|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi - ZLS - (Uradni list
RS, št. 72/93, 6/94-odl.US, 45/94-odl.US, 57/94, 14/95, 20/95-odl.US,
63/95-obvezna razlaga, 9/96-odl.US, 44/96- odl.US, 26/97, 70/97, 10/98,
74/98, 59/99-odl.US, 70/00 in 51/02) je občinski svet Občine Kanal ob
Soči na 8. redni seji dne 9.10.2003 sprejel |
|
|
STATUT |
|
|
OBČINE KANAL OB SOČI |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Kanal ob Soči je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: Ajba, Anhovo, Avče, Bodrež,
Čolnica,
Deskle,
Dolenje , Doblar,
Goljevica,
Gorenja vas,
Gorenje Nekovo,
Gorenje Polje, Jesen,
Kal nad Kanalom, Kambreško,
Krstenica,
Kamenca nad
Ložicami, Kanal, Kanalski
Vrh, Levpa, Lig,
Močila,
Morsko,
Nekovo,
Prilesje pri
Plavah, Plave,
Paljevo, Ravna, Robidni Breg, Ročinj, Seniški Breg, Ukanje,
Zagomila,
Zapotok,
Zagora. |
|
|
Sedež občine je v Kanalu, Trg Svobode 23. |
|
|
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati
in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Na območju Občine Kanal ob Soči so ustanovljeni ožji deli občine.
Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine
Kanal ob Soči so določeni s tem statutom in odlokom občine.
Imena in območja ožjih delov občine so:
1. Krajevna skupnost Anhovo - Deskle - območje naselij: Anhovo, Deskle,
Goljevica, Gorenje Polje, Kamenca nad Ložicami, Ložice, Močila, Paljevo,
Plave, Prilesje pri Plavah, Robidni Breg, Zagomila in Zagora,
2. Krajevna skupnost Avče - območje naselja Avče,
3. Krajevna skupnost Kal nad Kanalom - območje naselja Kal nad Kanalom,
4. Krajevna skupnost Kanal - območje naselij Ajba, Bodrež, Čolnica,
Dolenje Nekovo, Gorenja vas, Gorenje Nekovo, Jesen, Kanal, Kanalski Vrh,
Krstenica, Morsko in Ravna,
5. Krajevna skupnost Kambreško - območje naselja Kambreško,
6. Krajevna skupnost Levpa - območje naselij Levpa in Seniški Breg,
7. Krajevna skupnost Lig - območje naselij Lig, Ukanje in Zapotok,
8. Krajevna skupnost Ročinj - Doblar - območje naselij Ročinj in
Doblar. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Kanal ob Soči (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in
zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki
zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po
njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom. |
|
|
4. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
|
|
|
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne
skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu. |
|
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje
skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina Kanal ob Soči ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika,
vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
|
|
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. V sredini pečata je grb občine.
Na obodu pečata je napis: |
|
|
»OBČINA KANAL OB SOČI – OBČINSKI SVET«,
|
|
|
»OBČINA KANAL OB SOČI – ŽUPAN« in
|
|
|
»OBČINA KANAL OB SOČI - NADZORNI ODBOR«,
»OBČINA KANAL OB SOČI - VOLILNA KOMISIJA«,
»OBČINA KANAL OB SOČI - REŽIJSKI OBRAT« |
|
|
»OBČINA KANAL OB SOČI«.
|
|
|
Velikost,
uporabo in hramb žiga občine določi župan s svojim aktom. |
|
|
|
|
|
6. a člen |
|
|
Občina praznuje občinski praznik 29. aprila, v spomin na življenjsko
delo domačina Valentina Staniča.
