

· oskrbo z električno energijo se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji),

· občina si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih energetskih virov in termalne energije (načrtovana poskusna vrtina v Kozani),

· na območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih energetskih virov (sončna energija, fotovoltaika, lesna biomasa),

· na območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri.

19. člen

2.3.6 Zasnova omrežja zvez

S telekomunikacijskimi in drugimi sodobnimi sistemi zvez se bo nadaljevalo opremljanje vseh naselij, da bi na ta način omogočili kakovostnejše in enakovrednejše pogoje za delo in bivanje.

20. člen

2.3.7 Zasnova ravnanja z odpadki

Usmeritve za ravnanje z odpadki so:

· spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov,

· vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki,

· spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov s hišnimi kompostniki,

· odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč,

· vzpostavljen bo zbirni center za ločene frakcije komunalnih odpadkov.

2.4 USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE (GRAFIČNI PRIKAZ NA KARTI 0-03 IN 0-06))

21. člen

2.4.1 Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve

(1) Avtohtoni poselitveni vzorec Brd je heterogen in ga sestavljajo gručasta naselja, slemenska poselitev, posamezne večje domačije in novejša razložena.

(2) Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni vzorec. Stopnja spreminjanja je v posameznih območjih Brd različna, na kar je vplivala politično geografska lega, oblikovanost terena, razvoj prometnega omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve.

(3) Za Brda je prav tako značilna podrejenost poselitve vinogradništvu. Kakovost in primernost zemljišč za ureditev vinogradov bistveno vpliva na poselitveni vzorec. Urejanje vinogradov pogosto vpliva na nestrnjenost naselij in zaselkov ter ustvarja presledke tam, kjer bi sicer pričakovali strnjenost poselitve.

(4) Poselitev v Brdih se prilagaja geomorfološkim razmeram in podreja primernosti zemljišč za vinogradništvo. Nadaljnji poselitveni vzorec bo še vedno menjavanje večjih in manjših zaselkov na slemenih briških gričev, v zgornjih Brdih pa dopolnjevanje gručastih naselij in zaselkov.

22. člen

2.4.2 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo

(1) Prevladujoče usmeritve za razvoj poselitve bodo še naprej:

· ohranjanje poselitve z manjšim obsegom zaokroževanja stavbnih zemljišč,

· dopolnjevanje, zaokroževanje in združevanje poselitvenih površin.

(2) Usmeritve za celovito prenovo vasi:

· ohranjanje objektov in ambientalnih značilnosti ter kakovostnih arhitektonskih detajlov, značilnih za vaška jedra (podhodi, zunanja stopnišča, portoni...)

· ohranjanje identitete, karakteristične silhuete naselij in zaselkov,

· z novogradnjami in dozidavami ne spreminjati značilnega sistema pozidave vaških jeder.

23. člen

Gručasta poselitev je značilna za severna Brda. Njene značilnosti so: avtohtona poselitev obsega pretežno manjša gručasta naselja in zaselke z majhnim deležem posamičnih gradenj. Poselitev novejšega (povojnega) obdobja ni bistveno spremenila avtohtonega poselitvenega vzorca. Usmeritve so: - ohranjanje poselitve z manjšim obsegom zaokroževanja.

24. člen

Slemenska in razložena poselitev je značilna za osrednja Brda. Značilnosti so: avtohtona poselitev obsega gručaste zaselke, manjše zaselke in posamično gradnjo. Poselitev novejšega (povojnega) obdobja je spremenila avtohtoni poselitveni vzorec tako, da so se naselja in zaselki začeli medsebojno združevati v vzdolžno - slemensko razpotegnjena poselitvena območja, deloma se je nadaljevala razložena poselitev z zaselki in posamičnimi gradnjami, ki je pretežno pogojena z vinogradništvom.

Usmeritve so: dopolnjevanje, zaokroževanje in združevanje, ohranjanje presledkov oz. zelenih cezur med posameznimi naselji.

25. člen

Urbano naselje je občinsko središče Dobrovo. Značilnosti so: strnjeno urbano naselje z delom avtohtone gručaste poselitve in različnimi morfološkimi oblikami stanovanjske gradnje, centralnih in proizvodnih dejavnosti novejšega/povojnega razvojnega obdobja.

Usmeritve so: širitev naselja – urbani razvoj.

2.4.3 Pričakovani in načrtovani razvoj

26. člen

Podrobnejše usmeritve so še:

· naselje Podsabotin: širitev naselja – urbani razvoj,

· naselje Šmartno: prenova historičnega jedra naselja,

· območje med Medano, Fojano in Dobrovim: turistični razvoj.

27. člen

Občinsko središče Dobrovo - osnovne smeri bodočega razvoja so:

· širitev gospodarske cone za gospodarske in storitvene dejavnosti,

· ureditev športno rekreacijskih površin in večnamenske dvorane ob šoli,

· izboljšanje in kvalitetno opremljanje javnih površin,

· ureditev parka ob gradu Dobrovo in rekreacijskih poti do Kozlinka,

· ureditev prostora med središčem naselja in gradom,

· načrtovanje in ureditev obvozne ceste,

· izboljšanje infrastrukturne opremljenosti.

28. člen

Naselja na vzhodnem delu Brd (Podsabotin, Hum, Kojsko...) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (obrti, storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere.

Večja načrtovana poselitvena območja za stanovanjsko gradnjo se prostorsko ureja z OPPN.

29. člen

Naselja na južnem delu Brd (Gornje in Dolnje Cerovo, Vipolže, Plešivo, Medana) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (kmetijske gospodarske objekte, kleti, obrti, storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere.

30. člen

Naselja v osrčju Brd (Šmartno, Kozana...) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Pri tem se zagotovijo tudi površine za delo (obrti, storitve..). Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju, tako da se vzdržuje značilen vzorec poselitve. Nova poselitev se načrtuje in ureja tako, da se sočasno rešuje tudi neustrezne prometne razmere.

31. člen

Naselja v zgornjih Brdih (Golo Brdo, Kožbana...) se razvijajo/širijo za lastne potrebe. Naselja se širijo z dopolnjevanjem vrzeli in zaokrožitvami na obrobju, tako da se vzdržuje značilen gručasti vzorec poselitve. Večja načrtovana poselitvena območja za stanovanjsko gradnjo se prostorsko ureja z OPPN.

2.5 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI (GRAFIČNI PRIKAZ NA KARTI 0-04)

32. člen

2.5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

(1) Kmetijstvo, gozdarstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti vinogradništva in sadjarstva ter nadaljnje urejanje vinogradov na klimatsko ugodnih pobočjih Brd bo ohranjalo značilno kulturno Briško krajino. Predvsem v spodnjem delu Brd, kjer je zaradi ugodnih razmer za kmetovanje večina gozdov že izkrčenih in spremenjenih v kmetijska zemljišča, je potrebno ohranjati še obstoječe gozdove, ki skupaj s kmetijskimi zemljišči tvorijo značilno kulturno krajino. Nasprotno pa je v zgornjem delu Brd, kjer so pogoji za kmetovanje slabši, z ohranjanjem prebivalstva v tem demografsko že ogroženem območju zagotoviti preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč. Kmetijstvo kot prevladujoča dejavnost v občini vezana na naravne vire naj se izvaja ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih predpisov s poudarkom na ohranjanju biotske raznovrstnosti.

(2) Turizem in rekreacija: Rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne zahtevne prostorske ureditve. Za športne dejavnosti v Brdih se izgradi športni center Vipolže z igrišči, tribunami in drugimi ureditvami ureditvami za igro in sprostitev.

(3) V zgornjih Brdih se za športne dejavnosti nameni površine za rekreacijo in šport pred naseljem Hlevnik in pred naseljem Nozno.

(4) Mineralne surovine: Raziskovanje naravnih virov se usmerja na območja nahajališč mineralnih surovin ob upoštevanju vseh okoljevarstvenih predpisov. Raziskovanje se izvaja v obstoječem obsegu in načinu, ki ne pomeni izkoriščanja naravnega kamna.

33. člen

2.5.2 Usmeritve za območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja, območja in objekte za potrebe obrambe

(1) Občina si bo prizadevala za take oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje, ki

zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter omogočajo

intervencijo v izrednih razmerah.

(2) Občina bo varovala poplavna in erozijska območja pred posegi, ter na teh območjih načrtovala in izvajala ukrepe za sanacijo.

(3) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.

(4) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite in reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Območje občine Brda je ogroženo z naslednjimi naravnimi nesrečami: požari v naravi, žledom, viharji, pozebo, zemeljskimi plazovi, potresi, poledico in snegom.

Pred nevarnimi snovmi ob nesrečah v cestnem prometu so ogroženi: večnamenska dvorana v Humu, Dom starejših občanov v Podsabotinu, Zdravstveni dom in Osnovna šola v Kojskem in Dobrovem, objekti v središču naselja Šmartno, objekti na Križadi naselja Neblo, območje naselja Hruševje, center vasi Medana ob cerkvi, območje bencinskega servisa v Vipolžah, območja Fojane, Gornjega in Dolnjega Cerovega, Kožbane, Golega Brda in Noznega.

Poplave ogrožajo dele naselij Nebla in Dobrovega.

Stacionarni viri nevarnih snovi in možnost ekološke nesreče je v objektih Vinske kleti Goriška Brda.

Za potrebe zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja:

· za gradnjo zasilnih prebivališč: vrt OŠ Dobrovo, vrt OŠ Kojsko, zadružni dom Višnjevik, zadružni dom Hum, igrišče Vipolže.

