Na podlagi 23. člena ter v povezavi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/0, 8/03 in 58/03) je Občinski svet Občine Loški Potok na podlagi 15. člena Statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 86/06) na 1. izredni seji dne 21. 12. 2006 sprejel

ODLOK

o občinskem lokacijskem načrtu za osrednji del naselja Hrib – sever LP1-S4-S2

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga sprememb)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Loški Potok – dopolnitev 2003 (Uradni list RS, št. 115/ 04) sprejme Občinski lokacijski načrt za osrednji del naselja HRIB – sever (v nadaljnjem besedilu: OLN HRIB – sever).

(2) OLN Hrib – sever je izdelalo podjetje Area – LINE d.o.o., pod št. proj. U 19/ 2006 in je sestavni del tega odloka.

2. člen

(vsebina načrta sprememb)

OLN Hrib – sever določa mejo ureditvenega območja, funkcijo območja, lego, potek in zmogljivost ter velikosti objektov in naprav, pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in naprav, vodnogospodarske ureditve, pogoje za komunalno urejanje, okoljevarstvene in druge pogoje, etapnost izvedbe, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.

3. člen

(sestava načrta sprememb)

OLN Hrib – sever iz 1. člena odloka vsebujejo tekstualni in grafični del.

Tekstualni del lokacijskega načrta vsebuje:

A TEKSTUALNI DEL:

1. Odlok o OLN Hrib – sever

2. Mnenja

3. Tehnični elementi za zakoličenje

B GRAFIČNI DEL

1. Izsek iz planskega akta občine

2. Katastrski načrt

3. Geodetski načrt za pripravo lokacijskega načrta

4. Prikaz območja

5. Podrobna namenska raba

6.1 Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – razporeditev dejavnosti in lege objektov

6.2 Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor – zazidalna situacija

7. Prometne ureditve

8. Zbirna karta komunalnih vodov

9. Zakoličbeni načrt in parcelacija

10. Idejna zasnova hortikulturne ureditve

II. UREDITVENO OBMOČJE

4. člen

(obseg območja sprememb)

(1) Območje obravnave OLN Hrib – sever vključuje naslednje parcele:

– območje v morfološki celoti LP1-S4-S2 – SD1:

185/1-del, 215/2, 256, 2137/1-del in 2157 vse k.o. Hrib,

– območje v morfološki celoti LP1-S4-S2 – SD2:

*238, *239, *278, *281, *306, *318, 216/2, 263, 264. 185/1-del, 185/2, 187, 188/1, 188/2, 190/2, 193/1 vse k.o. Hrib,

– območje v morfološki celoti LP1-S4-S2 – SP1:

*291, *237, 190/3, 210/1, 212, 272 vse k.o. Hrib;

Območje OLN HRIB – sever je prikazano v grafičnih prilogah.

(2) Opis meje topografsko:

Izhodiščna točka opisa meje je severno-zahodni vogal obravnavanega območja

(x = 62 133.02 74, y = 468 380. 82 42).

(3) Velikost območja

Površina obravnavanega območja meri caa 15.165,00 m2.

(4) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.

(5) Poleg teh zemljišč je v območje posegov izven območja OLN HRIB – sever LP1- S4-S2 možno vključiti še dodatne parcelne številke, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.

(6) Predvidene rušitve in odstranitve:

– rušitev stanovanjskega objekta Hrib 8 parc. št. *238 k.o. Hrib na trasi novega cestnega priključka na

regionalno cesto RIII 653,

– rušitev objektov v morfološki celoti LP1-S4-S2 – SP1, in sicer:

objekt Hrib 9 na parc. št. *291 in 212 k.o. Hrib,

objekt Hrib 10 na parc. št. 272 k.o. Hrib,

objekt Hrib 11 na parc. št. *237 k.o. Hrib ter

gospodarski objekt 190/3 k.o. Hrib

– rušitev obstoječih cestišč za potrebe rekonstrukcije cest in njihovih priključkov v območju urejanja naslednjih cest RIII 653, LC 229050, 229100;

5. člen

(izbrana rešitev)

Strokovna rešitev prostorske ureditve so pridobljena z izborom variantne rešitve.

