|
Na
podlagi 23. člena ter v povezavi s 175. členom
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/0, 8/03 in 58/03) je Občinski svet Občine Loški
Potok na podlagi 15. člena
Statuta Občine Loški Potok
(Uradni list RS, št. 86/06)
na 1. izredni seji dne 21. 12. 2006 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o občinskem lokacijskem
načrtu za osrednji del naselja Hrib – sever LP1-S4-S2 |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(podlaga sprememb) |
|
|
(1)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok
– dopolnitev 2003 (Uradni list RS, št. 115/ 04) sprejme Občinski
lokacijski načrt za osrednji del naselja HRIB – sever (v nadaljnjem
besedilu: OLN HRIB – sever). |
|
|
(2)
OLN Hrib – sever je izdelalo podjetje Area – LINE d.o.o., pod št. proj.
U 19/ 2006 in je sestavni del tega odloka. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina načrta sprememb) |
|
|
OLN
Hrib – sever določa mejo ureditvenega območja, funkcijo območja, lego,
potek in zmogljivost ter velikosti objektov in naprav, pogoje za
urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav,
vodnogospodarske ureditve, pogoje za komunalno urejanje, okoljevarstvene
in druge pogoje, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in
izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka. |
|
|
3. člen |
|
|
(sestava načrta sprememb) |
|
|
OLN
Hrib – sever iz 1. člena odloka vsebujejo tekstualni in grafični del. |
|
|
Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje: |
|
|
A
TEKSTUALNI DEL: |
|
|
1.
Odlok o OLN Hrib – sever |
|
|
2.
Mnenja |
|
|
3.
Tehnični elementi za zakoličenje |
|
|
B
GRAFIČNI DEL |
|
|
1.
Izsek iz planskega akta občine |
|
|
2.
Katastrski načrt |
|
|
3.
Geodetski načrt za pripravo lokacijskega načrta |
|
|
4.
Prikaz območja |
|
|
5.
Podrobna namenska raba |
|
|
6.1
Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – razporeditev dejavnosti
in lege objektov |
|
|
6.2
Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zazidalna situacija |
|
|
7.
Prometne ureditve |
|
|
8.
Zbirna karta komunalnih vodov |
|
|
9.
Zakoličbeni načrt in parcelacija |
|
|
10.
Idejna zasnova hortikulturne ureditve |
|
|
II. UREDITVENO OBMOČJE |
|
|
4. člen |
|
|
(obseg območja sprememb) |
|
|
(1)
Območje obravnave OLN Hrib – sever vključuje naslednje parcele: |
|
|
–
območje v morfološki celoti LP1-S4-S2 – SD1: |
|
|
185/1-del, 215/2, 256, 2137/1-del in 2157 vse k.o. Hrib, |
|
|
–
območje v morfološki celoti LP1-S4-S2 – SD2: |
|
|
*238, *239, *278, *281, *306, *318, 216/2, 263, 264. 185/1-del, 185/2,
187, 188/1, 188/2, 190/2, 193/1 vse k.o. Hrib, |
|
|
–
območje v morfološki celoti LP1-S4-S2 – SP1: |
|
|
*291, *237, 190/3, 210/1, 212, 272 vse k.o. Hrib; |
|
|
Območje OLN HRIB – sever je prikazano v grafičnih prilogah. |
|
|
(2)
Opis meje topografsko: |
|
|
Izhodiščna točka opisa meje je severno-zahodni vogal obravnavanega
območja |
|
|
(x =
62 133.02 74, y = 468 380. 82 42). |
|
|
smer neba |
Opis
Meja je na svojem
zahodnem, severnem in vzhodnem delu skladna meji veljavnega
planskega dokumenta za prostorsko celoto z oznako LP1-S4-S2 –
centralni del naselja Hrib. |
na severu |
Meja poteka od
izhodiščne točke severozahodnega vogala na zahodnem robu
cestišča lokalne ceste za smer Nova vas.
Od tu severna meja
poteka proti vzhodu tako, da prečka cesto LC 229050 in v isti
smeri še regionalno cesto RIII- 653 do meje funkcionalnega
zemljišča stanovanjske hiše Hrib 3. Ta del meje je identičen
meji prostorsko planske celote veljavnega planskega dokumenta. |
na vzhodu |
Meja poteka po
vzhodnem robu zemljišča, ki gravitira na stanovanjsko hišo Hrib
3 in se v isti smeri nadaljuje po vzhodnem robu parcele št.
210/1 k.o. Hrib do ceste za zgornji del naselja zahod. |
na jugu |
Od tu meja OLN Hrib
– sever ne poteka po meji prostorske planske celote LP1-S4-S2
ampak to celote deli na severni in južni del tako da poteka po
osi lokalne ceste št. 231030 oziroma parc. št. 233/1 k.o. Hrib.
Nato prečka osrednjo prometnico RII-653 oziroma parcele št.
2138, 2137/4, 215,2 in 1556/70 vse k.o. Hrib, kjer seka mejo
obravnavane prostorske planske celote. |
na zahodu |
Na zahodu poteka
meja po zahodnem robu funkcionalnega zemljišča objekta Hrib 13a,
se nadaljuje po zahodni meji parc. št. 256 k.o.