· za pokop ljudi: obstoječa pokopališča z bližnjo okolico,

· za deponijo ruševin: odlagališče v Dobrovem,

· za kontaminirane odpadke: centralno odlagališče Stara Gora v Občini Nova Gorica,

· -za sprejemanje in skladiščenje pomoči: večnamenska dvorana Hum, Gasilski dom Dobrovo, Osnovna šola Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in Vinska klet Goriška Brda.

· objekti za hranjenje kulturne dediščine: večnamenska dvorana Hum, Gasilski dom Dobrovo, Osnovna šola Dobrovo, Osnovna šola Kojsko in Vinska klet Goriška Brda in Grad Vipolže.

· za evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih in dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine: trgi in parkirišča.

Območja za dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom civilne zaščite.

34. člen

2.5.3 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti

(1) Celotno območje osrednjih Brd sodi zaradi kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Značilnost vinogradov ter drugih nasadov na pobočjih ter dolinah se prepleta s slemensko poselitvijo in posameznimi manjšimi zaselki na pobočjih in mestoma v dolinah. Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino.

(2) Posebne lokacije, ki so pomembne z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti, so:

· območje taborske naselbine Šmartno, naselbinski spomenik Slapnik,

· območje gradu Dobrovo,

· območje vile Vipolže,

· območja posameznih domačij v Brezovku 7, 8 in 10, Plešivem 7 in 8, Seniku 4,

· območja posameznih šol Plešivo in Brdice pri Kožbani.

2.6 USMERITVE GLEDE NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ (GRAFIČNI PRIKAZ NA KARTI 0-05)

35. člen

V OPN je v skladu z ZPNačrt določena osnovna namenska raba prostora, ki se deli na :

- stavbna zemljišča

- kmetijska zemljišča

- gozdna zemljišča

- vode

- druga zemljišča.

Razmejitve med posameznimi rabami so razvidne v grafičnih prikazih.

Stavbna zemljišča obsegajo površine za poselitev in druge posege v prostor. Stavbna zemljišča so členjena na podrobnejšo namensko rabo prostora in sicer na:

· območja stanovanj,

· območja centralnih dejavnosti,

· območja proizvodnih dejavnosti,

· posebna območja,

· območja zelenih površin,

· območja prometnih površin,

· območja komunikacijske infrastrukture,

· območja energetske infrastrukture,

· območja okoljske infrastrukture.

Območja kmetijskih zemljišč niso namenjena poselitvi in obsegajo površine najboljših in drugih kmetijskih zemljišč.

Območja gozdnih zemljišč niso namenjena poselitvi in obsegajo gozdna zemljišča.

Območja voda so celinske površinske vode.

Druga zemljišča niso namenjena poselitvi in so na območju Brd predvsem površine raziskovanja in sanacije območij mineralnih surovin.

36. člen

Dejavnosti se usmerjajo v skladu z določeno namensko rabo površin in dopustnimi dejavnostmi v okviru posamezne pretežne podrobnejše namenske rabe. V posameznih območjih urejanja se omejujejo tiste dejavnosti, ki prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujočo rabo in lahko predstavljajo omejitev ali razvrednotenje te rabe. Na območjih varstva KD se omejuje razvoj dejavnosti, ki pomenijo degradacijo spomeniških lastnosti.

37. člen

Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora in sicer:

I. STAVBNA ZEMLJIŠČA:

Območja in površine za poselitev:

Poselitev se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobnejšo namensko rabo prostora:

S OBMOČJA STANOVANJ so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.

SS - SPLOŠNE STANOVANJSKE površine so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi,

SB - STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin),

SK - površine podeželskega naselja so namenjene kmetijam, dopolnilnim dejavnostim in bivanju,

SKg - površine za GOSPODARSKA POSLOPJA KMETIJ so namenjena izključno za kmečka gospodarska poslopja in pomožne objekte kmetij.

C OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju:

CU - osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje;

CDi - površine za IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter predšolski vzgoji

CDc - površine za VERSKE DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve in verskemu izobraževanju

I- OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim:

IG GOSPODARSKE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim;

IGm GOSPODARSKE CONE mešane s STANOVANJI so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim in bivanju

B POSEBNA OBMOČJA so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno:

BT površine za TURIZEM so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev;

BC površine za ŠPORTNE CENTRE s površinami in objekti za športne aktivnosti in prireditve;

BD površine drugih območij so namenjene nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščem;

Z OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja:

ZS površine za ŠPORT IN REKREACIJO NA PROSTEM so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem;

ZP površine PARKOV so namenjene oddihu, igri in izboljšanju bivalnega okolja ter obsegajo urejene zelene površine odprtega prostora naselja

ZK POKOPALIŠČA so namenjena pokopavanju in spominu na umrle.

Območja in površine, ki so namenjene gospodarski javni infrastrukturi:

P OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa:

PC površine cest;

PO ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa

T OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij.

E OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnost gospodarskih služb s področja energetike.

Ee območje za oskrbo z električno energijo

O OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo (Ov), požarne varnosti in komunale (Ok), čiščenja odpadnih voda (Oc) ter ravnanja z odpadki (Or-recikliranje).

II. OBMOČJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

K1 najboljša kmetijska zemljišča so najprimernejša za kmetijsko obdelavo in so po naravnih lastnostih:

- zemljišča, na katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo ustrezne kmetijske mehanizacije – I. kategorija kmetijskih zemljišč;

- zemljišča, na katerih je delno otežkočena možnost rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti tal, kar zmanjšuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin – II. kategorija kmetijskih zemljišč;

- zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za trajne nasade (sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča, oljčni nasadi ipd.);

- zemljišča, ki so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejša za vrtnarsko proizvodnjo;

- in so po legi, velikosti in obliki parcel zemljišča, ki so oblikovana (združena) v komplekse.

K2 druga kmetijska zemljišča so manj primerna za kmetijsko obdelavo;

V skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih se kmetijska zemljišča na podlagi kategorizacije določijo v planskih aktih Republike Slovenije in lokalnih skupnosti kot K1 in K2 ter vodijo v posebni evidenci, povezani z bazo podatkov zemljiškega katastra.

III. OBMOČJE GOZDNIH ZEMLJIŠČ

G gozdna zemljišča, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z Zakonom o gozdovih določena kot gozd.

IV. OBMOČJE VODA

V OBMOČJE POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda:

VC - celinske vode;

VI - območje vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno.

V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ

L OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin:

LNr - površine nadzemnega pridobivalnega prostora - raziskovanje

LNs - površine nadzemnega pridobivalnega prostora - sanacija

38. člen

Zasnova poselitve z razvojem naselij v občini je opredeljena z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in z določeno namensko rabo prostora in je razvidna v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN.

Za posamezno namensko rabo in enote urejanja prostora so v prostorskih izvedbenih pogojih določene:

- dopustne vrste dejavnosti,

- dopustne vrste posegov,

- prostorski izvedbeni pogoji za izrabo, arhitekturni in urbanistični pogoji,

- prostorski izvedbeni pogoji za nezahtevne in enostavne objekte,

- ter drugi in posebni pogoji urejanja prostora.

2.7 USMERITVE ZA PROSTORSKE IZVEDBENE POGOJE

39. člen

S prostorskimi izvedbenimi pogoji se ureja celoten prostor občine, razen naselja Šmartno, ki se ureja z veljavnim prostorskim izvedbenim načrtom: »Odlok o ureditvenem načrtu za prenovo naselja Šmartno (Uradno glasilo, št.7/91).«

S prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP) v OPN se do sprejetja načrtovanih OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov za določeno vrsto posegov začasno urejajo tudi območja predvidenih OPPN.

2.8 USMERITVE ZA UREJANJE PROSTORA Z OBČINSKIMI PODROBNIMI PROSTORSKIMI NAČRTI

40. člen

(1) OPPN se izdela za tista območja urejanja, kjer je načrtovano/pričakovano zahtevnejše infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in je za določitev vrste posegov in njihovega oblikovanja potreben načrtovalski proces ter sodelovanje javnosti.

(2) Območja OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov so enote urejanja prostora, ki so določene v tabeli 2 v prilogi k odloku.

(3) Z OPPN se lahko glede na zahtevnost in kompleksnost, ureja tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN grafično niso prikazana. Območja urejanja z OPPN se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev. V podrobnejše načrtovanje z OPPN je zaradi celostnega urejanja možno priključiti tudi sosednja območja ali dele EUP - enot urejanja prostora.

3. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE BRDA

3.1 SPLOŠNE DOLOČBE

41. člen

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Brda sprejmejo prostorski izvedbeni pogoji Občine Brda (krajše PIP), kot izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta – krajše IPN Občine Brda.

42. člen

IPN Občine Brda je prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti, ki določa prostorske izvedbene pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor.

43. člen

IPN Občine Brda vsebuje:

· določila PIP v 3. poglavju odloka o OPN Brda,

· grafične prikaze v kartografskem delu izvedbenega dela prostorskega načrta,

· obrazložitev PIP.