III. FUNKCIJA OBMOČJA UREJANJA

6. člen

(1) V planskih dokumentih je predlagano območje ureditve namenjeno predvsem centralnim dejavnostim naselja Hrib - Loški Potok, kot centra širšega zaledja in občinskega središča. Naselje leži na reliefnem prelomu ob tranzitni cesti in stičišču komunikacijskih smeri širšega območja, kar močno opredeljuje funkcionalno organizacijo prostora. Kot vezna funkcija posameznih poudarjenih delov naselja je stanovanjska gradnja s spremljajočim in dopolnilnim programom.

Prostorska organizacija sledi predlogu programskih zasnov. Zasnova in rešitve temeljijo predvsem na tem, kaj predstavlja območje v širšem kontekstu naselja, v zasnovi preoblikovanja v mestni prostor kot prostorski in arhitekturni detajl.

(2) Po organizacijski zasnovi obravnavano območje ni homogena morfološka celota, ampak je znotraj območja več manjših funkcionalnih sklopov. Območje OLN za osrednji del naselja HRIB – sever po morfološko-funkcionalnih delih delimo na naslednje sklope:

– površine poslovno-stanovanjskega programa kot dopolnilna dejavnost

– LP1 – S4 – S2 – SD1:

Območje z izredno gosto zazidavo, ki s prečnimi stranicami objektov zapirajo osrednji trg. Vsi obstoječi objekti so obremenjeni z vmesnim komunikacijami. Objekti imajo v pritličju dejavnosti, kot dopolnitev centralnih dejavnosti. To pa so gostinske in storitvene dejavnosti (gostišče, frizer, cvetličarna);

– individualna stanovanjska zazidava z dopolnilnim programom

– LP1 – S4 – S2 – SD2:

Del zaledja naselja ob vstopu s severne strani je danes redkejša individualna stanovanjska zazidava, ki jo je možno dopolniti z vmesno pozidavo, namenjeno tako stanovanjskim potrebam kakor tudi dopolnilni dejavnosti. V območju novega priključka na regionalno cesto je smiselna celovita prenova z nadomestno gradnjo;

– površine poslovno-stanovanjskega programa ob vstopu v naselje

– LP1 – S4 – S2 – SP1:

Na severno-vzhodnem delu osrednjega trga naselja Hrib se opuščeni in slabo vzdrževani objekti odstranijo, ki se nadomestijo z enim večjim sestavljenim objektom. Objekt pokriva dodatne potrebe po poslovno- trgovski in služnostni dejavnosti z dopolnitvijo stanovanjskih površin.

   Tabela 1: Pregled območij opredeljene namenske rabe

(4) Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, predvidene s tem dokumentom. Dopustne so tiste dopolnilne dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive skladno z veljavnimi predpisi in so kompatibilne z osnovnim programom območja ter ne poslabšujejo bivalnih pogojev sosednjih območij in predvidenih prometnih ureditev.

(5) Vsak investitor vodi za svojo dejavnost samostojen postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja skladno z veljavno prostorsko in okoljsko zakonodajo.

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

7. člen

(pogoji za urbanistično arhitektonsko ureditev objektov)

(1) Osnovna izhodišča umeščanja grajenih struktur so:

– prostorske omejitve (varstveni pasovi javne gospodarske infrastrukture ceste),

– območje vedut na naselje Hrib in notranja preglednost naselja,

– obstoječe gradbene linije in geometrija širšega prostora,

– dostopnost do objektov in urejenost s prometno in drugo infrastrukturo.

(2) Prostor je razdeljen v več območij s podrobneje opredeljeno namensko rabo. Vsako območje opredeljuje eno ali več gradbenih parcel. Meja gradbene parcele je prikazana na grafičnih prilogah. Znotraj vsakega območja so opredeljeni pogoji za posege v prostor. Na območju obstoječih dejavnosti se praviloma povzemajo obstoječe rabe.