Hrib, severnih
posestnih mejah parc. št. 256 in 2157, da spet po zahodnih mejah
parc. št. 263 in 264, 1881 in 185/2 vse k.o. Hrib do izhodiščne
točke. |
|
|
|
(3)
Velikost območja |
|
|
Površina obravnavanega območja meri caa 15.165,00 m2. |
|
|
(4)
V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični
prikaz, velja grafični prikaz. |
|
|
(5)
Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven območja OLN HRIB – sever
LP1- S4-S2 možno vključiti še dodatne parcelne številke, kolikor se v
postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne
infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to
potrebno. |
|
|
(6)
Predvidene rušitve in odstranitve: |
|
|
–
rušitev stanovanjskega objekta Hrib 8 parc. št. *238 k.o. Hrib na trasi
novega cestnega priključka na |
|
|
regionalno cesto RIII 653, |
|
|
–
rušitev objektov v morfološki celoti LP1-S4-S2 – SP1, in sicer: |
|
|
objekt Hrib 9 na parc. št. *291 in 212 k.o. Hrib, |
|
|
objekt Hrib 10 na parc. št. 272 k.o. Hrib, |
|
|
objekt Hrib 11 na parc. št. *237 k.o. Hrib ter |
|
|
gospodarski objekt 190/3 k.o. Hrib |
|
|
–
rušitev obstoječih cestišč za potrebe rekonstrukcije cest in njihovih
priključkov v območju urejanja naslednjih cest RIII 653, LC 229050,
229100; |
|
|
5. člen |
|
|
(izbrana rešitev) |
|
|
Strokovna rešitev prostorske ureditve so pridobljena z izborom variantne
rešitve. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA |
|
|
6. člen |
|
|
(1)
V planskih dokumentih je predlagano območje ureditve namenjeno predvsem
centralnim dejavnostim naselja Hrib - Loški Potok, kot centra širšega
zaledja in občinskega središča. Naselje leži na reliefnem prelomu ob
tranzitni cesti in stičišču komunikacijskih smeri širšega območja, kar
močno opredeljuje funkcionalno organizacijo prostora. Kot vezna funkcija
posameznih poudarjenih delov naselja je stanovanjska gradnja s
spremljajočim in dopolnilnim programom. |
|
|
Prostorska organizacija sledi predlogu programskih zasnov. Zasnova in
rešitve temeljijo predvsem na tem, kaj predstavlja območje v širšem
kontekstu naselja, v zasnovi preoblikovanja v mestni prostor kot
prostorski in arhitekturni detajl. |
|
|
(2)
Po organizacijski zasnovi obravnavano območje ni homogena morfološka
celota, ampak je znotraj območja več manjših funkcionalnih sklopov.
Območje OLN za osrednji del naselja HRIB – sever po
morfološko-funkcionalnih delih delimo na naslednje sklope: |
|
|
–
površine poslovno-stanovanjskega programa kot dopolnilna dejavnost |
|
|
–
LP1 – S4 – S2 – SD1: |
|
|
Območje z izredno gosto zazidavo, ki s prečnimi stranicami objektov
zapirajo osrednji trg. Vsi obstoječi objekti so obremenjeni z vmesnim
komunikacijami. Objekti imajo v pritličju dejavnosti, kot dopolnitev
centralnih dejavnosti. To pa so gostinske in storitvene dejavnosti
(gostišče, frizer, cvetličarna); |
|
|
–
individualna stanovanjska zazidava z dopolnilnim programom |
|
|
–
LP1 – S4 – S2 – SD2: |
|
|
Del
zaledja naselja ob vstopu s severne strani je danes redkejša
individualna stanovanjska zazidava, ki jo je možno dopolniti z vmesno
pozidavo, namenjeno tako stanovanjskim potrebam kakor tudi dopolnilni
dejavnosti. V območju novega priključka na regionalno cesto je smiselna
celovita prenova z nadomestno gradnjo; |
|
|
–
površine poslovno-stanovanjskega programa ob vstopu v naselje |
|
|
–
LP1 – S4 – S2 – SP1: |
|
|
Na
severno-vzhodnem delu osrednjega trga naselja Hrib se opuščeni in slabo
vzdrževani objekti odstranijo, ki se nadomestijo z enim večjim
sestavljenim objektom. Objekt pokriva dodatne potrebe po poslovno-
trgovski in služnostni dejavnosti z dopolnitvijo stanovanjskih površin. |
|
|
Tabela 1: Pregled območij opredeljene namenske rabe |
|
|
OZNAKA OBMOČJA |
PREVLADUJOČA
NAMENSKA RABA |
Obstoječi objekti |
Možna podrobna
namenska raba |
LP1-S4-S2 – SD1 |
Centralne
dejavnosti: MESTO-TVOREN PROGRAM |
Stanovanjsko
poslovni objekti (služnostne dejavnosti) |
OSREDEN TRG NASELJA
MP – mešane površine
ZP – parkovne
ureditve
PO - parkirišča |
LP1 – S4 – S2 – SD2 |
Območja stanovanj z
dopolnilno dejavnostjo |
Stanovanjske hiše in
domačije |
SS – splošne
stanovanjske površine
MP – mešane površine |
LP1 – S4 – S2 – SP1 |
Centralne
dejavnosti: |
mesto tvoren program |
Dopolnitev mestnega
programa
MO – osrednje
površine
MP – mešane površine
DK – površine za
kulturo
ZD – druge zelene
površine |
|
|
|
(4)
Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, predvidene s tem
dokumentom. Dopustne so tiste dopolnilne dejavnosti, ki so
okoljevarstveno sprejemljive skladno z veljavnimi predpisi in so
kompatibilne z osnovnim programom območja ter ne poslabšujejo bivalnih
pogojev sosednjih območij in predvidenih prometnih ureditev. |
|
|
(5)
Vsak investitor vodi za svojo dejavnost samostojen postopek pridobivanja
gradbenega dovoljenja skladno z veljavno prostorsko in okoljsko
zakonodajo. |
|
|
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
|
|
7. člen |
|
|
(pogoji za urbanistično arhitektonsko ureditev objektov) |
|
|
(1)
Osnovna izhodišča umeščanja grajenih struktur so: |
|
|
–
prostorske omejitve (varstveni pasovi javne gospodarske infrastrukture
ceste), |
|
|
–