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
|
|
|
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
|
- sprejema statut in druge predpise občine, |
|
|
- sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
- načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
- predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
|
- ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
|
- pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
- sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
|
- sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
- spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
|
|
|
- sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v |
|
|
občini, |
|
|
- oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
|
|
- sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog
občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov, |
|
|
- z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oz. gospodarskih subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
|
- v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
|
- sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
|
- spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
|
|
|
- spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje
v stanovanjski trg, |
|
|
- gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
- v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup,
gradnjo in prenovo stanovanj, |
|
|
- sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
- ustanavlja lokalne javne službe, |
|
|
- sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje
lokalnih javnih služb, |
|
|
- zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
- nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
- gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave, |
|
|
- zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
|
|
- ustanovi vzgojno izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec),
zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, |
|
|
- v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
- sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
|
- z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
|
|
- ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
|
|
- spremlja stanje na tem področju, |
|
|
- pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
|
|
- sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
|
|
- omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
|
|
- določa občinski program športa, |
|
|
- zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
- z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
- sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da: |
|
|
- izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
|
|
- spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
- sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
|
|
- sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
- z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
- lokalne javne ceste in druge javne poti, |
|
|
- površine za pešce in kolesarje, |
|
|
- igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
|
|
|
- javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
|
- ureja promet v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
- organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
|
- organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
- zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
- zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
|
|
- sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
- opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
|
|
- sprejema ustrezne splošne akte, |
|
|
- določa prekrške in
globe za prekrške, s katerimi se kršijo
predpisi občine, |
|
|
- ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, |
|
|
- organizira občinsko redarstvo, |
|
|
- izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
|
|
- opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
|
|
- opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki
se nanašajo na: |
|
|
- ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic
občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za
potrebe občine, |
|
|
- določanje namembnosti prostora, |
|
|
- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
|
|
- evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
- zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s |
|
|
- pristojnimi institucijami, |
|
|
- mrliško ogledno službo in |
|
|
- ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje
potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od
pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov. |
|
|
Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od
upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno
ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini
nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje
oziroma del premoženja v občini. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. SKUPNE DOLOČBE |
|
|
10. člen |
|
|
Organi občine so: |
|
|
- občinski svet,
|
|
|
- župan in
|
|
|
- nadzorni odbor občine.
|
|
|
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
|
|
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine izvaja upravne,
pospeševalne in razvojne
naloge ter, naloge
v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
|
|
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora, opravlja pospeševalne in
analitične naloge ter strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe. |
|
|
Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in
organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi na predlog župana občinski svet z
odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno
področje. |
|
|
Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. |
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov občine je javno. |
|
|
Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov,
predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine v
Uradnem listu
Republike Slovenije, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih
organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za
odločanje občinskih organov. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente,
ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah,
obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
2. OBČINSKI SVET |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
|
|
Občinski svet šteje 17 članov. |
|
|
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter
traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega
sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
Prvo sejo občinskega sveta skliče župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
|
|
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
|
|
Za volitve občinskega sveta se v Občini oblikujejo tri volilne enote: |
|
|
1. volilna enota, ki obsega območje Krajevne skupnosti
Anhovo-Deskle, |
|
|
2. volilna enota, ki obsega območje Krajevne skupnosti Kanal, |
|
|
3. volilna enota, ki obsega območje ostalih krajevnih skupnosti v Občini
Kanal ob Soči. |
|
|
O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet tudi z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge predpise
ter sprejema mnenja o
vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi
občine. |
|
|
V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
- sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
|
|
|
- sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
- ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in
delovno področje, |
|
|
- v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne
organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih
pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
- daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in
odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po
zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, |
|
|
- nadzoruje delo župana,
podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev
občinskega sveta, |
|
|
- potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
- imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi
predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
- imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
|
|
|
- na predlog župana odloča o poklicnem opravljanju funkcije podžupana, |
|
|
- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z
zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
|
|
- odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
- razpisuje referendum, |
|
|
- s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali plačila za
opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev, sejnine članov organov in
delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet ter kriterije in merila za
plače poslovodnih organov javnih zavodov, podjetij, skladov in agencij,
ki jih je občina ustanovila in jim plače niso določene z drugimi akti, |
|
|
- določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih
služb, |
|
|
- ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom, |
|
|
-imenuje in razrešuje člane komisije po zakonu o nezdružljivosti
opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, člane sveta občine
za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine
ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
- določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami za obdobje štirih let, katerega sestavni del je tudi
program varstva pred požari, |
|
|
- sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
- določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v
vojni, |
|
|
- sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
|
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta zakon in ta statut. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana
nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo
člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana,
v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
18. člen |
|
|
Župan predstavlja
občinski svet, sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice
glasovanja. |
|
|
Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan vodi
sejo podžupan. |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez
posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
|
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po
tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno
zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni
red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z
novimi točkami. |
|
|
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. Pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter komisij in odborov se natančneje določi s
poslovnikom. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah.