8. člen

Povezave med posameznimi deli območja urejanja omogoča načrtovan sistem cest in peš poti, ki je funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi, le-ta pa se prilagaja oblikovanosti in danostim prostora. Starejša zasnova vzdolžno ob glavni cesti predstavlja jedro naselja HRIB. Vsi objekti javnega programa so integrirani s stanovanjskim okoljem.

9. člen

(1) Območje urejanja je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v grafičnem delu, je obvezna. Lega in velikost objektov je definirana v grafičnih prilogah ureditvenega načrta.

(2) Lociranje novih, nadomestnih in dopolnilnih objektov na parcelo, oblikovanje objektov naj sledi tipologiji arhitekturi kvalitetni okoliški pozidavi, oziroma obstoječim prostorskim zakonitostim s poudarkom ohranjanja identitete naselja.

(3) Situacija objektov, zunanje ureditve ter dostopi so podani v grafični prilogi. V grafičnih prilogah so podani maksimalno možni gabariti, ki lahko odstopajo samo do – 15%.

10. člen

Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov so:

– določen je odmik gradbene linije od prometnic;

– višinski gabarit je določen z etažnostjo objektov;

– urejeni so dovozi in dostopi za invalide in starejše ljudi;

– parkirna mesta za občane in obiskovalce bodo urejena skladno s funkcijami parkirišč;

– lokacija objektov v območju osrednjega centra zahteva primerno arhitektonsko oblikovanje objektov s poudarkom krajevni tipologiji, prepoznavnosti objektov po dejavnosti in prilagoditvijo tehnološkim zahtevam;

– gradnja pomožnih in začasnih objektov je možna, v kolikor to omogoča velikost razpoložljivega zemljišča do 50% pozidanosti gradbene parcele;

– na gradbenih parcelah se lahko postavijo pritlični garažni nizi za potrebe parkiranja kot ločeni objekti z višinskimi kotami prilagojenim možnostim uvoza;

– strešna konstrukcija objektov bo usklajena s funkcijo objektov in obstoječimi objekti;

– v mansardnih delih je možno izvesti frčade, ki sledijo členitvi fasad;

– na objektih prevladuje opečna kritina temne barve;

– strešine je možno namestiti sončne kolektorje. Vse ostale naprave na objektu / prezračevanje ipd. / morajo biti znotraj maksimalnega gabarita;

– fasade naj bodo oblikovane sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov. Materiali; omet, beton, steklo in sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov, dovolijo se fasade v barvni lestvici naravnih barv;

– obvezna je zasaditev ob glavnih prometnicah oziroma v ločitvenih linijah parkirišč;

– ostale zelene proste površine se parkovno uredijo z neformalnimi skupinami dreves ter pokrovnega grmičevja;

– za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo.

V. USMERITVE PO MORFOLOŠKIH ENOTAH

11. člen

LP1 – S4 – S2- SD1 poslovno-stanovanjski program

Hrib 12 Gostišče ohranja obstoječ gabarit. Zaradi vpetosti v komunikacijski prostor naselja niso več možne nobene širitve. Potrebna parkirišča zagotavlja na skupnih prostorih.

Hrib 12a Stanovanjski objekt v podaljšku smeri objekta Hrib 12 ohranja obstoječ gabarit. Možno je delu pritličja in gospodarskem delu spremeniti namembnost. Pri prenavljanju se preuredi obcestna fasada v skladnejši ritem s poudarki vhodnih delov.

Hrib 13 Stanovanjski objekt z lokalom (frizerski salon) v pritličju ohranja lokacijo ter velikostno zasnovo. Zaradi vpetost v komunikacijski sistem naselja povečave objekta niso možne. Sprememba namembnosti dejavnosti je možna v okviru servisnih dejavnosti kot dopolnitev centralnih površin naselja.

Gospodarski objekt na zahodni strani z oznako SD1-131 se lahko prenovi in spremeni dejavnost kot dopolnitev servisnih dejavnosti.