območje vedut na naselje Hrib in notranja preglednost naselja, |
|
|
–
obstoječe gradbene linije in geometrija širšega prostora, |
|
|
–
dostopnost do objektov in urejenost s prometno in drugo infrastrukturo. |
|
|
(2)
Prostor je razdeljen v več območij s podrobneje opredeljeno namensko
rabo. Vsako območje opredeljuje eno ali več gradbenih parcel. Meja
gradbene parcele je prikazana na grafičnih prilogah. Znotraj vsakega
območja so opredeljeni pogoji za posege v prostor. Na območju obstoječih
dejavnosti se praviloma povzemajo obstoječe rabe. |
|
|
8. člen |
|
|
Povezave med posameznimi deli območja urejanja omogoča načrtovan sistem
cest in peš poti, ki je funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi,
le-ta pa se prilagaja oblikovanosti in danostim prostora. Starejša
zasnova vzdolžno ob glavni cesti predstavlja jedro naselja HRIB. Vsi
objekti javnega programa so integrirani s stanovanjskim okoljem. |
|
|
9. člen |
|
|
(1)
Območje urejanja je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija,
ki je prikazana v grafičnem delu, je obvezna. Lega in velikost objektov
je definirana v grafičnih prilogah ureditvenega načrta. |
|
|
(2)
Lociranje novih, nadomestnih in dopolnilnih objektov na parcelo,
oblikovanje objektov naj sledi tipologiji arhitekturi kvalitetni
okoliški pozidavi, oziroma obstoječim prostorskim zakonitostim s
poudarkom ohranjanja identitete naselja. |
|
|
(3)
Situacija objektov, zunanje ureditve ter dostopi so podani v grafični
prilogi. V grafičnih prilogah so podani maksimalno možni gabariti, ki
lahko odstopajo samo do – 15%. |
|
|
10. člen |
|
|
Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov so: |
|
|
–
določen je odmik gradbene linije od prometnic; |
|
|
–
višinski gabarit je določen z etažnostjo objektov; |
|
|
–
urejeni so dovozi in dostopi za invalide in starejše ljudi; |
|
|
–
parkirna mesta za občane in obiskovalce bodo urejena skladno s
funkcijami parkirišč; |
|
|
–
lokacija objektov v območju osrednjega centra zahteva primerno
arhitektonsko oblikovanje objektov s poudarkom krajevni tipologiji,
prepoznavnosti objektov po dejavnosti in prilagoditvijo tehnološkim
zahtevam; |
|
|
–
gradnja pomožnih in začasnih objektov je možna, v kolikor to omogoča
velikost razpoložljivega zemljišča do 50% pozidanosti gradbene parcele; |
|
|
– na
gradbenih parcelah se lahko postavijo pritlični garažni nizi za potrebe
parkiranja kot ločeni objekti z višinskimi kotami prilagojenim možnostim
uvoza; |
|
|
–
strešna konstrukcija objektov bo usklajena s funkcijo objektov in
obstoječimi objekti; |
|
|
– v
mansardnih delih je možno izvesti frčade, ki sledijo členitvi fasad; |
|
|
– na
objektih prevladuje opečna kritina temne barve; |
|
|
–
strešine je možno namestiti sončne kolektorje. Vse ostale naprave na
objektu / prezračevanje ipd. / morajo biti znotraj maksimalnega
gabarita; |
|
|
–
fasade naj bodo oblikovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih
rastrov. Materiali; omet, beton, steklo in sodobni obložni materiali,
poenotena uporaba materialov, dovolijo se fasade v barvni lestvici
naravnih barv; |
|
|
–
obvezna je zasaditev ob glavnih prometnicah oziroma v ločitvenih linijah
parkirišč; |
|
|
–
ostale zelene proste površine se parkovno uredijo z neformalnimi
skupinami dreves ter pokrovnega grmičevja; |
|
|
– za
vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo. |
|
|
V. USMERITVE PO MORFOLOŠKIH ENOTAH |
|
|
11. člen |
|
|
LP1
– S4 – S2- SD1 poslovno-stanovanjski program |
|
|
Hrib
12 Gostišče ohranja obstoječ gabarit. Zaradi vpetosti v komunikacijski
prostor naselja niso več možne nobene širitve. Potrebna parkirišča
zagotavlja na skupnih prostorih. |
|
|
Hrib
12a Stanovanjski objekt v podaljšku smeri objekta Hrib 12 ohranja
obstoječ gabarit. Možno je delu pritličja in gospodarskem delu
spremeniti namembnost. Pri prenavljanju se preuredi obcestna fasada v
skladnejši ritem s poudarki vhodnih delov. |
|
|
Hrib
13 Stanovanjski objekt z lokalom (frizerski salon) v pritličju ohranja
lokacijo ter velikostno zasnovo. Zaradi vpetost v komunikacijski sistem
naselja povečave objekta niso možne. Sprememba namembnosti dejavnosti je
možna v okviru servisnih dejavnosti kot dopolnitev centralnih površin
naselja. |
|
|
Gospodarski objekt na zahodni strani z oznako SD1-131 se lahko prenovi
in spremeni dejavnost kot dopolnitev servisnih dejavnosti. |
|
|
Hrib
13a Stanovanjski objekt z lokalom (cvetličarna) ohranja lokacijo ter
velikostno zasnovo. Sprememba namembnosti dejavnosti je možna v okviru
servisnih dejavnosti kot dopolnitev centralnih površin naselja. |
|
|
12. člen |
|
|
LP1
– S4 – S2- SD2 individualna zazidava z dopolnilnim programom |
|
|
Hrib
3 Stanovanjska hiša z gospodarskim objektom prislonjena na močno padajoč
teren ima svojsko vpetost v prostor glede navezave na osrednjo
komunikacijo. Dopolnitev objektov znotraj domačije je možna kot manjši
podaljšek osnovnemu gabaritu stanovanjske hiše v smeri proti
gospodarskemu objektu. |
|
|
Pri
oblikovanju prizidka je nujno predvideti normalne dostope in dovoze.
Objekt ne sme presegati obstoječih višinskih gabaritov. V pritličju
obstoječih objektov se lahko uredijo prostori za dopolnilno dejavnost.