44. člen

IPN Občine Brda določa naslednje PIP:

3.1 SPLOŠNE DOLOČBE

3.2 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA NAMENSKO RABO PROSTORA (NAMEMBNOST) IN POSEGE V PROSTOR

3.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine namenske rabe prostora, ki so namenjene poselitvi

3.2.2. Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene gospodarski javni infrastrukturi

3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne rabe

3.3. VARSTVENA OBMOČJA IN REZERVATI

3.4. SKUPNI SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR

3.4.1 Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje

3.5. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA PARCELACIJO IN GRADBENE PARCELE

3.6. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA IZRABO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE

3.7. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO

3.7.1 Pogoji za prometno urejanje

3.7.2 Pogoji za komunalno opremljanje

3.7.3 Pogoji za energetsko opremljanje

3.7.4 Pogoji za telekomunikacijsko opremljanje

3.7.5 Pogoji za odstranjevanje odpadkov

3.8. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GRAJENO JAVNO DOBRO

3.9. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVA OKOLJA, VARSTVA NARAVNIH DOBRIN, VARSTVA PRED NESREČAMI

3.9.1 Pogoji za ohranjanje narave

3.9.2 Pogoji za varstvo kulturne dediščine

3.9.3 Pogoji za varstvo okolja

Varstvo tal pred onesnaženjem

Varstvo voda pred onesnaženjem

Varstvo zraka pred onesnaženjem

Varstvo pred hrupom

Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem

Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem

3.9.4 Pogoji za varstvo voda

3.9.5 Pogoji za varstvo pred požarom

3.9.6 Pogoji za varstvo pred plazovi

3.9.7 Pogoji za varstvo pred poplavami

3.9.8 Pogoji iz potresne varnosti

3.10. VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

3.11 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

3.12 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN

45. člen

V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:

1. Namenska raba površin je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno enotno načrtovano namembnostjo površin in objektov.

Namenska raba površin je usklajena v postopku načrtovanja med občino in nosilci urejanja prostora. Grafične podloge so uradni podatki GURS (DKN, REST), uradni podatki MKGP (GERK- gozd 2000) in prenešeni digitalni podatki iz dosedanjega prostorskega plana občine (sz-stavbna zemljišča, K1 – najboljša kmetijska zemljišča), površine voda (V) so izdelani digitalni podatki na podlagi DKN in DOF 5).

2. Podrobnejša namenska raba površin je podrobnejša členitev osnovne namenske rabe površin.

3. Enote urejanja prostora za naselja so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov.

4. Enote urejanja prostora za odprti prostor obsegajo primarno namensko rabo prostora: K1, K2, G, V .

5. Ureditvene enote vsebujejo prostorske izvedbene pogoje za arhitekturno in urbanistično oblikovanje in izrabo.

6. Javno dostopne površine so površine, na katere ima oz. mora imeti javnost prost dostop, ne glede na lastništvo.

7. Regulacijska linija (RL) je črta, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo in/ali rabo prometnih in drugih javnih površin in je določena v grafičnem prikazu. Površine med regulacijskima linijama morajo biti javno dostopne.

8. Gradbena linija (GL) je črta, na katero mora biti postavljena fasada objekta in je določena v grafičnem prikazu.

9. Gradbena meja (GM) določa skrajni zunanji rob, do katerega lahko seže tloris objekta in je določena v grafičnem prikazu. Objekt na nivoju urejenega terena ne sme segati preko gradbene meje.

10. Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in površino gradbene parcele. Zazidanost torej izraža delež stavbišča na gradbeni parceli. V faktor zazidanosti gradbene parcele po tem predpisu se ne šteje površin napuščev, balkonov, začasnih, pomožnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Zazidana površina objekta – stavbišče je površina, ki jo tvori pravokotna projekcija zunanjih zidov stavbe.

11. Gradbena parcela je površina ene ali več zemljiških parcel, ki so namenjene graditvi in funkcionalni rabi objekta.

12. Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se upošteva max.kalkulativna etažna višina 3m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine objekta.

13. Terciarne dejavnosti so: trgovina, gostinstvo in storitve. Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi. Druge dejavnosti gostinstva so v odloku urejene posamično, za vsako vrsto gostinskega obrata posebej. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih. Apartmaji so (gl. zakon o gostinstvu) oblika nastanitvenih prostorov kot del gostinske nastanitvene dejavnosti. Apartmaji po tem odloku niso stanovanja, namenjena bivanju ali občasnemu bivanju (vikend stanovanja). Pod gostinstvo ne sodijo študentski domovi, samski domovi in stanovanjski hoteli.

14. Kvartarne dejavnosti so: zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šolstvo, šport in rekreacija, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.

15. Osnovni (glavni) objekt na gradbeni parceli z arhitekturno zasnovo oblikuje razmerje z zemljiščem oz. gradbeno parcelo, sosedjimi stavbami oz. zemljišči in z javnim prostorom.

16. Spremljajoči objekti osnovnega objekta na gradbeni parceli so samostojni ali prizidani objekti na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta.

17. Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta.

18. Enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.

46. člen

(1) IPN določa prostorske izvedbene pogoje za EUP - enote urejanja prostora s podrobnejšo namensko rabo, dopustnimi vrstami posegov in ureditveno enoto.

(2) IPN določa merila in pogoje komunalnega opremljanja.

(3) IPN določa prostorske izvedbene pogoje za območja krajine (kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča).

(4) IPN določa prostorske izvedbene pogoje v območjih načrtovanih OPPN, do njihovega sprejetja.

(5) Razmejitve podrobnejše namenske rabe površin, meje enot urejanja prostora in ureditvenih enot so določene v grafičnih prikazih, karte št. 3-01 do 3-23 v merilu 1:5.000. Enote urejanja prostora – EUP, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi pogoji – PIP, so razvidne tudi iz tabele 1 v prilogi, ki je sestavni del odloka.

(6) Območja varovanj in varstev so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.

47. člen

(1) Merila in prostorski izvedbeni pogoji so določeni za celotno območje občine, za posamezne vrste osnovne in podrobnejše namenske rabe površin, za posamezne enote urejanja prostora in za ureditvene enote ter za izjemne primere urejanja še s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za določene EUP.

(2) Skupni pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, površine in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno drugače.

(3) S podrobnejšo namensko rabo površin je določena pretežna namembnost posamezne površine ali območja.

(4) Enote urejanja prostora za naselja so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov.

(5) Z ureditveno enoto je določeno arhitekturno in urbanistično oblikovanje v EUP.

(6) Enota urejanja prostora za odprti prostor - EUP BR 01 obsega površine primarne namenske rabe prostora: K1, K2, G, V, izven enot urejanja prostora za naselja in izven enot urejanja prostora za nadomestna kmetijska zemljišča.

3.2 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA NAMENSKO RABO PROSTORA (NAMEMBNOST) IN POSEGE V PROSTOR

48. člen

Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi dejavnostmi, dopustnimi vrstami posegov v prostor.

V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in namensko rabo prostora so vrste dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov določene za posamezno osnovno oz. podrobnejšo namensko rabo površin, ki se deli na:

I. območja stavbnih zemljišč: SS, SB, SK, SKg, CU, CDc, CDi, IG, IGm, BT, BD, BC, ZS, ZP, ZK, PC, PO, T, Ee, Oc, Ok, Or, Ov,...

II. območja kmetijskih zemljišč: K1 in K2

III. območja gozdnih zemljišč: G

IV. območja vodnih zemljišč: Vc, VI

V. območja drugih zemljišč: LNr, LNs.

3.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine namenske rabe prostora, ki so namenjen poselitvi

49. člen

SS - SPLOŠNE STANOVANJSKE površine so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi,

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- bivanje – stanovanja,

- delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo večjih vplivov kot bivanje samo),

- terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,

- kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe stanovanjskega območja.

Dopustne vrste posegov so:

- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,

- novogradnje objektov,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- vodnogospodarske ureditve,

- ureditve javnih površin.

SB - STANOVANJSKE POVRŠINE ZA POSEBNE NAMENE so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin);

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- stanovanja,

- storitvene dejavnosti brez prekomernih emisij v okolje.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,

- novogradnje objektov,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- vodnogospodarske ureditve,

- ureditve javnih površin.

SK - površine PODEŽELSKEGA NASELJA so namenjene kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju;

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- stanovanja,

- kmetije (stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja),

- terciarne in kvartarne dejavnosti,

- proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 250 m2 in prekomerno ne vplivajo na okolje, locirane so lahko le v pritličju ali kleti objekta, (omejitev površine ne velja za spremembo namembnosti obstoječih objektov v proizvodne dejavnosti),

- šport in rekreacija.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

- spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,

- novogradnje objektov,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- vodnogospodarske ureditve,

- ureditve javnih površin.

SKg - površine za GOSPODARSKA POSLOPJA so namenjena izključno za gospodarska poslopja in pomožne objekte kmetije.

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- kmetijstvo - gospodarski objekti

- bivanje ni dopustno.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

- novogradnje objektov,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- vodnogospodarske ureditve.

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- terciarne dejavnosti

- kvartarne dejavnosti

- poslovni prostori (pisarne)

- bivanje/stanovanja

- tudi proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov in zunanjih deponij (npr. založništvo, knjigoveštvo...)

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

- spremembe namembnosti obstoječih objektov v dopustne dejavnosti,

- novogradnje objektov,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- ureditve javnih površin.

CDi – površine za IZOBRAŽEVANJE so namenjene izobraževanju ter predšolski vzgoji

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- predšolsko varstvo oz. vzgoja

- vse vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo

- rekreacija

- socialno varstvo

- stanovanje za oskrbnika stavbe.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

- spremembe namembnosti obstoječih objektov v dopustne dejavnosti,

- novogradnje objektov,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- ureditve javnih površin.

CDc - površine za VERSKE DEJAVNOSTI so namenjene dejavnostim cerkve in verskemu izobraževanju

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- dejavnosti cerkve

- versko izobraževanje.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

- spremembe namembnosti obstoječih objektov v dopustne dejavnosti,

- novogradnje objektov,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- ureditve javnih površin.