Hrib 13a Stanovanjski objekt z lokalom (cvetličarna) ohranja lokacijo ter velikostno zasnovo. Sprememba namembnosti dejavnosti je možna v okviru servisnih dejavnosti kot dopolnitev centralnih površin naselja.

12. člen

LP1 – S4 – S2- SD2 individualna zazidava z dopolnilnim programom

Hrib 3 Stanovanjska hiša z gospodarskim objektom prislonjena na močno padajoč teren ima svojsko vpetost v prostor glede navezave na osrednjo komunikacijo. Dopolnitev objektov znotraj domačije je možna kot manjši podaljšek osnovnemu gabaritu stanovanjske hiše v smeri proti gospodarskemu objektu.

Pri oblikovanju prizidka je nujno predvideti normalne dostope in dovoze. Objekt ne sme presegati obstoječih višinskih gabaritov. V pritličju obstoječih objektov se lahko uredijo prostori za dopolnilno dejavnost. Dodatne garažne prostore je možno zagotoviti na severozahodnem delu stanovanjske hiše.

Gospodarsko poslopje (sd 31) se lahko dogradi s stanovanjsko enoto in dopolni z dejavnostjo. Dovoz je možen preko dvorišča objekta Hrib 3.

Hrib 4 Stanovanjska hiša z gospodarskim objektom prislonjena na močno padajoč teren je iz vhodnega dela v naselje vizualno vzpostavljena. Dopolnilna gradnja na zemljišču je možna kot podaljšek osnovnemu gabaritu stanovanjske hiše na severno zahodni strani. Ohraniti je potrebno neobremenjen obcestni pas.

Pri oblikovanju prizidka je nujno predvideti normalne dostope in dovoze. Objekt ne sme presegati obstoječih višinskih gabaritov. Želeno pa je, da je objekt iz spodnjega nivoja terasasto zasnovan. V pritličju objektov oziroma iz dostopne etaže se lahko uredijo prostori za dopolnilno dejavnost.

Na severozahodni strani objekta Hrib 4 je možno ob garažnem objektu postaviti stanovanjsko hišo (sd 41). Umestitev v prostor ter tlorisna velikost novega sestavljenega objekta sta razvidni iz grafičnih prilog.

Hrib 6 Stanovanjska hiša z gospodarskimi objekti prislonjena na močno padajoč teren ima že danes končno definirano organizacijo. Dopolnitev stanovanjskega objekta je možna kot podaljšek osnovnemu gabaritu stanovanjske hiše v smeri proti garažnemu objektu. Objekta se povežeta v skladno arhitektonsko celoto. Višinska vpetost v prostor se rešuje terasasto. Pri oblikovanju prizidka je nujno predvideti normalne dostope in dovoze. Objekt ne sme presegati obstoječih višinskih gabaritov. V pritličju obstoječih objektov se lahko uredijo prostori za dopolnilno dejavnost.

Na severozahodni strani od objekta Hrib 6 je možno na prostem zemljišču postaviti stanovanjsko hišo z izločenim garažnim delom (sd 61). Umestitev v prostor ter tlorisna velikost novega sestavljenega objekta sta razvidni iz grafičnih prilog.

Hrib 7 Stanovanjska hiša s prizidanim delom gospodarskega poslopja. Obstoječi gabariti objektov že zapolnjujejo razpoložljivo parcelo, zato dozidave niso možne. V kolikor je potreba po širitvi stanovanjskih prostorov se preuredi del gospodarskega objekta in uredi mansarda, ki ima lahko maksimalno pozidan kolenčni zid do skupne višine 120 cm. Streha ima vzdolžno glavno sleme in naklon med 35 in 40 stopinjami. Za osvetlitev mansardnih prostorov se lahko izvedejo frčade.