Dodatne garažne prostore je možno zagotoviti na severozahodnem delu
stanovanjske hiše. |
|
|
Gospodarsko poslopje (sd 31) se lahko dogradi s stanovanjsko enoto in
dopolni z dejavnostjo. Dovoz je možen preko dvorišča objekta Hrib 3. |
|
|
Hrib
4 Stanovanjska hiša z gospodarskim objektom prislonjena na močno padajoč
teren je iz vhodnega dela v naselje vizualno vzpostavljena. Dopolnilna
gradnja na zemljišču je možna kot podaljšek osnovnemu gabaritu
stanovanjske hiše na severno zahodni strani. Ohraniti je potrebno
neobremenjen obcestni pas. |
|
|
Pri
oblikovanju prizidka je nujno predvideti normalne dostope in dovoze.
Objekt ne sme presegati obstoječih višinskih gabaritov. Želeno pa je, da
je objekt iz spodnjega nivoja terasasto zasnovan. V pritličju objektov
oziroma iz dostopne etaže se lahko uredijo prostori za dopolnilno
dejavnost. |
|
|
Na
severozahodni strani objekta Hrib 4 je možno ob garažnem objektu
postaviti stanovanjsko hišo (sd 41). Umestitev v prostor ter tlorisna
velikost novega sestavljenega objekta sta razvidni iz grafičnih prilog. |
|
|
Hrib
6 Stanovanjska hiša z gospodarskimi objekti prislonjena na močno padajoč
teren ima že danes končno definirano organizacijo. Dopolnitev
stanovanjskega objekta je možna kot podaljšek osnovnemu gabaritu
stanovanjske hiše v smeri proti garažnemu objektu. Objekta se povežeta v
skladno arhitektonsko celoto. Višinska vpetost v prostor se rešuje
terasasto. Pri oblikovanju prizidka je nujno predvideti normalne dostope
in dovoze. Objekt ne sme presegati obstoječih višinskih gabaritov. V
pritličju obstoječih objektov se lahko uredijo prostori za dopolnilno
dejavnost. |
|
|
Na
severozahodni strani od objekta Hrib 6 je možno na prostem zemljišču
postaviti stanovanjsko hišo z izločenim garažnim delom (sd 61).
Umestitev v prostor ter tlorisna velikost novega sestavljenega objekta
sta razvidni iz grafičnih prilog. |
|
|
Hrib
7 Stanovanjska hiša s prizidanim delom gospodarskega poslopja. Obstoječi
gabariti objektov že zapolnjujejo razpoložljivo parcelo, zato dozidave
niso možne. V kolikor je potreba po širitvi stanovanjskih prostorov se
preuredi del gospodarskega objekta in uredi mansarda, ki ima lahko
maksimalno pozidan kolenčni zid do skupne višine 120 cm. Streha ima
vzdolžno glavno sleme in naklon med 35 in 40 stopinjami. Za osvetlitev
mansardnih prostorov se lahko izvedejo frčade. |
|
|
Hrib
8 Zaradi devijacije priključka na regionalno cesto se odstrani
stanovanjski objekt Hrib 8, med tem ko se gospodarska poslopja ohranijo
ali se lahko nadomestijo z novo zgrajenim objektom. Objekt je obsega K +
P +N + dP. Maksimalna tlorisna velikost je razvidna iz grafičnih prilog.
Zasnova je podolgovata, kjer je daljša stranica orientirana z odnosom na
glavno os ceste. Streha je simetrična dvokapnica z naklonom med 35 in 40
stopinjami. Osvetlitve v podstrešnem delu so lahko tudi frčade. |
|
|
V
kolikor se pristopi k celovitemu reševanju na razpoložljivem zemljišču
po izvedbi prometnih ureditev objektov Hrib 7 in Hrib 8, se predvidi
sestavljen objekt za potrebe razvoja centralnega naselja – poslovno
stanovanjski objekt. Zasnova objekta sledi prostorskim in ustvarjenim
danostim z možnim priključevanjem na obe prometnici RIII 653 in LC
229050. Smiselno je v vkopanem delu objekta zagotoviti večje število
parkirnim mest. Maksimalen tlorisen gabarit je razviden iz grafičnih
prilog. |
|
|
Višinski gabarit maksimalno lahko obsega 2K+ P+ N+ dP. Streha je
simetrična dvokapnica praviloma s slemenom vzporedno daljši stranici.
Manjši deli so lahko pravokotni na osnovno os. Naklon je med 35 in 40
stopinjami. Posamezni deli strehe so lahko imajo izvedeni kot enokapnica
ali ravna streha skrita v poudarjenem vencu. Osvetlitve mansardnega dela
so lahko dopolnjene s frčadami. |
|
|
V
kolikor se na tej lokaciji zgradi garažen skelet ima lahko na nivoju
zgornjega uvoza ravno povozno površino kot strešno konstrukcijo. |
|
|
Hrib
6a Dopolnilno gradnjo predstavlja stanovanjski objekt pred nasipom
priključevanja cest iz smeri Nove vasi na regionalno cesto. Individualna
prosto-stoječa hiša leži v močno nagnjenem terenu in obsega K + P + N.
Streha je simetrična dvokapnica z naklonom med 35 in 40 stopinjami. Smer
slemena je vzdolžen. Zasnova objekta je terasasta, kakor tudi zunanja
ureditev. Dovoz je s speljanim diferenčnim odcepom iz ceste za smer Nova
vas. |
|
|
13. člen |
|
|
LP1
– S4 – S2- SP1 poslovno stanovanjski program |
|
|
V
morfološki celoti se odstranijo vsi objekti in se načrtuje nova pozidava
z ustreznimi dopolnitvami. |
|
|
(1)
Poslovno stanovanjski objekt (sp 101) je zasnovan kot sestavljen objekt,
ki je prislonjen na padajoč teren in ima v pritličnem delu – spodnji
nivo urejene lokale ali poslovne prostore, ki so dostopne tudi strankam.