IG GOSPODARSKE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim;

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- proizvodne dejavnosti manjšega obsega in z manjšimi vplivi

- gradbeništvo

- servisi in storitvene dejavnosti

- poslovni prostori k osnovni rabi

- trgovina

- gostinstvo za potrebe gospodarske cone

- v območju bivanje ni dopustno.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

- spremembe namembnosti obstoječih objektov v dopustne dejavnosti,

- novogradnje objektov,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- vodnogospodarske ureditve,

- ureditve javnih površin,

IGm OBRTNE CONE so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim in bivanju

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- obrt, proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi

- terciarne dejavnosti

- delo na domu

- bivanje – stanovanja (ne samostojno, samo skupaj z dejavnostjo)

- v območju niso dopustne kmetije.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

- dopustne spremembe namembnosti obstoječih objektov v dopustne dejavnosti,

- dopustne novogradnje objektov, novogradnje stanovanjskih objektov so dopustne le skupaj s storitvami, proizvodnimi dejavnostmi, trgovino ali gostinstvom,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- vodnogospodarske ureditve,

- ureditve javnih površin,

BT površine za TURIZEM, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev;

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- gostinstvo – nastanitev in prehrana,

- storitve za potrebe gostinstva/turizma,

- trgovina,

- rekreacija,

- v območju niso dopustna stanovanja razen za upravljalca stavbe.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

- spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko rabo,

- novogradnje objektov,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- ureditve javnih površin.

BD površine drugih območij, ki so namenjene zlasti večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom,prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim;

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- gostinstvo – nastanitev in prehrana

- trgovina in storitve

- poslovni prostori (pisarne)

- sejmišče, zabavišče

- dejavnosti rekreacije, zabave, sprostitve

- v območju niso dopustna stanovanja razen za upravljalca stavbe.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

- spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko rabo,

- novogradnje objektov,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- ureditve javnih površin.

BC – površine za športne centre s površinami in objekti za športne aktivnosti in prireditve

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- šport in rekreacija (objekti in površine)

- gostinstvo, trgovina in storitve ( kot dopolnitev osnovni dejavnosti)

- bivanje/stanovanje samo za upravljalca/oskrbnika.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

- spremembe namembnosti obstoječih objektov v dejavnosti, ki so določene za obravnavano namensko rabo,

- novogradnje objektov,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- ureditve javnih površin.

ZS površine za ŠPORT IN REKREACIJO NA PROSTEM so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem;

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- šport in rekreacija na površinah kot so: igrišča, igralni parki, golf, kamp;

- dejavnosti vezane na šport in rekreacijo.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve objektov,

- ureditve rekreacijskih in športnih površin,

- novogradnje samo manjših objektov (kot so garderobe, sanitarije, shranjevanje opreme...) v funkciji povezani s športno- rekreacijsko dejavnostjo,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- vodnogospodarske ureditve,

- ureditve javnih površin,

- postavitve spominskih obeležij in urbane opreme.

ZP površine PARKOV so namenjene oddihu, igri in izboljšanju bivalnega okolja ter obsegajo urejene zelene površine odprtega prostora naselja

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- oddih, igra in rekreacija na javnih parkovnih površinah

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov,

- dopustne ureditve parkovnih in drugih javnih površin,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- vodnogospodarske ureditve,

- postavitve spominskih obeležij in urbane opreme.

ZK pokopališča so namenjena pokopavanju in spominu na umrle.

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- pokopavanje

- trgovina in storitve kot dopolnilna dejavnost pokopališču (npr. kamnoseštvo, cvetličarna)

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov,

- dopustne novogradnje objektov,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- vodnogospodarske ureditve,

- ureditve javnih površin,

- postavitve spominskih obeležij in urbane opreme.

3.2.2 Prostorski izvedbeni pogoji za območja in površine, ki so namenjene gospodarski javni infrastrukturi

50. člen

1.) Na območjih namenjenih gospodarski javni infrastrukturi (PC - površine cest, PO –površine za mirujoči promet, Ee - površine za oskrbo z električno energijo, Ov - površine za oskrbo z vodo, Oc - površine za čistilne naprave, Or - površine za zbiranje, sortiranje in reciklažo odpadkov, T – območja telekomunikacijske infrastrukture ) so dopustne namembnosti oz. dejavnosti v zvezi s posamezno namensko rabo območja in tudi druge dejavnosti gospodarske infrastrukture.

2.) V vseh območjih namenjenih gospodarski javni infrastrukturi so dopustne naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve objektov in naprav,

- novogradnje infrastrukturnih objektov in naprav,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

- postavitve spominskih obeležij in urbane opreme

- vodnogospodarske ureditve,

- ureditve javnih površin.

3.2.3 Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne namenske rabe

51. člen

K1, K2 - Površine kmetijskih zemljišč

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- kmetijstvo in gozdarstvo,

- rekreacija, če ne spreminja osnovne rabe in omogoča ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku in ob pogojih 61. člena,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

G - Površine gozdov

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- gozdarstvo in kmetijstvo,

- rekreacija, če ne spreminja osnovne rabe in omogoča ohranjanje gozdne funkcije zemljišča.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- krčitve gozdov do površine 0,5ha za ureditev kmetijskih površin; pred izvedbo krčitve je potrebno dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije.

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku in ob pogojih 61.člena,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave),

V - Površine voda (VC,VI)

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- ribištvo, ribogojstvo,

- rekreacija

Dopustne so naslednje vrste posegov na vodno in priobalno zemljišče po ZV-1 (Ur.l.RS, št.67/02, 57/08):

- gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

- gradnjo objektov grajenega javnega dobra,

- ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

- ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

- gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

- gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

- gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

- poseganje v prostor je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno tudi za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja.

LN- območja drugih zemljišč (LNr, LNs)

Dopustne so naslednje namembnosti oz. dejavnosti:

- raziskovanje, sanacija.

Dopustne so naslednje vrste posegov:

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3 in 4 iz priloge k odloku,

- ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje, objekti in in naprave).

52. člen

(tolerance za obstoječe objekte glede namenske rabe površin)

(1) Namembnost posameznega obstoječega objekta lahko odstopa od v OPN določene dejavnosti na območju s podrobnejšo namensko rabo, če ima obstoječi objekt pridobljeno namembnost z veljavnim gradbenim ali drugim upravnim dovoljenjem. V tem primeru je dopustna nadaljna raba – oz. namembnost objekta v skladu s pridobljenim dovoljenjem tudi ob rekonstrukciji oz. novogradnji kot nadomestni gradnji tega objekta.

(2) Nadaljna raba – oz. namembnost objekta, rekonstrukcija, rušitev in novogradnja kot nadomestitev obstoječega, je dopustna tudi za vse obstoječe objekte zgrajene z gradbenim dovoljenjem oz. za obstoječe objekte zgrajene pred letom 1967, kakor tudi za infrastrukturne objekte, trase infrastrukturnih omrežij in naprave, ki zaradi pomanjkljivih geodetskih podatkov niso prikazani v grafičnih prikazih OPN, ne glede na grafično določeno namensko rabo v OPN.

3.3 VARSTVENA OBMOČJA IN REZERVATI

53. člen

Na varovanih in zavarovanih površinah kmetijskih zemljišč, gozdov, območjih vodnih virov in varstvenih pasovih voda, v območjih ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnih omrežij in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih ali v področnih predpisih in zakonih, so posegi in graditev objektov omejeni skladno z veljavnimi predpisi.

3.4 SKUPNI SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN POSEGOV V PROSTOR

54. člen

Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje so določeni:

(a) s skupnimi splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje,

(b) s prostorskimi izvedbenimi pogoji za oblikovanje drugih posegov v prostor

3.4.1 Skupni splošni prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje

55. člen

Odmiki od parcelne meje naj na ulični strani sledijo obstoječi gradbeni liniji, če je ta enovita oz. razpoznavna.

Odmiki od parcelne meje so ob ulici lahko večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in nadomestne gradnje objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za izboljšavo varnosti.

Pri lociranju objektov na strmih terasah je s povečanjem odmika od parcelne meje zagotoviti minimalno osončenost bivalnih prostorov v nižje ležečih stanovanjskih objektih.

56. člen

Pri določanju višine objektov je potrebno, poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov, upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, dela naselja oz. zaselka tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, dela naselja oz. zaselka.

Dozidani ali nadzidani obstoječi objekti ter novi objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne smejo bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno.

57. člen

(1) Etažnost objektov je določena za posamezne vrste objektov v določbah za ureditvene enote.

(2) ~~Vsi~~ Objekti so lahko podkleteni z eno ali več kletnimi etažami.

(3) Na nagnjenem terenu je lahko celotna stranica ene kletne etaže vidna in lahko sega iz urejenega terena, vendar na tem delu etažna višina objekta ne sme presegati treh polnih etaž, kar velja za ureditvene enote vj, v in e.

(4) Površina kleti je lahko večja od zazidane površine pritličja stavbe.

58. člen

Oblika strehe z naklonom strešin je določena za posamezne ureditvene enote in vrste objektov.

59. člen

Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave

(1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

(2) Dozidave in nadzidave objektov morajo biti skladne s stavbno maso, oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

(3) V primeru vzdrževalnih del, rekonstrukcij, dozidav in nadzidav na spomenikih in objektih kulturne dediščine oziroma v območjih spomenikov in kulturne dediščine je potrebno kulturnovarstveno soglasje.

60. člen

Nezahtevni in enostavni objekti

(1) Za nezahtevne in enostavne pomožne kmetijske objekte na K in G zemljiščih veljajo naslednji pogoji:

· postavitve kmečkih lop so izjemoma dopustne na K in G zemljiščih, kadar izvedba ni možna na stavbnih zemljiščih kmetije; locirajo se ob sodelovanju strokovne službe občine, v bližino cest, kmetijskih ali gozdnih poti; ni pa jih dopustno postavljati na vidno izpostavljenih legah sredi odprtih kmetijskih površin.