Hrib 8 Zaradi devijacije priključka na regionalno cesto se odstrani stanovanjski objekt Hrib 8, med tem ko se gospodarska poslopja ohranijo ali se lahko nadomestijo z novo zgrajenim objektom. Objekt je obsega K + P +N + dP. Maksimalna tlorisna velikost je razvidna iz grafičnih prilog. Zasnova je podolgovata, kjer je daljša stranica orientirana z odnosom na glavno os ceste. Streha je simetrična dvokapnica z naklonom med 35 in 40 stopinjami. Osvetlitve v podstrešnem delu so lahko tudi frčade.

V kolikor se pristopi k celovitemu reševanju na razpoložljivem zemljišču po izvedbi prometnih ureditev objektov Hrib 7 in Hrib 8, se predvidi sestavljen objekt za potrebe razvoja centralnega naselja – poslovno stanovanjski objekt. Zasnova objekta sledi prostorskim in ustvarjenim danostim z možnim priključevanjem na obe prometnici RIII 653 in LC 229050. Smiselno je v vkopanem delu objekta zagotoviti večje število parkirnim mest. Maksimalen tlorisen gabarit je razviden iz grafičnih prilog.

Višinski gabarit maksimalno lahko obsega 2K+ P+ N+ dP. Streha je simetrična dvokapnica praviloma s slemenom vzporedno daljši stranici. Manjši deli so lahko pravokotni na osnovno os. Naklon je med 35 in 40 stopinjami. Posamezni deli strehe so lahko imajo izvedeni kot enokapnica ali ravna streha skrita v poudarjenem vencu. Osvetlitve mansardnega dela so lahko dopolnjene s frčadami.

V kolikor se na tej lokaciji zgradi garažen skelet ima lahko na nivoju zgornjega uvoza ravno povozno površino kot strešno konstrukcijo.

Hrib 6a Dopolnilno gradnjo predstavlja stanovanjski objekt pred nasipom priključevanja cest iz smeri Nove vasi na regionalno cesto. Individualna prosto-stoječa hiša leži v močno nagnjenem terenu in obsega K + P + N. Streha je simetrična dvokapnica z naklonom med 35 in 40 stopinjami. Smer slemena je vzdolžen. Zasnova objekta je terasasta, kakor tudi zunanja ureditev. Dovoz je s speljanim diferenčnim odcepom iz ceste za smer Nova vas.

13. člen

LP1 – S4 – S2- SP1 poslovno stanovanjski program

V morfološki celoti se odstranijo vsi objekti in se načrtuje nova pozidava z ustreznimi dopolnitvami.

(1) Poslovno stanovanjski objekt (sp 101) je zasnovan kot sestavljen objekt, ki je prislonjen na padajoč teren in ima v pritličnem delu – spodnji nivo urejene lokale ali poslovne prostore, ki so dostopne tudi strankam. Zgornji nivo pa je poslovni ali stanovanjski.

(2) Višinski gabarit lahko obsega 2K+ P + N + M. Objekt je zasnovan kot enotna stavbna masa z lahko tudi razgibano tlorisno zasnovo, ki na eni strani sledi konfiguraciji terena, na drugi strani pa upošteva glavne smeri objektov širše okolice.

(3) Streha je simetrična dvokapnica praviloma s slemenom vzporedno daljši stranici. Manjši deli so lahko pravokotni na osnovno os. Naklon je med 35 in 40 stopinjami. Posamezni deli strehe so lahko imajo izvedeni kot enokapnica ali ravna streha skrita v poudarjenem vencu. Osvetlitve mansardnega dela so lahko dopolnjene s frčadami.

14. člen

(1) Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, nadstreški, kakor tudi pomožna oprema in naprave kot so reklamna znamenja, napisi, turistične oznake, klopi, brisoleji, vetrolovi morajo biti v ožjem območju naselja ob glavnih prometnih smereh oblikovno poenotena.

(2) V kolikor se tak poseg pojavi na objektu spomeniškega varstva ali njegovem gravitacijskem območju ali na objektu z ohranjenimi elementi identitete je potrebno pridobiti soglasje pristojne spomeniško-varstvene službe.

15. člen

(gradbene parcele, parcelacija)

(1) Velikost gradbene parcele za objekte (ne pomožne) so določene z osnovnim načrtom parcelacije. Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev osnovnih potreb objekta in namenu oziroma tehnologiji, ki je v objektu.