Zgornji nivo pa je poslovni ali stanovanjski. |
|
|
(2)
Višinski gabarit lahko obsega 2K+ P + N + M. Objekt je zasnovan kot
enotna stavbna masa z lahko tudi razgibano tlorisno zasnovo, ki na eni
strani sledi konfiguraciji terena, na drugi strani pa upošteva glavne
smeri objektov širše okolice. |
|
|
(3)
Streha je simetrična dvokapnica praviloma s slemenom vzporedno daljši
stranici. Manjši deli so lahko pravokotni na osnovno os. Naklon je med
35 in 40 stopinjami. Posamezni deli strehe so lahko imajo izvedeni kot
enokapnica ali ravna streha skrita v poudarjenem vencu. Osvetlitve
mansardnega dela so lahko dopolnjene s frčadami. |
|
|
14. člen |
|
|
(1)
Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske
govorilnice, nadstreški, kakor tudi pomožna oprema in naprave kot so
reklamna znamenja, napisi, turistične oznake, klopi, brisoleji,
vetrolovi morajo biti v ožjem območju naselja ob glavnih prometnih
smereh oblikovno poenotena. |
|
|
(2)
V kolikor se tak poseg pojavi na objektu spomeniškega varstva ali
njegovem gravitacijskem območju ali na objektu z ohranjenimi elementi
identitete je potrebno pridobiti soglasje pristojne spomeniško-varstvene
službe. |
|
|
15. člen |
|
|
(gradbene parcele,
parcelacija) |
|
|
(1)
Velikost gradbene parcele za objekte (ne pomožne) so določene z osnovnim
načrtom parcelacije. Velikost gradbene parcele mora omogočiti
zadovoljitev osnovnih potreb objekta in namenu oziroma tehnologiji, ki
je v objektu. |
|
|
(2)
Gradbene parcele je možno združevati (več gradbenih parcel lahko tvori
eno gradbeno parcelo) ali deliti in sicer tako, da se upošteva vse
ostale omejitve in da zaradi neustrezne členitve ne ostanejo neuporabne
površine Ohranjajo se predvidena mesta uvozov. Možno je opuščanje
oziroma zmanjševanje števila uvozov. |
|
|
(3)
Ograjevanje parcel pogojno dovoljena. V kolikor se postavljajo graje ob
javnih peš prehodih so enotno oblikovane. Posamezne delitve med
internimi, površinami z omejeno skupno rabo in javnimi površinami pa se
izvedejo samo z zasaditvijo. Zasaditev na cestnih priključkih in na
mestih izvozov iz posameznih parkirnih nizov ne sme ovirati preglednosti
za vključevanje na prometnico. |
|
|
(4)
Raščen teren je v pretežnem delu rahlo padajoč. V kolikor se zunanja
ureditev izvaja s podpornimi zidovi izvedenimi terasasto, so le ti lahko
visoki do 1.00 m z vmesnimi zasaditvami, ali zaradi tehničnih zahtev
tudi višji z obvezno varovalno ograjo. |
|
|
(5)
Načrt parcelacije je sestavni del OLN Hrib – sever. |
|
|
16. člen |
|
|
(zelene površine) |
|
|
(1)
Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora upoštevati
značilnosti širšega prostora in funkcijo ožjega jedra naselja HRIB. |
|
|
(2)
Zelene površine morajo biti urejene skladno z vsebinsko zasnovo
posameznih območij. Temu se prilagaja struktura in način saditve ter
vrstni izbor. Pri kompleksnejših posegih kot so rekonstrukcija cestnih
priključkov in kompleksna gradnja (sp 101) se zasaditev podrobneje
obdela v izvedbenih načrtih. |
|
|
(3)
Ohranja se večina kvalitetnih in zdravih starih dreves v osrednjem delu
naselja ob glavnih komunikacijah. |
|
|
(4)
Ohranjajo se vse javne površine pred objekti Hrib 12, 13 in 13 a, Na
novo se formira javna ploščad pred poslovno stanovanjskim objektom (sp
101). |
|
|
(5)
Na parcelo št. 216/2 k.o. Hrib se po rekonstrukciji republiške ceste
uredi manjše javno parkirišče. |
|
|
VI. POGOJI IN USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE |
|
|
17. člen |
|
|
(vodnogospodarske
ureditve) |
|
|
(1)
Na območju OLN HRIB – sever ni površinskih voda, zato niso predvideni
posegi vodnogospodarskih ureditev. |
|
|
(2)
Odvajanje padavinskih vod je opredeljeno v poglavju kanalizacija. |
|
|
VII.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA
UREJANJA |
|
|
18. člen |
|
|
(splošno) |
|
|
(1)
Območje obstoječih objektov in ureditev je komunalno opremljeno. |
|
|
Za
vso novo in rekonstrukcijo obstoječe gospodarske javne infrastrukturo je
potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve
upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike
in zaščitne ukrepe. |
|
|
(2)
Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način,
ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim
zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
(3)
Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora
biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in
speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod
asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode
obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo. |
|
|
(4)
Načrtovana gospodarska javna infrastruktura gradbenih parcel obsega:
javni dostop, dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo,
komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo,
telefon in plinovodno omrežje. |
|
|
(5)
Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko
infrastrukturo. |
|
|
19. člen |
|
|
(cestno omrežje) |
|
|
(1)
V obravnavanem območju je preplet prometnic različnih smeri, in sicer: |
|
|
–
glavna vzdolžna os je regionalna cesta R III 653 (Sodražica –
Podplanina), |
|
|
–
lokalna cesta LC 229050 (Studenec – meja – Loški Potok), |
|
|
–
lokalna cesta LC 229100 (Markovec- R. gora – Hrib), |
|
|
–
lokalna in napajalna cesta 731090 (Hrib – Retje – Grda dolina), |
|
|
–
dostopna cesta k cerkvi 231020 (Hrib – Tabor), |
|
|
–
napajalna cesta za poselitev na padajočem terenu na vzhodnem pobočju
naselja Hrib 231030 (Hrib – Vrh Hriba); |
|
|
(2)
Tranzitni promet bo potekal po obstoječi vzdolžni glavni cesti skozi
naselje. Obstoječa križišča in priključki so vpeti v obstoječo pozidavo
na močno padajočem terenu in ne omogočajo tekoč in varen promet iz vseh
smeri. S prometnimi znaki je potrebno znižati hitrosti skozi naselje.