· postavitve senikov so izjemoma dopustne na K in G zemljiščih, kadar izvedba ni možna na stavbnih zemljiščih kmetije; locirajo se ob sodelovanju strokovne službe občine na območju pašnikov in košenic na površini najmanj 1ha sklenjene kmetijske površine.

· postavitve čebelnjakov so dopustne na K in G zemljiščih, locirajo se ob sodelovanju strokovne službe občine, v bližino cest, kmetijskih ali gozdnih poti; ni pa jih dopustno postavljati na vidno izpostavljenih legah sredi odprtih kmetijskih površin.

· postavitve molzišč in krmišč so dopustne na K in G zemljiščih, locirajo se ob sodelovanju strokovne službe občine na območju pašnikov.

· gnojišča in zbiralniki za gnojevko na K in G zemljiščih so dopustni samo neposredno ob hlevu, kadar izvedba ni možna na stavbnih zemljiščih kmetije.

· ureditev hlevskega izpusta na K in G zemljiščih je dopustna samo neposredno ob hlevu, kadar izvedba ni možna na stavbnih zemljiščih kmetije.

Nezahtevni in enostavni pomožni kmetijski objekti, ki se postavljajo na K in G zemljiščih, morajo biti odmaknjeni najmanj 4m od sosedske parcelne meje, manjši odmik je dopusten s soglasjem soseda.

(2) Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih pomožnih kmetijskih objektov velja:

- streha: enokapnica ali dvokapnica z naklonom 20-250, manjši nagib ali ravna za travnato streho;

- nosilni elementi (stebri) imajo lahko točkovne temelje,

- material: pretežno les,

- strešna kritina: opečna (korci) ali drug material s podobno drobno teksturo, travnata;

- izvedba objekta je prilagojena kmetijski rabi in ne omogoča bivanja.

(3) Za nezahtevne objekte za oglaševanje veljajo naslednji pogoji:

· na stavbnih zemljiščih so dopustni plakatni stebri in panoji do površine 6m2, postavitev objektov za oglaševanje velikosti do 20m2 je dopustna samo na javnih površinah.

· Postavitev ni dopustna na objektih, v območjih ali v vplivnem območju enote kulturne dediščine in ne v območjih ali v neposredni bližini območja naravne vrednote.

(4) Začasnih objektov ni dopustno postavljati v območjih ali v neposredni bližini območja naravne vrednote.

(5) Sončnih zbiralnikov, fotovoltaičnih panelov ni dopustno postavljati nad slemena streh, razen v ureditvenih enotah »d«.

(6) Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (na primer varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih.

(7) Ograje v krajini morajo biti transparentne.

(8) Na enostavnih in nezahtevnih objektih naj se ne uporablja svetleče, odsevne kritine.

(9) Priporoča se uporaba lokalnih oziroma tradicionalnih gradbenih materialov pri izvedbi ograj, tlakovanju, urejanju podpornih zidov...

(10) Nezahtevne in enostavne objekti ni dopustno samostojno priključevati na objekte gospodarske javne infrastrukture. Lahko se jih priključuje samo na obstoječe priključke.

61. člen

Oblikovanje drugih posegov

(1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se prilagodi ožini in lokalno zoža.

(2) Površine za pešce naj se urejajo v čim večji meri brez višinskih robov, z enovito in zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oz. površinsko obdelavo proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam.

(3) Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infrastrukture mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(4) Pri izvedbi se priporoča uporaba tradicionalnih gradbenih materialov.

62. člen

(1) Ulična oprema in turistične oznake morajo biti postavljene tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, pešcev in drugih udeležencev v prometu, da ne zastirajo kakovostnih pogledov, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

(2) Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš, razen v ureditvenih enotah »d« in »x«.

(3) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom oz. urejeno pohodno površino.

(4) Ulična oprema in turistične oznake v varovanih območjih kulturnih spomenikov in dediščine morajo biti celostno oblikovane in postavljene tako, da ne degradirajo lastnosti kulturnega spomenika ali dediščine.

63. člen

Ograje ob lokalnih cestah morajo biti odmaknjene najmanj 0,5 m od parcelne meje oz. že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika. Visokodebelna vegetacija mora biti odmaknjena 2m od parcelne meje oz. že izvedenega vozišča, kolesarske steze ali pločnika.

64. člen

(1) Brežine, nasipi, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je potrebno uporabiti take elemente ali zgraditi objekte za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.

(2) Po izvedenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti.

(3) Podporni zidovi se praviloma izvedejo kot suhozidi. V primeru zahtevnejše konstrukcije naj bodo betonski oporni zidovi obloženi z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oz. krajinsko oblikovani.

(4) Ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da na parcelnih mejah ne bo višinskih razlik oz. bodo te čim manjše. Večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče parcele.

65. člen

(1) Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov.

(2) Z namenom ohranjanja krajinske slike je pri urejanju kmetijskih zemljišč potrebno:

· ohranjati strukturiranost agrarnih površin: v čim večji ohranjati pasove vegetacije, posamezna debelejša drevesa in skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo,

· ohranjati krajinsko izrazite gozdne robove, nove gozdne robove pa na novo zasaditi ali okrepiti,

· ohranjati reliefne in površinske geomorfološke posebnosti.

3.5 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA PARCELACIJO IN GRADBENE PARCELE

66. člen

Gradbena parcela ali zemljišče za gradnjo je ena ali več lastniških zemljiških parcel ali njihov del, na katerih že stoji objekt ali je ob upoštevanju meril in pogojev predvidena gradnja objekta s pripadajočim zemljiščem za njegovo rabo.

Minimalna velikost gradbene parcele obsega stavbišče (zazidana površina objekta) in funkcionalno zemljišče stavbe (objekta) za njegovo rabo.

Velikost in oblika gradbene parcele morata glede na lastnosti predvidenega objekta izpolnjevati prostorske izvedbene pogoje po tem odloku (FZ, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, število parkirišč, manipulacijske površine, dvorišče ipd.) in pogoje, določene z drugimi predpisi.

3.6 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA IZRABO, URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE

67. člen

Z ureditveno enoto so določeni prostorski izvedbeni pogoji za izrabo in za urbanistično in arhitekturno oblikovanje.

Ureditvene enote so poljudno poimenovane in v grafičnem delu označene z malo črko v oglatem oklepaju.

Ureditvene enote so:

vj vaško jedro (strnjena zazidava objektov v nizu z večjo stopnjo ohranjenosti in prilagajanja)

v vas (strnjena zazidava prostostoječih objektov)

e enodružinska zazidava (zazidava prostostoječih objektov manjšega merila)

b bloki (zazidava prostostoječih objektov ali objektov v nizu srednjega merila)

d dvoranski objekti (prostostoječi ploščati objekti srednjega do velikega merila)

x svojstveno oblikovanje (pretežno družbene zgradbe, hotel.....)

i igrišča

z zelene površine

0 ni predpisan tip oblikovanja

68. člen

V vseh ureditvenih enotah lahko velikost obstoječega objekta ali izraba posameznega zemljišča presega prostorske izvedbene pogoje določene za enoto urejanja prostora, če ima ta obstoječi objekt velikost in izrabo določeno v veljavnem gradbenem ali drugem upravnem dovoljenju, ali je zgrajen pred letom 1967.

Za te obstoječe objekte je dopustna rekonstrukcija in tudi novogradnja kot nadomestitev obstoječega objekta do enake površine in vertikalnega gabarita. Objekt je lahko manjši.

69. člen

UREDITVENA ENOTA VAŠKO JEDRO (vj)

(1) V ureditveni enoti vaško jedro (vj) se mora arhitekturno oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Pri načrtovanju naj se upošteva urbanistično in arhitekturno tradicijo lokalnega graditeljstva oziroma značilnosti, ki izhajajo iz specifičnih reliefnih, klimatskih, ekoloških in kulturnih značilnosti krajine.

(2) merila in pogoji za oblikovanje:

· faktor zazidanosti (FZ) do 0,55 (45% dvorišče, 55% stavbišče)

· odmiki:

o odmik objekta od meje gradbene parcele je praviloma 4m,

o manjši odmik je dopusten v primerih:

- v območjih ohranjanja kulturne dediščine,

- značilne postavitve objektov na parcelno mejo (vsaj 3 sosednji objekti so postavljeni na parcelno mejo),

- medsebojnega stikanja objektov v niz, s soglasjem soseda,

- od sosednje zemljiške parcele, ki ni zazidljiva, s soglasjem soseda,

- s soglasjem soseda.

o odmiki med objekti na isti gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno stikajo,

o na območjih z določeno gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov na GL, obvezno je ohranjanje sklenjenega niza objektov,

o spremljajoči objekti, ki ne presegajo višine pritlične etaže osnovnega objekta so lahko odmaknjeni od sosednje meje manj kot 4m ob soglasju soseda.

· tloris: osnovni stavbni volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic najmanj 2:3

· višina stanovanjskih stavb in stavb terciarnih in kvartarnih dejavnosti:

o do P+1+M (mansarda), pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid mansarde je lahko visok do 140cm,

· višina gospodarskega poslopja kmetije: max. 7,5m od urejenega terena do kapi,

· na nagnjenem terenu je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidni del objekta nad terenom je lahko visok P+1+M ali K+P+1)

· streha: naklon 20-250, praviloma dvokapnica nad osnovnim tlorisom, dopustne so tudi večkapnice, pri čemer naj bo dvokapnica nad osnovnim - prevladujočim stavbnim volumnom, sleme mora potekati v smeri niza hiš, vzporedno z ulico oz. v primeru samostojnega objekta v smeri daljše stranice objekta. Strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je dopusten nad arhitekturnimi elementi in na nestanovanjskih objektih:

- v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali

- če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m.