(2) Gradbene parcele je možno združevati (več gradbenih parcel lahko tvori eno gradbeno parcelo) ali deliti in sicer tako, da se upošteva vse ostale omejitve in da zaradi neustrezne členitve ne ostanejo neuporabne površine Ohranjajo se predvidena mesta uvozov. Možno je opuščanje oziroma zmanjševanje števila uvozov.

(3) Ograjevanje parcel pogojno dovoljena. V kolikor se postavljajo graje ob javnih peš prehodih so enotno oblikovane. Posamezne delitve med internimi, površinami z omejeno skupno rabo in javnimi površinami pa se izvedejo samo z zasaditvijo. Zasaditev na cestnih priključkih in na mestih izvozov iz posameznih parkirnih nizov ne sme ovirati preglednosti za vključevanje na prometnico.

(4) Raščen teren je v pretežnem delu rahlo padajoč. V kolikor se zunanja ureditev izvaja s podpornimi zidovi izvedenimi terasasto, so le ti lahko visoki do 1.00 m z vmesnimi zasaditvami, ali zaradi tehničnih zahtev tudi višji z obvezno varovalno ograjo.

(5) Načrt parcelacije je sestavni del OLN Hrib – sever.

16. člen

(zelene površine)

(1) Urejanje odprtih (utrjenih in zelenih) površin mora upoštevati značilnosti širšega prostora in funkcijo ožjega jedra naselja HRIB.

(2) Zelene površine morajo biti urejene skladno z vsebinsko zasnovo posameznih območij. Temu se prilagaja struktura in način saditve ter vrstni izbor. Pri kompleksnejših posegih kot so rekonstrukcija cestnih priključkov in kompleksna gradnja (sp 101) se zasaditev podrobneje obdela v izvedbenih načrtih.

(3) Ohranja se večina kvalitetnih in zdravih starih dreves v osrednjem delu naselja ob glavnih komunikacijah.

(4) Ohranjajo se vse javne površine pred objekti Hrib 12, 13 in 13 a, Na novo se formira javna ploščad pred poslovno stanovanjskim objektom (sp 101).

(5) Na parcelo št. 216/2 k.o. Hrib se po rekonstrukciji republiške ceste uredi manjše javno parkirišče.

VI. POGOJI IN USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE

17. člen

(vodnogospodarske ureditve)

(1) Na območju OLN HRIB – sever ni površinskih voda, zato niso predvideni posegi vodnogospodarskih ureditev.

(2) Odvajanje padavinskih vod je opredeljeno v poglavju kanalizacija.

VII. POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA, ENERGETSKEGA IN TELEKOMUNIKACIJSKEGA UREJANJA

18. člen

(splošno)

(1) Območje obstoječih objektov in ureditev je komunalno opremljeno.

Za vso novo in rekonstrukcijo obstoječe gospodarske javne infrastrukturo je potrebno izdelati projekte PGD, PZI, ter pri tem upoštevati zahteve upravljavcev posameznih vodov, komunalne koridorje ter predpisane odmike in zaščitne ukrepe.

(2) Ureditve javne gospodarske infrastrukture se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(3) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno in izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic in dovozi k stavbam. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.

(4) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura gradbenih parcel obsega: javni dostop, dovoz, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in meteorno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, telefon in plinovodno omrežje.

(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na vso javno gospodarsko infrastrukturo.