Primarna naloga tega OLN-ja je nova prometna rešitev s spremljajočimi
ureditvami. |
|
|
20. člen |
|
|
(1)
Osnova prometne rešitve je združitev lokalnih cest iz smeri Stari trg in
Nove vasi z navezavo na regionalno cesto iz smeri Sodražica. Priključek
se izvede severneje od obstoječih, ki tangirajo osrednji trg naselja
Hrib. V osrednjem trgu se ohranijo priključki napajalnih cest naselja za
smeri Retje, Tabor in zgornjega dela naselja Hrib. |
|
|
(2)
Rešitev načrtuje novogradnjo priključka lokalnih cest (LC 229100 in LC
229050) in rekonstrukcijo regionalne ceste R III 653. Premagovanje
višinskih razlik zahteva izgradnjo ene mostne konstrukcije ter več
opornih zidov. |
|
|
(3)
Kompleksnejša ureditev zahteva ureditev ob mostni konstrukciji z
nasipom. Skozi nasip se izvede propust za napajalno cesto v smeri
naselja Retje. |
|
|
21. člen |
|
|
Intervencijski promet je dovoljen po vseh prometnih in drugih utrjenih
površinah okrog obstoječih in predvidenih objektov v skladu s pogoji
soglasodajalcev. |
|
|
22. člen |
|
|
Za
potrebe mirujočega prometa je nujno urediti dodatna parkirišča pri
prenovi, nadomestni gradnji in novogradnji, še zlasti pri objektih
javnega značaja ali objektih z dopolnilnimi dejavnostmi. Skupne parkirne
površine za potrebe dejavnosti se urejajo na lokacijah, in sicer: |
|
|
–
pred novozgrajenim poslovnim stanovanjskim objektom (sp 101), |
|
|
– na
sproščenih površinah starih cestišč na parc. št. 216/2 k.o. Hrib; |
|
|
23. člen |
|
|
(vodovod) |
|
|
(1)
Na območju ureditvenega načrta je obstoječe vodovodno omrežje. Obstoječe
in predvidene objekte je treba priključiti na obstoječe vodovodno
omrežje. Pri priključevanju dodatnih porabnikov vode se sproti preverja
ustreznost obstoječih vodov. Zahteve za dopolnitev, posodobitev omrežja
in fazno zamenjavo opravi upravljavec. |
|
|
(2)
Za izvedbo novogradenj in ureditev v okviru tega OLN-ja je predvidena
prilagoditev in posodobitev javnega vodovodnega omrežja za kvalitetno
oskrbo z zadostnimi količinami pitne in požarne vode. Za zagotavljanje
požarne varnosti služijo obstoječi hidranti, ki se bodo ob
rekonstrukcijah postopno zamenjevali in dopolnjevali. Trasa omrežja in
nadzemnih hidrantov je razvidna iz situacije komunalnega omrežja (glej
grafične priloge). |
|
|
(3)
Za predvideno vodovodno omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte.
V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi vodovodnega omrežja je
potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje
in soglasje upravljavca. |
|
|
24. člen |
|
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
|
(1)
Obstoječo, novo in dopolnilo gradnjo je potrebno priključiti na
kanalizacijsko omrežje po pogojih upravljalca. Pri tem je potrebno
upoštevati zaščito vodnih virov v občini in navodilo za gradnjo gnojišč
in greznic. |
|
|
(2)
Do celovite izgradnje kanalizacijskega kolektorja in čistilne naprave se
odplake rešujejo individualno. V postopku pridobivanja lokacijskega
dovoljenja se definira ustrezna velikost greznice, ki mora biti
triprekatna, nepropustna na občasno praznjenje. Locirana naj bo tako, da
bo preko nje možna nadaljna navezava na kolektor. |
|
|
(3)
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je
treba speljati preko lovilcev maščob v kanalizacijsko omrežje ali v
ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin
in streh je treba speljati v ponikovalnico. |
|
|
(4)
Na obravnavanem območju ni dovoljena dejavnost, pri kateri bi lahko
prišlo do onesnaženja voda. V kolikor se gostinski dejavnosti pojavijo
tehnološke odplake ali drugače obremenjene odplake, je nujno v projektu
PGD pripraviti predhodno čiščenje pred priključkom na javni
kanalizacijski sistem. |
|
|
25. člen |
|
|
(električno omrežje) |
|
|
(1)
Potrebno je varovati koridorje daljnovodov. Za oskrbo z elektično
energijo veljajo naslednji pogoji: |
|
|
– na
področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne
predpise za to področje in zasnovo elektro omrežja |
|
|
–
upravljavec mora zagotoviti ustrezne napetostne razmere za potrebe
gospodinjstev in dejavnosti (obstoječih in predvidenih) na osnovi
izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektro-energetskem
soglasju pred izdajo dovoljenja. |
|
|
Pri
rekonstrukciji omrežja je potrebno fazno vse zračne elektro vode
zamenjati s kabelsko kanalizacijo. |
|
|
(2)
Ob glavnih cestah in večjih odprtih ploščadih mora biti zgrajena javna
razsvetljava, ki zagotavlja minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v
skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa in dejavnost
dela območja. |
|
|
Posebno oblikovana ulična osvetlitev je predvidena na ploščadi tržnice
nad arkadnim hodnikom ter na parkovno urejeni osrednji ploščadi. |
|
|
26. člen |
|
|
(TK omrežje) |
|
|
(1)
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK
omrežja in pridobiti soglasje k projektnim rešitvam. Obstoječe TK
omrežje je potrebno na podlagi projektne rešitve ustrezno zaščititi in
po potrebi prestaviti. Celoten TK razvod bo izveden v kabelski
kanalizaciji. |
|
|
(2)
Projekt TK priključka do posameznih objektov se izdela v fazi izdelave
PGD, ko bodo znane potrebe po TK priključkih. |
|
|
27. člen |
|
|
(CaTV omrežje) |
|
|
(1)
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala
se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno
antensko postajo s sprejemnim sistemom. |
|
|
(2)
Za predvidene objekte je potrebno izdelati PGD, PZI projekte CaTV
priključkov. Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi vseh del za
realizacijo CaTV omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične
predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca. |
|
|
28. člen |
|
|
(ravnanje z odpadki) |
|
|
(1)
Komunalni odpadki se odvažajo na urejeno deponijo komunalnih odpadkov.
Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi
upravljavec odvoza odpadkov. Dostopi do posod morajo biti vedno dostopni
s specialnimi smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki
odvoza odpadkov so se dolžni ravnati v skladu z odlokom o ravnanju s
komunalnimi odpadki v občini Loški Potok. |
|
|
(2)
Investitor je dolžan za posamezne objekte zagotoviti na svojem
zemljišču, v neposredni bližini prometnice prostor ustrezne velikosti,
kjer bodo nameščene posode za odlaganje ločenih odpadkov, skladno z
določili odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki Občine Loški Potok.
Prostori, kjer se nahajajo posode za zbiranje odpadkov so na zemljišču
investitorja oziroma lastnika objekta in morajo biti tlakovane,
nezdrsljive in dobro osvetlene. |
|
|
(3)
V kolikor na posamezni parceli zaradi dejavnosti nastajajo posebni
odpadki, je potrebno v projektu za pridobitev dovoljenj predvideti
prostor za zbiranje in odvoz skladno z zahtevami zdravstvene inšpekcije.
Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem
in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora
biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi. |
|
|
VIII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR |
|
|
29. člen |
|
|
(varovanje objektov in
območij naravnih vrednot in kulturne dediščine) |
|
|
(1)
Lokacija premostitvenega cestnega objekta je v območju kompleksnega
varstva kulturne dediščine OKV štev. 21 – Loški Potok, ki je v
Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS, Uradni list RS,
76/04) opredeljeno v poglavju 3. Razvoj krajine, kot območje nacionalne
prepoznavnosti. Njegovo ožje območje predstavlja izjemno kulturno
krajino (EŠD 8128) z veliko koncentracijo objektov in območij kulturne
dediščine. Cesta Hrib – Lož predstavlja mejo enote Hrib Loški Potok –
Arheološko najdišče Tabor (12733), ki je hkrati vplivno območje
dominante v prostoru, cerkev s. barbare (EŠD 2010). |
|
|
(2)
Na podlagi idejne zasnove prometne rešitve se pridobijo projektni
kulturno-varstveni pogoji ter skladno z zakonskimi določili (ZVKD) tudi
soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
30. člen |
|
|
(varstvo pred hrupom) |
|
|
(1)
V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list
RS, št. 45/95) je obravnavano območje javno središče, kjer se bodo
opravljajo družbene, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti
razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. |
|
|
(2)
Ravni hrupa na stiku z obstoječo zaledno stanovanjsko pozidavo ne smejo
presegati mejnih dnevnih in nočnih ravni hrupa, ki veljajo za II.
območje – mešano območje, to je mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in nočne
ravni hrupa 45 dBA. |
|
|
31. člen |
|
|
(varstvo zraka) |
|
|
(1)
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti
snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih
vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji
snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98). |
|
|
(2)
Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka, je kot energetski vir
predviden plin. |
|
|
(3)
Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo
zraka: |
|
|
–
predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih
sredstev; |
|
|
–
preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča; |
|
|
–
vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter |
|
|
–
preprečevanje raznosa materiala z gradbišča. |
|
|
32. člen |
|
|
(varstvo voda) |
|
|
(1)
Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod sanitarnih in
meteornih voda. |
|
|
(2)
Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacije, ki jo bo možno
priključiti na čistilno napravo. |
|
|
(3)
Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v ponikovalnice. |
|
|
(4)
Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno
kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj. |
|
|
(5)
Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko
prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni
nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je treba izpolnjevanje
pogojev, ki so določeni v uredbi o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št.
35/96). |
|
|
33. člen |
|
|
(odpadki) |
|
|
Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojnikih in se odvažali na
komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v
občini. |
|
|
34. člen |
|
|
(varstvo tal) |
|
|
(1)
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne,
komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba
deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. |
|
|
Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih visokih do
1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme
priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije. |
|
|
(2)
Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji
objektov naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na
odlagališče nenevarnih odpadkov Podhom. |
|
|
(3)
Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji,
ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o
njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je
potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje
vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo
določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture. |
|
|
35. člen |
|
|
(zaščita pred požarom in
drugimi nesrečami) |
|
|
(1)
Lokacije načrtovanih gradenj in ureditev na obravnavanem območju
zagotavljajo ustrezne odmike, oskrbo s požarno vodo ter intervencijske
dovoze evakuacijske površine. Sprememba ZN Center Zreče – C5 upošteva
določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list
RS, št. 71/93 in 87/01). |
|
|
(2)
Odmiki med posameznimi objekti presegajo 12 m in preprečujejo širjenje
požara. Varen umik pred požarom je možen na zunanje, nepozidane
površine, površine dovozov in najbližje skupne površine. |
|
|
(3)
Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja ter vodnih zadrževalnikov
zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Obstoječe
hidrantno omrežje se z izgradnjo novih objektov dopolni. Pri izdelavi
projektne dokumentacije je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih
normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št.