|
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja
in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu,
članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine
in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se
obvesti javna občila. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave občine so se dolžni
udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov
občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti
oziroma njihovega področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
|
|
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
|
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu najmanj dvakrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
|
|
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
določa zakon. |
|
|
2.1 ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
|
|
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega
sveta določa poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
24. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki
jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
|
|
- občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
- občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
- pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge
prejemke občinskih funkcionarjev, |
|
|
- obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
|
|
- izdaja akte
v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
|
|
25. člen |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta so lahko: |
|
|
- odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
|
|
- odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, |
|
|
- odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, |
|
|
- statutarno pravna komisija. |
|
|
Odbori štejejo 5 do 7 članov, komisije pa 3 do 5 članov. Delovno
področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta
se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
|
|
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
tretjine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
|
|
|
3. ŽUPAN |
|
|
29. člen |
|
|
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana
se opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
|
|
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta odloči o morebitnih pritožbah
drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana, oziroma
ugotovi, da takih pritožb ni bilo. O tem odloči na podlagi potrdila
občinske volilne komisije o izvolitvi župana. |
|
|
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti
občinski svet na prvi naslednji seji. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predstavlja in zastopa občino.
|
|
|
Poleg tega župan predvsem: |
|
|
- predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun |
|
|
- proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
- izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih |
|
|
- nalog izvrševanja občinskega proračuna,
če zakon ali
predpis občine ne določa drugače |
|
|
- skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta, |
|
|
-odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi |
|
|
- nepremičnega premoženja občine, |
|
|
- skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
|
- predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega |
|
|
- področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest
v občinski |
|
|
- upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja
zaposlenih v |
|
|
- občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge, |
|
|
- imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov
občinske uprave in |
|
|
- organov skupne občinske uprave, |
|
|
- usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
|
|
- opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta statut. |
|
|
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz
državne pristojnosti. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
|
|
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
|
|
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
|
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
|
|
- skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in |
|
|
- uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih
in drugih nesreč, |
|
|
- imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
|
|
- sprejme načrt zaščite in reševanja, |
|
|
- vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
- določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge
zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte
zaščite in reševanja, ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti
v naravnem okolju na območju občine, |
|
|
- sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more
sestati, |
|
|
- v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
|
|
- predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, |
|
|
- dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega
podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega
sveta. Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči
občinski svet na predlog župana. |
|
|
35. člen |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
|
|
V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
|
37. člen |
|
|
Predčasno prenehanje mandata župana in podžupana je določeno z zakonom.
|
|
|
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
|
|
|
Podžupanu preneha mandat tudi, če ga
razreši in z
izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ne vpliva na
mandat člana občinskega sveta. |
|
|
Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje
mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana
pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
|
4. NADZORNI ODBOR |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
|
|
|
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna, |
|
|
- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov
ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega
proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe
občinskih javnih sredstev. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora
morajo imeti najmanj V. stopnjo izobrazbe.
Kandidate za
člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti),
direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev
javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih
organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
|
|
|
40. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni
odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
|
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Predsednik
nadzornega odbora mora imeti najmanj VI. stopnjo izobrazbe in izkušnje s
finančno računovodskega ali pravnega področja. |
|
|
Nadzorni odbor
dela in sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina
članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Sedež nadzornega
odbora je na sedežu občine, v Kanalu. Nadzorni odbor za sejo uporablja
prostore občine. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni
nadzor proračuna zaključnega računa proračuna, zaključnih računov finančnih
načrtov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih zavodov in
javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna in finančnih
načrtov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), javnih zavodov, javnih
podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z
občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni
odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor
občinski svet in župana. |
|
|
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno
obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
|
|
42. člen |
|
|
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora
pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za
posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o
izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora
vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). |
|
|
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima
pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki
mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. |
|
|
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog
poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe,
predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila
in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga
pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema
predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor
mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje
nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi
pa tudi računskemu sodišču. |
|
|
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti
pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
|
|
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
|
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega
odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in
predloge nadzornega odbora. |
|
|
43. člen |
|
|
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v
primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi
nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev
mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti
okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi
odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. |
|
|
44. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah
obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti
mora spoštovati pravice strank. |
|
|
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
|
|
45. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga
na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
|
|
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem
proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
|
|
46. člen |
|
|
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s
poslovnikom,
ki ga sprejme z večino glasov. |
|
|
5.1 OBČINSKA UPRAVA |
|
|
47. člen |
|
|
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja
občinske uprave določi župan. |
|
|
48. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
|
|
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
|
49. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem
postopku. |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih
adevah iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
|
|
50. člen |
|
|
Posamične upravne
akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave
po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje
drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za
odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v
postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih
zadevah. |
|
|
Osebe iz
prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
51. člen |
|
|
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku in zagotavlja
upravno poslovanje
v skladu z uredbo vlade. |
|
|
52. člen |
|
|
O upravnih zadevah
iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je
pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z
uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
|
|
53. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne
pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni
organ, določen z zakonom. |
|
|
54. člen |
|
|
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v
občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve
predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik
pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet,
ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
7. DRUGI ORGANI OBČINE |
|
|
55. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet
na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
|
56. člen |
|
|
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
57. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
(krajevne skupnosti). |
|
|
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
|
|
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali
spremembo njenega območja, lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali
10 odstotkov volilcev s tega območja po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
|
58. člen |
|
|
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in
sicer: |
|
|
- dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine
na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
|
|
- sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb, |
|
|
- dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
|
|
- dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja,
ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
|
- dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
- predlagajo programe javnih del, |
|
|
- sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
|
|
- oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
|
- dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge
namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v
skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije),
pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
|
|
- seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
|
|
- sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
|
|
|
- spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
|
|
- dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s
premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje
njihovih nalog. |
|
|
59. člen |
|
|
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih
opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more
biti delodajalec. |
|
|
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu
in za svoj račun. |
|
|
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za
obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno. |
|
|
Pravni posli, ki
jih sklene krajevna skupnost, so veljavni le ob soglasju župana, razen
če je z veljavnim odlokom o proračunu za posamezne posle drugače
določeno. |
|
|
60. člen |
|
|
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
|
|
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
|
|
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi
volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti. |
|
|
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot
mandat članov občinskega sveta. |
|
|
Funkcija člana sveta je nezdružljiva s članstvom v nadzornem odboru
občine. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje
mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za
prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine. |
|
|
Funkcija člana sveta je častna. |
|
|
61. člen |
|
|
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni
po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko
so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne
skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
|
|
|
Predsednik sveta
krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in
vodi seje njenega sveta, predstavlja svet krajevne skupnosti ter
opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Pravni
posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega
sveta, so veljavni le ob pisnem soglasju župana, razen če je z veljavnim
odlokom o proračunu občine drugače določeno. |
|
|
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta
nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
|
|
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na
kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
|
|
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
|
|
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
|
|
62. člen |
|
|
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom
naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
|
|
obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje
krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in
mnenja, |
|
|
daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
občine, |
|
|
sprejema odločitve
o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s
premoženjem skupnosti. |
|
|
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj
za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan
ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali
odlokom drugače določeno.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje
zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se
smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor
občanov.
Odločitve sveta skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter
gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje
občinski svet.
Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava. |
|
|
63. člen |
|
|
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo
zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov
svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
|
|
64. člen |
|
|
Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober
gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine
ter določbe tega statuta. |
|
|
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna
subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino. |
|
|
65. člen |
|
|
Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s
prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve
s samoprispevki
in s prihodki od premoženja ožjega dela občine. |
|
|
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih
skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom. |
|
|
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
|
|
|
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih
načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu
svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del
občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski
svet. |
|
|
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso
zajeti v proračunu občine. |
|
|
Za izvrševanje
finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta. |
|
|
Krajevne skupnosti imajo lahko svoje
ransakciski račune. Sklep o posebnem žiro
računu skupnosti izda župan. |
|
|
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo
določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe
odloka o proračunu občine. |
|
|
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni
odbor občine. |
|
|
66. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine,
četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne
skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve: |
|
|
-
če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
|
|
-
če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma
jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. |
|
|
-
če se ugotovi, da
očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so
skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko. |
|
|
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če
ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
|
|
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
67. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. ZBOR OBČANOV |
|
|
68. člen |
|
|
Občani na zboru občanov: |
|
|
- obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
|
- obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
- obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
- predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
- opravljajo naloge zborov volilvcev v skladu z zakonom, |
|
|
- dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
|
|
- oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
|
- obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
|
69. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
|
|
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5
odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na
zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
|
|
70. člen |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
|
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
71. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko
zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru. |
|
|
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
|
|
2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
|
|
72. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
|
73. člen |
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
|
74. člen |
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu
potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
|
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
75. člen |
|
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
|
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
|
76. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
|
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje
podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
|
|
|
77. člen |
|
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve
o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena,
razen če v skladu z
zakonom zahteva ustavno sodno presojo take zahteve. |
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
78. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
|
79. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o
lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3. SVETOVALNI REFERENDUM |
|
|
80. člen |
|
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
|
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
|
4. DRUGI REFERENDUMI |
|
|
81. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
|
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala
večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo
samoprispevek uvedel. |
|
|
5. LJUDSKA INICIATIVA |
|
|
82. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in
postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega
statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
|
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o
njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
83. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
84. člen |
|
|
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
- neposredno v okviru občinske uprave, |
|
|
- z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
- z dajanjem koncesij, |
|
|
- z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
|
85. člen |
|
|
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
- osnovnošolsko izobraževanje, |
|
|
- predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
- osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
|
- osebna pomoč družini in |
|
|
- knjižničarstvo. |
|
|
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
86. člen |
|
|
Občina lahko
skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega
zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje javne službe. |
|
|
87. člen |
|
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja : |
|
|
- oskrbo s pitno vodo, |
|
|
- ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov, |
|
|
- odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
- javno snago in čiščenje javnih površin, |
|
|
- urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
|
|
- pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov
in zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
|
- gospodarjenje s stavbnimi zemljišči , |
|
|
- vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako
določa zakon. |
|
|
88. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine in zakon določa, da se lahko opravljajo kot izvirna
gospodarska javna služba. |
|
|
89. člen |
|
|
Pravne osebe
javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z
odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. |
|
|
90. člen |
|
|
Občina lahko
zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti
gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih
sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za
izvajanje občinskih javnih služb. |
|
|
91. člen |
|
|
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v
skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so
ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin
ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin
ustanoviteljic. |
|
|
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
92. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČIN |
|
|
93. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Za odločanje o
odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet.
Letni program nabave in prodaje občinskega finančnega in stvarnega
premoženja ter letni program gradenj v postopku sprejemanja proračuna
sprejme občinski svet na predlog župana. Med izvrševanjem proračuna
lahko občinski svet na predlog župana spremeni in dopolni letni program
prodaje. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
|
|
O pridobitvi in odtujitvi premoženja občine na podlagi letnega programa
iz prejšnjega odstavka odloča župan. |
|
|
Za neodplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno
soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje
stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili
obveznosti za občino. |
|
|
94. člen |
|
|
Odprodaja ali zamenjava finančnega in stvarnega premoženja v lasti
občine se izvede po postopku in na način, kot ga določa zakon. |
|
|
Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja ali zamenjava občinskega
finančnega in stvarnega premoženja izvedeta v skladu s predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
95. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
Občina je
upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev
sofinanciranja iz državnega proračuna pod pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
96. člen |
|
|
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so
predvideni v proračunu občine