Ravna streha je dopustna:

- na sekundarnih delih objekta do velikosti 40% tlorisa osnovnega objekta,

- nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan pod teren,

- v primeru travnate strehe.

· strešna kritina: opečna (korci) ali drug material s podobno drobno teksturo, odtenki opečno rdeče barve, neodsevna.

· fasade: v svetlih zemeljskih barvah.

· odprtine: pravokotnih oblik.

(3) merila in pogoji za enostavne in nezahtevne objekte:

· odmik enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti min. 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je izjemoma dopusten ob soglasju soseda oz. upravljalca javne površine;

· ograje, oporni zidovi in portoni z zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo s soglasjem soseda oz. upravljalca javne površine;

70. člen

UREDITVENA ENOTA VAS (v)

(1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.

(2) merila in pogoji za oblikovanje:

· faktor zazidanosti (FZ) do 0,4 (60% dvorišče, 40% stavbišče)

· odmiki:

o odmik objekta od meje gradbene parcele je praviloma 4m

o manjši odmik je dopusten v primerih:

- v območjih ohranjanja kulturne dediščine,

- značilne postavitve objektov na parcelno mejo (vsaj 3 sosednji objekti so postavljeni na parcelno mejo),

- medsebojnega stikanja objektov v niz, s soglasjem soseda,

- od sosednje zemljiške parcele, ki ni zazidljiva, s soglasjem soseda,

- s soglasjem soseda.

o odmiki med objekti na isti gradbeni parceli: objekti se lahko medsebojno stikajo,

o na območjih z določeno gradbeno linijo je obvezna postavitev objektov na GL, obvezno je ohranjanje sklenjenega niza objektov

o spremljajoči objekti, ki ne presegajo višine pritlične etaže osnovnega objekta so lahko odmaknjeni od sosednje meje manj kot 4m ob soglasju soseda.

· tloris: osnovni stavbni volumen samostojne stavbe naj ima razmerje stranic najmanj 2:3,

· višina stanovanjskih stavb in stavb terciarnih in kvartarnih dejavnosti:

o do P+1+M (mansarda), pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko do 100 cm nad urejenim terenom, kolenčni zid mansarde je lahko visok do 140cm,

· višina gospodarskega poslopja kmetije: max. 7,5m od urejenega terena do kapi,

· na nagnjenem terenu je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidni del objekta nad terenom je lahko visok P+1+M ali K+P+1),

- v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali

- če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m.

Ravna streha je dopustna:

- na sekundarnih delih objekta do velikosti 40% tlorisa osnovnega objekta,

- nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan pod teren,

- v primeru travnate strehe.

· strešna kritina: opečna (korci) ali drug material s podobno drobno teksturo, v odtenkih opečno rdeče barve, neodsevna.

· fasade: v svetlih zemeljskih barvah.

· odprtine: pravokotnih oblik.

(3) merila in pogoji za enostavne in nezahtevne objekte:

· odmiki enostavnih oz. nezahtevnih objektov za lastne potrebe od javne površine (od RL) mora biti min. 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je izjemoma dopusten ob soglasju soseda oz. upravljalca javne površine;

· ograje, oporni zidovi in portoni z zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo ob soglasju soseda oz. upravljalca javne površine;

71. člen

UREDITVENA ENOTA ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e)

(1) merila in pogoji za stanovanjske objekte:

· faktor zazidanosti (FZ) do 0,3

· velikost gradbene parcele je minimalno 450m2.

· odmiki:

o praviloma min. 4m od meje gradbene parcele (velja za najbolj izpostavljeni del fasade), odmik 3m je dopusten za balkone in terase,

o izjemoma je s soglasjem soseda dopustna postavitev dveh stavb v niz (dvojček) na sosednjih gradbenih parcelah tako, da se objekta na eni stranici stikata,

· klet:

o odmik kleti od meje gradbene parcele mora biti min. 4m,

o v indeks zazidanosti se klet ne šteje, če je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena,

· etažnost in višina:

o do K+P+1+M, kolenčni zid mansarde do 140cm

o kletnih etaž je lahko več

· na nagnjenem terenu je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidni del objekta nad terenom je lahko visok P+1+M ali K+P+1),

· streha: priporočljiv naklon 20-250.

· kritina: neodsevna, odtenki opečno rdeče barve, korec ali drug material s sorodno drobno teksturo;

(2) merila in pogoji za enostavne in nezahtevne objekte:

· odmiki enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti min 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je izjemoma dopusten ob soglasju soseda.

· dopustna je postavitev enega enostavnega ali nezahtevnega objekta na gradbeni parceli do površine 30m².

72. člen

UREDITVENA ENOTA BLOKI (B)

(1) V ureditveni enoti bloki (b) za oblikovanje objektov velja:

· faktor zazidanosti (FZ) 0,3

· odmiki: 6m od meje gradbene parcele, manjši odmik (4m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca do 5m nad urejenim terenom

· višina: največ P+3+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom,

· dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.);

· zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt.

· streha: svobodno oblikovanje.

· kritina: neodsevna.

(2) Merila in pogoji za enostavne in nezahtevne objekte:

· odmik enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti min 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je izjemoma dopusten ob soglasju soseda.

· enostavne in nezahtevne objekte je dopustno postavljati samo za skupne potrebe stanovalcev bloka, ureditve površin za individualne potrebe niso dopustne;

73. člen

UREDITVENA ENOTA S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x)

(1) Arhitekturno oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je svobodno – svojstveno. Za ureditveno enoto s svojstvenim oblikovanjem (x), ne veljajo skupna merila in pogoji za oblikovanje objektov in posegov v prostor.

(2) Pogoji urbanističnega oblikovanja:

· odmiki:

- 6m od meje gradbene parcele,

- manjši odmik (4m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca do 8m nad urejenim terenom. Manjši odmik je dopusten tudi v območjih ohranjanja kulturne dediščine in na območjih pokopališč (ZK), kjer so objekti lahko z eno ali več stranicami postavljeni na parcelno mejo. Na območju BT je manjši odmik od 4,0 m za nižje dele stavb izjemoma dopusten ob soglasju soseda.

- streha: svobodno oblikovanje.

- kritina: neodsevna.

(3) V ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem (x) morajo posegi na obstoječih objektih z elementi kulturne dediščine upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem ter jih dopolnjevati.

(4) Merila in pogoji za enostavne in nezahtevne objekte:

· odmiki enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti min 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je izjemoma dopusten ob soglasju soseda.

· ograje, oporni zidovi in portoni z zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo ob soglasju soseda oz. upravljalca javne površine;

(5) Za Ureditveno enoto s svojstvenim oblikovanjem (x), ne veljajo skupnna merila in pogoji za oblikovanje objektov in posegov v prostor.

74. člen

UREDITVENA ENOTA DVORANski OBJEKTI (d)

(1) Pogoji urbanističnega oblikovanja:

· odmiki: 6m od meje gradbene parcele, manjši odmik (do 4m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oz. roba venca do 8m nad urejenim terenom.

· vertikalni gabarit znaša: K+P+1 ali max.višina kapne lege oz.zgornjega roba venca do 10m nad urejenim terenom;

· poslovne stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim površinam,

· kritina: neodsevna.

(2) Merila in pogoji za enostavne in nezahtevne objekte:

· odmiki enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti min 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je izjemoma dopusten ob soglasju soseda.

· ograje, oporni zidovi in portoni z zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo ob soglasju soseda oz. upravljalca javne površine;

75. člen

UREDITVENA ENOTA zelene površine (z)

(1) Ni meril in pogojev za urejanje zelenih površin.

(2) Merila in pogoji za enostavne in nezahtevne objekte:

· odmiki enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti min 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je izjemoma dopusten ob soglasju soseda.

· ograje, oporni zidovi in portoni z zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo ob soglasju soseda oz. upravljalca javne površine;

76. člen

UREDITVENA ENOTA igrišča (i)

(1) Merila in pogoji za urejanje travnatih igrišč (i):

igralno polje naj bo odmaknjeno od sosednje parcele najmanj 4m; glede na lokalne razmere je izjemoma dopustno tudi manj ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

(2) Merila in pogoji za novogradnje manjših objektov v funkciji povezani s športno- rekreacijsko dejavnostjo:

· višinski gabarit: P

· odmiki objekta od meje gradbene parcele: praviloma 4m, manjši odmik je možen ob soglasju soseda,

· arhitekturno oblikovanje skladno z določbami za ureditveno enoto (v).

(3) Merila in pogoji za enostavne in nezahtevne objekte:

· odmiki enostavnih oz. nezahtevnih objektov od javne površine (od RL) mora biti min 4m, od sosednje gradbene parcele praviloma min.2m, manjši odmik je izjemoma dopusten ob soglasju soseda.

· ograje, oporni zidovi in portoni z zidovi se lahko postavljajo na parcelno mejo ob soglasju soseda oz. upravljalca javne površine;

3.7 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO

3.7.1 Pogoji za prometno urejanje

77. člen

(1) Površine za mirujoči promet (PO), ki so določene v grafičnem prikazu, so površine za ureditev javnih parkirišč.

(2)Varovana koridorja za cestne povezave (Kojsko, Dobrovo), ki sta določena v grafičnem prikazu pomenita strateško načrtovano smer cestne povezave. Natančen potek trase cestne povezave se določi po predpisanem postopku v skladu z zakonom.

78. člen

(prometni priključki)

(1) Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost.

(2) Dovoz na gradbeno parcelo naj se prvenstveno zagotavlja iz lokalnih cest. Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko združenih prometnih priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve.