30/91). |
|
|
(4)
Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventne vozila
po obstoječem omrežju cest. Delovne površine za intervencijska vozila so
zagotovljene na obstoječih in predvidenih platojih. |
|
|
(5)
Dostopi in dovozi omogočajo dovoz interventnih vozil. Izpolnjeni so
pogoji za varen umik. |
|
|
Na
osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi
novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki
so varni pred požarom in širjenjem požara. |
|
|
IX. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ |
|
|
36. člen |
|
|
Zemljišča, ki ne bodo urejena v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak
namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka. |
|
|
XI. TOLERANCE |
|
|
37. člen |
|
|
(dovoljena odstopanja) |
|
|
(1)
Tolerance pri gabaritih, ki so podani v grafični prilogi, kot maksimalne
velikosti. Odstopanja so možna do – 15% ali manj, ker morajo ohranjati
vzdolžne tlorisne zasnove. Tudi vertikalni gabariti so podani v
maksimalnih okvirih. Z nižanjem pa je potrebno upoštevati tvorjenje
uličnega niza ter neposredno sosednje objekte. |
|
|
(2)
Spremembe namembnosti so dovoljene do meje, ko nova namembnost ne moti
bivalnih pogojev znotraj objekta in sosednjih objektov. Pri vnašanju
novih dejavnosti, ki obsegajo celoten objekt, pa je nujno preveriti
ustreznost glede na namen območja. |
|
|
(3)
Pri realizaciji tega OLN-ja so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev,
če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških,
geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših
programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so
racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati
prostorski in okoljski pogoji. |
|
|
(4)
Dopustne so tolerance: |
|
|
–
pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi
ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši
obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in
če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta centralnega dela
naselja, |
|
|
(5)
Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na
sosednje parcele, ki niso v nasprotju z javno koristjo in predvideno
namensko rabo območja ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne
smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja. |
|
|
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV |
|
|
38. člen |
|
|
(1)
Ureditveni načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce
vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na
ureditvenem območju. Določila ureditvenega načrta morajo biti smiselno
uporabljena v lokacijskih dokumentacijah. |
|
|
Poleg določil UN Hrib – Loški Potok je pri realizaciji potrebno
upoštevati pogoje soglasodajalcev za vsak poseg v prostor posebej. |
|
|
(2)
Pri urejanju objektov in spremembi namembnosti v objektih je nujno
upoštevati potrebe po dodatnih zunanjih površinah za potrebe
manipulacije in parkiranja. Pri vsakem posegu je potrebno preveriti
zadostnost zunanjih površin in zagotoviti pregledne in varne dostope in
dovoze. |
|
|
(3)
Izbor novih ali dopolnilnih proizvodnih programov mora projekt
vključevati tudi presojo ekološke obremenitve okolja. |
|
|
(4)
Pri prenovi objektov, ki so definirani kot nosilci identitete naselja in
predstavljajo značilno mesta-tvorno arhitekturo je pri izdelavi
projektne dokumentacije ali pred izdajo ustreznih dovoljenj potrebno
izdelati načrt prenove fasad z arhitekturnimi detajli ter barvno študijo
barvanja uličnih fasad. |
|
|
(5)
Projekt hortikulture mora biti posebej opredeljena ureditev na
zelenicah, ki spadajo k objektom. Vrste zelenja naj bodo določene, pri
čemer naj bo lastnikom prepuščena svoboda pri izbiri in lociranju
ozelenitve. Potrebno je paziti pri preglednosti cestnega skeleta ter
glavnim vedutam naselja. Ozelenitev mora biti izvedena tako, da ne ovira
normalnega vzdrževanja objektov. Mejne zazelenitve ne smejo tangirati
sosednjega zemljišča oziroma ovirati njihovega koriščenja. |
|
|
39. člen |
|
|
Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in
izvajalci: |
|
|
–
pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne,
komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z
njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, |
|
|
–
zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in
normalna raba bližnjih objektov in zemljišč, |
|
|
–
uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi
neškodljivosti za okolje, |
|
|
–
zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem
omrežju cest in poti, |
|
|
–
zagotoviti dostope do zalednih kmetijskih zemljišč, |
|
|
–
sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo
zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, |
|
|
–
zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko
obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav, |
|
|
– v
času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo
gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode, |
|
|
–
vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k temu OLN-ju
za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi
gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje, |
|
|
– za
vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo; |
|
|
XI. ZAČASNI UKREPI |
|
|
40. člen |
|
|
(1)
Na podlagi določil 81. člena Zakona o urejanju prostora se sprejmejo
začasni ukrepi za zavarovanje prostora celotnega območja OLN Hrib –
sever zaradi načrtovanja prostorskih ureditev do realizacije gradnje
predvidene s tem odlokom za celotni prostor, vendar ne več kot pet let.
Za to območje Občina Loški Potok skladno z 85. členom ZUreP-1 uveljavlja
predkupno pravico. |
|
|
(2)
Na vseh obstoječih objektih znotraj območja se lahko opravijo
vzdrževalna in prenovitvena dela v okviru obstoječih gabaritov in v
rabi, ki je kompatibilna z pretežno podrobno rabo območja določena s tem
odlokom. |
|
|
XII. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
OLN |
|
|
41. člen |
|
|
Po
realizaciji načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj tega OLN-ja je
pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve
in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je
opredeljeno v tem odloku. |
|
|
XIII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
42. člen |
|
|
OLN
Hrib – sever je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim
osebam na sedežu Občine Loški Potok ter pri Upravni enoti Ribnica. |
|
|
43. člen |
|
|
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
|
44. člen |
|
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št.
3500-0002/2006 |
Župan Občine Loški Potok |
|
|
Hrib
- Loški Potok, dne 21. decembra 2006 |
Janez Novak l.r. |
|