, ki ga sprejme občinski svet po
postopku, določenemu v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
|
|
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
|
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
|
|
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oz. plani razvojnih
programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
|
|
97. člen |
|
|
Za pripravo in izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
|
|
98. člen |
|
|
Župan mora predložiti občinskemu svetu predlog proračuna v roku, ki ga
določa zakon. |
|
|
99. člen |
|
|
Župan mora predložiti občinskemu svetu: |
|
|
0
predlog proračuna z obrazložitvami, |
|
|
0
predlog prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja z
obrazložitvami, |
|
|
0
predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij, katerih
ustanovitelj je občina z obrazložitvami, |
|
|
0
predlog predpisov občine, ki so potrebni za izvršitev proračuna. |
|
|
Sestavni del obrazložitve predloga proračuna so načrti delovnih mest in
načrt nabav z obrazložitvami. |
|
|
100. člen |
|
|
Postopek sprejemanja proračuna se določi s poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
101. člen |
|
|
Občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev
proračuna s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
|
102. člen |
|
|
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov
proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske
rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
|
103. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na
podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem
letu. |
|
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, sprejme
župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi
v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko
podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta še za 3 mesece. |
|
|
104. člen |
|
|
Občinski svet sprejme proračun z odlokom o proračunu občine. |
|
|
Odlok o proračunu
občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna,
prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna,
ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in
posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
|
V odloku o proračunu se določijo tudi obseg zadolževanja in vseh
predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa zakon, ter
posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna. |
|
|
105. člen |
|
|
Sredstva proračuna se smejo uporabiti le za namene, ki so določeni s
proračunom. |
|
|
V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki
so v proračunu predvidene za posamezne namene. |
|
|
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom predpisani pogoji. |
|
|
106. člen |
|
|
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. |
|
|
107. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti posamezne
javne
uslužbence v občinski upravi in podžupana. |
|
|
108. člen |
|
|
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok občine, na podlagi
katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg
izdatkov in odpre nov konto za ta namen. |
|
|
109. člen |
|
|
Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje
uporabnika. |
|
|
Če se proračunski uporabnik med letom ukine in njegov nalog ne prevzame
drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo
ali se prerazporedijo med druge uporabnike. |
|
|
110. člen |
|
|
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu občine. |
|
|
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu
svetu. |
|
|
111. člen |
|
|
Če se med izvajanjem ukrepov za izvrševanje proračuna le ta ne more
uravnovesit mora župan predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna. |
|
|
Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom. |
|
|
112. člen |
|
|
Župan je dolžan v mesecu juliju predložiti v obravnavo občinskemu svetu
poročilo o izvrševanju proračuna Poročilo mora vsebovati podatke in
informacije, ki jih določa zakon. |
|
|
113. člen |
|
|
V proračunu se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za proračunsko
rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. |
|
|
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine,
ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan, v drugih primerih pa
občinski svet z odlokom
o spremembi
proračuna. |
|
|
114. člen |
|
|
Zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja
posebnega namena lahko občina s posebnim odlokom ustanovi poseben
proračunski sklad kot evidenčni račun v okviru računa proračuna. |
|
|
115. člen |
|
|
Župan zagotavlja
posebno obliko notranjega finančnega nadzora proračuna v skladu z
zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
|
|
116. člen |
|
|
Župan pripravi predlog zaključnega računa proračuna za preteklo leto in
ga predloži občinskemu svetu v sprejem. |
|
|
O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
|
117. člen |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet v skladu s pogoji, ki jih določa zakon. |
|
|
118. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se
smejo zadolževati in izdajati poroštva samo, če je to dovoljeno z
zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
|
|
119. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba občine, občina pa si
lahko zagotovi izvrševanje teh opravil v ustrezni skupni službi z
drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. |
|
|
120. člen |
|
|
Nabavo blaga, naročanje storitev ter
oddajo gradbenih del
izvaja župan občine
v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
121. člen |
|
|
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in
pravilniki. |
|
|
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
|
|
122. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
|
|
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem
odloka. |
|
|
123. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta
ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
124. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
|
|
125. člen |
|
|
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v
procesu njihovega izvrševanja. |
|
|
126. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu občine – Uradne objave Primorskih novic
Uradnem
listu Republike Slovenije
in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti občine |
|
|
127. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
128. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave
v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih
zadevah iz prenesene
državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
|
|
129. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila
oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
|
|
130. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
131. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
132. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
|
|
133. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in
pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga
pošlje državnemu zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
|
|
134. člen |
|
|
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
|
|
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
|
|
|
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
135. člen |
|
|
Ta statut začne veljati 15. dan po objavi v Uradnih objavah Primorskih
Novic |
|
|
Številka: 015-02/03-1 |
|
|
Datum: 9.10.2003 |
|
|
Župan Občine Kanal ob Soči |
|
|
Miran Ipavec |
|
|
|
|
|
Spremembe statuta občine Kanal ob Soči (Uradne
objave Primorske novice, št. 18/2006)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
|
|
2. člen |
|
|
Spremembe statuta začnejo veljati 15. dan po objavi v Uradnih objavah
Primorskih novic. |
|
|
|
|
|
Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kanal ob
Soči (Uradni
list Republike Slovenije, št. 70/2007)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: |
|
|
|
|
|
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
47. člen
Določba 39. člena tega statuta se začne uporabljati po prenehanju
mandata župana, oziroma po prvih rednih volitvah po uveljavitvi tega
statuta.
48. člen
Te spremembe in dopolnila statuta začnejo veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
|
|
|
|
Sprememba Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradni
list Republike Slovenije, št. 51/2008),
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
|
|
PREHODNA DOLOČBA |
|
|
|
|
|
2. člen |
|
|
Ta sprememba
statuta začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
|