(3) Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne oz. lokalne ceste.

(4) Priključevanje lokalnih na državne ceste ter izvajanje posegov ob državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih cest.

(5) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali iz gradbenih parcel ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na državni cesti.

79. člen

(odmiki od vozišča)

V naseljih morajo biti objekti odmaknjeni od roba obstoječega vozišča toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste in ureditev pločnika. Objekti ob lokalnih cestah morajo biti od roba vozišča odmaknjeni najmanj 2m, razen v območjih ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološka dediščina), kjer se ohranja tradicionalna strnjenost zazidave.

80. člen

(parkiranje)

(1) Parkirna mesta je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če objekt oz. gradbena parcela leži v območju ohranjanja značilne vaške zazidave (etnološke dediščine) in potrebnih parkirišč ni možno zagotoviti na gradbeni parceli ali lastnem zemljišču.

(2) Za izračun potrebnega števila parkirišč glede dejavnosti oz. namembnosti objekta veljajo naslednja merila:

- stanovanjske stavbe	2 PM/stanovanje
- počitniška stanovanja	2 PM/ stanovanje
- poslovni prostori, uprava (pisarne)	1 PM/30m2 neto površine
- poslovni prostori, uprava delo s strankami	1 PM/20m2 neto površine
- trgovina	1 PM/30m2 koristne/prodajne površine oz. min. 2PM na posamezen lokal/trgovino v primeru posamične lokacije
- gostinstvo	1 PM/4 sedeže in najmanj 5PM na posamezen lokal in 1PM na eno nastanitveno enoto oz. na 2-6 ležišč v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo do 20 nastanitvenih enot oz. 0,8 PM na eno nastanitveno enoto v gostinskem-nastanitvenem objektu z zmogljivostjo nad 20 nastanitvenih enot
- kino, kulturni dom, gledališče	1 PM/5-10 sedežev
- cerkev	1 PM/10-20 sedežev
- športno rekreacijska igrišča	1 PM/250m2 neto površin igrišč in 1PM/10-15 obiskovalcev
- obrt, storitve, proizvodnja	1 PM/50-70 m2 neto površine ali 1PM/3 zaposlene

Pri objektih oz. prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5% parkirišč urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oz. min. 1PM v primeru posamične lokacije parkirišča.

(4) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz potovalnih kombijev.

(5) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom.

3.7.2 Pogoji za komunalno opremljanje

81. člen

(1) Komunalne ureditve (vodovodno omrežje in naprave, kanalizacija – odvajanje in čiščenje fekalnih in meteornih vod) morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.

(2) Med komunalno omrežje in naprave se štejejo tudi rastlinski čistilni sistemi.

(3) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oz. vodov je potrebno po izvedbi napeljave sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oz. zasadi s samoniklimi grmovnicami.

(4) Nadzemne komunalne objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine niso dopustne.

(5) Trase in objekti obstoječe ter načrtovane komunalne infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo pozamezni upravljalci infrastrukture oz. občina.

3.7.3 Pogoji za energetsko opremljanje

82. člen

(1) Energetske ureditve (električno omrežje in naprave) morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.

(2) Nadzemne energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve teh objektov v območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine niso dopustne.Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih pogledov.

(3) Trase in objekti obstoječe ter načrtovane energetske infrastrukture so varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo pozamezni upravljalci infrastrukture.

(4) Pri načrtovanju javne razsvetljave je upoštevati zmanjševanje negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja na živalske vrste (npr. nočni metulji, netopirji). Uporabljena naj bodo svetilna telesa, ki so v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

3.7.4 Pogoji za opremljanje s telekomunikacijskimi omrežji

83. člen

(1) Pri načrtovanju objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je upoštevati tudi zakonodajo s področja elektronskih komunikacij in predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

(2) Objekte in naprave mobilne brezžične telefonije kot nezahtevnih ali enostavnih objektov je dopustno postavljati ob izpolnjevanju pogojev in meril tega odloka in pogojev uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.

3.7.5 Pogoji za odstranjevanje odpadkov

84. člen

Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno čiščenje.

3.8 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI ZA GRAJENO JAVNO DOBRO

85. člen

Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih.

Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno.

Na območjih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni pod pogoji in s soglasjem upravljalca teh površin ali objektov.

3.9 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVA OKOLJA, VARSTVA NARAVNIH DOBRIN, VARSTVA PRED NESREČAMI

3.9.1 Pogoji za ohranjanje narave

86. člen

(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili lastnosti, zaradi katerih so določena varovana območja narave (zavarovana območja, Natura območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja), niso dopustni.

(2) Varstvo narave v Občini Brda je opredeljeno v Naravovarstvenih smernicah za pripravo OPN (ZRSVN OE Nova Gorica, oktober 2008), ki so priloga aktu.

(3) Za vsak poseg na območjih in vplivnih območjih varovanih območij narave je potrebno pri pristojni službi za varstvo narave pridobiti naravovarstveno soglasje.

(4) Na območjih habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst je pri posegih v prostor potrebno zagotavljati pogoje za njihovo ohranitev.

3.9.2 Pogoji za varstvo kulturne dediščine

87. člen

(1) Za vse posege v kulturni spomenik ali vplivno območje spomenika, za posege v varstveno območje kulturne dediščine in za posege v registrirano nepremično dediščino je potrebno pri pristojni službi za varstvo kulturne dediščine pridobiti projektne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno projektno soglasje.

(2) V primeru raziskav in odstranitve arheološke ostaline in v primeru raziskav in odstranitve spomenika ali registrirane nepremične dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje ministra.

(3) Pri vseh posegih v zemeljske plasti, tudi izven registriranih arheoloških najdišč, je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS.

(4) Evidenca spomenikov in območij kulturne dediščine je priloga k aktu.

(5) Grafično so območja varovanj in omejitev razvidna iz prikaza stanja prostora k OPN.

88. člen

Celostno ohranjanje kulturne dediščine

(1) Memorialna dediščina, znamenja oz. kapelice evidentirana v registru kulturne dediščine, se varuje na izvorni (avtentični) lokaciji in v okviru vplivnega območja, pri čemer naj se ohranja vsebinski in prostorski kontekst varovanja. Sestavni del varovanja je tudi ohranjanje značilnih kakovostnih pogledov na spomenik oz. lokacijo.

(2) Vaške šole, evidentirane v registru kulturne dediščine, se varuje tako, da se ohranja celovitost in prepoznavnost šolskega kompleksa, dopustna je obnova in tudi nova dejavnost v teh objektih v smislu celostnega ohranjanja in razvoja kulturne dediščine ter njenega povezovanja s sodobnim življenjem na tak način, da se ohrani bistvene kakovostne lastnosti teh objektov, tudi dominantnost v prostoru in s tem povezan zgodovinski spomin.

(3) Briške domačije, evidentirane v registru kulturne dediščine, se varujejo tako, da se ohranja celovitost in prepoznavnost celotnega kompleksa stavb domačije, ne glede na lastništvo in spremenjeno rabo. Posamični posegi in dopolnjevanje morajo biti skladni s celoto.

(4) Grad Dobrovo s parkom se ureja skladno s konzervatorskim načrtom.

(5) Stražni stolp v Plešivem se varuje skladno z odlokom o zavarovanju.

(6) Cerkve, evidentirane v registru kulturne dediščine, se varujejo tako, da se ohranja dominantnost in prepoznavnost objekta v prostoru. Sestavni del varovanja je tudi ohranjanje značilnih kakovostnih pogledov.

(7) Vila Vipolže s parkom se ureja skladno s konzervatorskim načrtom.

3.9.3 Pogoji za varstvo okolja

89. člen

Varstvo tal pred onesnaženjem

(1) Meteorne vode z utrjenih površin v naseljih se morajo odvajati v ponikovalnice ali površinsko. Meteorne vode s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj.

(2) Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane in pijače, ki imajo urejen začasni priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na kanalizacijo.

90. člen

Varstvo voda pred onesnaženjem

(1) V vodovarstvenih pasovih vodnih virov je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov o zavarovanju vodnih virov.

(2) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.

(3) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža na čistilno napravo pooblaščena organizacija.

(4) Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacija ni predvidena, je dopustna potrebna gradnja manjših bioloških čistilnih naprav.

91. člen

Varstvo zraka pred onesnaženjem

(1) Pri graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka.

(2) Pri posameznih obstoječih virih onesnaženja zraka mora lastnik ali upravljalec vira onesnaženja ukrepati in zagotoviti kakovost zraka v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l.RS, št. 31/2007).

92. člen

Varstvo pred hrupom

(1) Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora:

I. stopnja varstva pred hrupom se določa za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom

II. stopnja varstva pred hrupom se določa za stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine za turizem (BT)..

III. stopnja varstva pred hrupom se določa za:

· za stanovanjske površine (SS) in stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi (SK), (SKg),

· za območja centralnih dejavnosti (C)

· za območja zelenih površin (Z)

· za območja vodnih zemljišč (V), razen površin vodne infrastrukture (VI) in površin na mirnem območju na prostem;

IV. stopnja varstva pred hrupom se določa:

· za površine drugih območij (BD),

· za območja proizvodnih dejavnosti (I)

· za območja prometne infrastrukture (P)

· za območja komunikacijske infrastrukture (T)

· za območja energetske infrastrukture (E)

· za območju okoljske infrastrukture (O)

· za površine vodne infrastrukture (VI)

· za območja mineralnih surovin (L)

· za območja kmetijskih zemljišč (K), razen na mirnem območju na prostem,

· za območja gozdov(G), razen na mirnem območju na prostem,

2) Ne glede na določila predhodnih odstavkov tega člena mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oz. II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.

93. člen

Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem

(1) Postavitev naprave, ki z laserskim žarkom osvetljuje nebo ali pobočja, ni dopustna.

(2) Pri osvetljevanju objektov je upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.

(3) Za javno razsvetljavo je uporabiti svetilke brez svetlobnega toka, ki seva v nebo. Uporabljati je potrebno varčne žarnice.

(4) Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je potrebno prilagoditi določbam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l.RS, št. 81/07, 109/07, 62/2010) najpozneje do 31. decembra 2016.

94. člen

Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem

(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Ur.l.RS, št. 70/96).

(2) Viri elektromagnetnega sevanja so lahko: visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.

(3) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

(4) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.

3.9.4 Pogoji za varstvo voda

95. člen

Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.

96. člen

(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je potrebno upoštevati varstvene pasove vodotokov.

(2) V Brdih so vodotoki 2.reda. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodotokih 2.reda je odmaknjena 5m od meje vodnega zemljišča.

(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za dopustne izjeme po zakonu o vodah:

· gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,

· gradnjo objektov grajenega javnega dobra,

· za ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

· za ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

· gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

· gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,

· gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

· za poseganje v prostor je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno tudi za gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja.

3.9.5 Pogoji za varstvo pred požarom

97. člen

Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotavljati:

· pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,

· potrebne odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev,

· prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

· vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

3.9.6 Pogoji za varstvo pred plazovi

98. člen

(1) Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati prepovedi in omejitve kot jih določa 88.člen Zakona o vodah. Na plazljivem območju je prepovedano:

- zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

- poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,

- izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

- krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(2)Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati nestabilnost tal in plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine oz. pred plazovi.

(3) Z geomehanskimi raziskavami je potrebno preveriti tehnične možnosti za graditev na labilnih tleh.

3.9.7 Pogoji za varstvo pred poplavami

99. člen

(1) Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.

(2) Za zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje poplavnega režima so posegi na poplavnih območjih v skladu z določili 86.člena ZV-1 prepovedani. Izjemoma je na poplavnih območjih mogoče načrtovati posege v prostor skladno z določili Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur.l.RS, št.89/08).

3.9.8 Pogoji iz potresne varnosti

100. člen

Objekte je projektirati potresno varno. Upoštevati je potrebno podatke iz karte potresne nevarnosti Slovenije - projektnih pospeškov tal za povratno periodo 475 let in trdna tla Agencije RS za okolje.

3.10 Varstvo kmetijskih zemljišč

101. člen

Na podlagi mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št.350-17/2008/19 z dne 8.7.2010 so na karti Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, M 1:5.000, listi od 3-01 do 3-23 prikazani EUP z nadomestnimi kmetijskimi zemljišči. Seznam enot urejanja prostora z nadomestnimi kmetijskimi zemljišči (EUP K1n in K2n) je v prilogi 5.«

3.11 POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI

102. člen

Poleg splošnih skupnih prostorskih izvedbenih pogojev, veljajo za spodaj navedene enote urejanja prostora posebni prostorski izvedbeni pogoji.

103. člen

Terme Fojana - hotel, depandanse, kopališče

EUP: FOJ-BT- 1(x)

(1) Poleg določil za BT in (x) je pri razporeditvi in oblikovanju stavbnih volumnov upoštevati razmerja v prostoru tako, da objekti hotela višinsko ne preseže dominantnih zvonikov cerkva v Medani in Fojani, kar pomeni, da je max. dopustna absolutna višina najvišje točke strehe objektov 190,30 mnm.

(2) Vertikalni gabarit ne sme v celoti izstopati iz obstoječega terena, del objektov je integrirati v obliko obstoječe vzpetine, del stavbnega volumna (3-4 hotelske etaže) se lahko dvigne nad najvišjo točko obstoječega terena. Najvišja točka obstoječega terena je na koti 174,59 mnm.

(3) Pri urejanju parkirišč je potrebno zagotoviti najmanj 50% PM pod nivojem terena ali pod nadstrešnicami ali ozelenjenimi pergolami. Pri urejanju parkirišč na prostem kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1 drevo na vsakih 6 PM.

104. člen

Rekreacijski park Vipolže

EUP: VIP-BC- 1-1 (i), VIP-BC- 1-2 (i)

(1) Poleg določil za BC in (i) velja za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov za potrebe rekreacije in športa ureditvena enota (x).

· ob lokalni cesti je potrebno zagotoviti pločnik, ki povezuje igrišča med seboj,

· pri urejanju večjih parkirišč kapacitete nad 20 vozil je potrebno posaditi 1drevo na min. 6 PM,

· vsi servisni prostori igrišč naj se združijo v enotnem objektu ali ob morebiti izgradnji tribun pod njimi.

105. člen

Za izkoriščanje mineralnih surovin na območju raziskovalnega prostora Vriskov gaber je potrebno pripraviti OPPN in uskladiti interese v prostoru.

106. člen

Območja ogrožena s poplavami so EUP: NEB BD 1-2, ŠLO - SK 8, DOB - ZS-1, DOB - IG 1-2, DOB - IG 1-4, DOB - PO 2, DOB - CDi 1-2, VIP - SK 4-3, VIP - SK 4-4, SNE - SK 4 in ŠLO – ZS 1.

V teh EUP je dopustna le rekonstrukcija obstoječih objektov in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna do preveritve možnosti poseganja v prostor.

S posegi na obstoječih objektih se ne sme poslabšati obstoječe poplavne varnosti. Za vsak poseg na poplavna območja je potrebno pridobiti vodno soglasje.

3.12 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN

107. člen

1.) Na območjih, za katera je predvidena izdelava OPPN, so do sprejetja le-teh dopustne naslednje vrste posegov:

- za obstoječe objekte dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov,

- spremembe namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namensko rabo območja,

- gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnih omrežij in naprav.

2.) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in da so skladni s predvidenimi ureditvami.

108. člen

Območja OPPN – občinskih prostorskih podrobnih načrtov so enote urejanja prostora, ki so določene v tabeli 2 v prilogah k temu odloku.

4. USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN

4.1 GEOINFORMACIJSKA PODPORA ZA ODLOČANJE

109. člen

(1) Občina bo:

· zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru,

· zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah - interesih, ki bodo omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz OPN,

· zagotovila spremljanje uresničevanja v OPN določenih usmeritev,

· ugotavljala uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja.

(2) Na osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s spremljanjem uresničevanja OPN, bo občina dopolnjevala OPN in/ali IPN.

4.2 MERILA ZA ODSTOPANJE OD OPN

110. člen

(1) Zaradi nepopolnih, ne dovolj natančnih in neskladnih podatkov o stanju v prostoru (neskladnost katastrskih načrtov in stanja v prostoru ter zaradi pomanjkljivih evidenc), tehnično ni mogoče z zadostno mero natančnosti dokončno opredeliti razmejitve nekaterih površin, za katere veljajo usmeritve v OPN in določbe v PIP prostorskih izvedbenih pogojev. Občina dopušča odstopanja od grafičnih prikazov v OPN in določa način presojanja posegov v prostor v takih območjih.

(2) Z OPN občina določa tolerance glede posameznih grafičnih prikazov OPN:

· ceste so prikazane po parcelah digitalnega katastrskega načrta; v območjih, ki mejijo na ceste je pri poseganju v prostor potrebno vključevanje pristojnih inštitucij za upravljanje s cestami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presojajo o sprejemljivosti posameznih posegov v prostor,

· glede velikosti stavbnih zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično določenih meja za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječemu objektu.

(3) V OPPN se usmeritve iz OPN podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v OPPN so dopustna odstopanja (tolerance) od razmejitev in usmeritev v OPN:

· glede namembnosti površin v območjih, ki niso namenjena poselitvi so dopustna večja odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v OPN določena pretežna namembnost površin, odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne presega 2 ha,

· glede meja OPPN so dopustna manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru OPPN urediti tudi prometno ali drugo infrastrukturo in je ureditev le tega primernejša z istim OPPN v istem postopku, sprememba območja urejanja sme biti izključno povezana s predmetom urejanja OPPN, povečave območja za potrebe zazidave ali drugih ureditev niso dopustne.

4.3 KRITERIJI ZA DOPOLNJEVANJE OPN

111. člen

Pri spreminjanju in dopolnjevanju OPN se ne bo odobravalo predlogov za dopolnitev:

· ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami občinskega prostorskega načrta,

· ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere,

· ki bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine,

· ki bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja.

5 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

112. člen

S sprejetjem OPN Občine Brda prenehajo veljati:

PROSTORSKI PLANSKI AKTI

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Nova Gorica za obdobje 1986-1990, spremembe in dopolnitve 1989 in 1993 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št.7/87, 3/90 in 1/93) in spremembe in dopolnitve za območje Občine Brda (Uradno glasilo, 4/99, 2/00, 4/93 in 9/04) in

PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI

Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v Občini Nova Gorica (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 9/87, 11/87) in spremembe in dopolnitve (Uradno glasilo, št. 1/05).

113. člen

Uradno začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj se nadaljujejo in končajo po prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve OPN.

114. člen

OPN občine Brda je na vpogled na občini Brda in na internetnem portalu www.brda.si.

115. člen

(1)Določbe odloka o OPN se pojasnjuje na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni del prostorskega akta.

(2)Strokovna pojasnila o prostorskem aktu daje pristojna strokovna služba občine Brda.

(3)Uradne razlage odloka o prostorskem aktu sprejema občinski svet.

116. člen

Ta odlok začne veljati 15 dan po objavi odloka v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 35001-01/2008-45

Datum: 12.4.2011

Občina Brda

Župan Franc Mužič