19. člen

(cestno omrežje)

(1) V obravnavanem območju je preplet prometnic različnih smeri, in sicer:

– glavna vzdolžna os je regionalna cesta R III 653 (Sodražica – Podplanina),

– lokalna cesta LC 229050 (Studenec – meja – Loški Potok),

– lokalna cesta LC 229100 (Markovec- R. gora – Hrib),

– lokalna in napajalna cesta 731090 (Hrib – Retje – Grda dolina),

– dostopna cesta k cerkvi 231020 (Hrib – Tabor),

– napajalna cesta za poselitev na padajočem terenu na vzhodnem pobočju naselja Hrib 231030 (Hrib – Vrh Hriba);

(2) Tranzitni promet bo potekal po obstoječi vzdolžni glavni cesti skozi naselje. Obstoječa križišča in priključki so vpeti v obstoječo pozidavo na močno padajočem terenu in ne omogočajo tekoč in varen promet iz vseh smeri. S prometnimi znaki je potrebno znižati hitrosti skozi naselje. Primarna naloga tega OLN-ja je nova prometna rešitev s spremljajočimi ureditvami.

20. člen

(1) Osnova prometne rešitve je združitev lokalnih cest iz smeri Stari trg in Nove vasi z navezavo na regionalno cesto iz smeri Sodražica. Priključek se izvede severneje od obstoječih, ki tangirajo osrednji trg naselja Hrib. V osrednjem trgu se ohranijo priključki napajalnih cest naselja za smeri Retje, Tabor in zgornjega dela naselja Hrib.

(2) Rešitev načrtuje novogradnjo priključka lokalnih cest (LC 229100 in LC 229050) in rekonstrukcijo regionalne ceste R III 653. Premagovanje višinskih razlik zahteva izgradnjo ene mostne konstrukcije ter več opornih zidov.

(3) Kompleksnejša ureditev zahteva ureditev ob mostni konstrukciji z nasipom. Skozi nasip se izvede propust za napajalno cesto v smeri naselja Retje.

21. člen

Intervencijski promet je dovoljen po vseh prometnih in drugih utrjenih površinah okrog obstoječih in predvidenih objektov v skladu s pogoji soglasodajalcev.

22. člen

Za potrebe mirujočega prometa je nujno urediti dodatna parkirišča pri prenovi, nadomestni gradnji in novogradnji, še zlasti pri objektih javnega značaja ali objektih z dopolnilnimi dejavnostmi. Skupne parkirne površine za potrebe dejavnosti se urejajo na lokacijah, in sicer:

– pred novozgrajenim poslovnim stanovanjskim objektom (sp 101),

– na sproščenih površinah starih cestišč na parc. št. 216/2 k.o. Hrib;

23. člen

(vodovod)

(1) Na območju ureditvenega načrta je obstoječe vodovodno omrežje. Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na obstoječe vodovodno omrežje. Pri priključevanju dodatnih porabnikov vode se sproti preverja ustreznost obstoječih vodov. Zahteve za dopolnitev, posodobitev omrežja in fazno zamenjavo opravi upravljavec.

(2) Za izvedbo novogradenj in ureditev v okviru tega OLN-ja je predvidena prilagoditev in posodobitev javnega vodovodnega omrežja za kvalitetno oskrbo z zadostnimi količinami pitne in požarne vode. Za zagotavljanje požarne varnosti služijo obstoječi hidranti, ki se bodo ob rekonstrukcijah postopno zamenjevali in dopolnjevali. Trasa omrežja in nadzemnih hidrantov je razvidna iz situacije komunalnega omrežja (glej grafične priloge).

(3) Za predvideno vodovodno omrežje je potrebno izdelati PGD, PZI projekte. V naslednjih fazah projektiranja in izvedbi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.

24. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Obstoječo, novo in dopolnilo gradnjo je potrebno priključiti na kanalizacijsko omrežje po pogojih upravljalca. Pri tem je potrebno upoštevati zaščito vodnih virov v občini in navodilo za gradnjo gnojišč in greznic.

(2) Do celovite izgradnje kanalizacijskega kolektorja in čistilne naprave se odplake rešujejo individualno. V postopku pridobivanja lokacijskega dovoljenja se definira ustrezna velikost greznice, ki mora biti triprekatna, nepropustna na občasno praznjenje. Locirana naj bo tako, da bo preko nje možna nadaljna navezava na kolektor.

(3) Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko lovilcev maščob v kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico.

(4) Na obravnavanem območju ni dovoljena dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaženja voda. V kolikor se gostinski dejavnosti pojavijo tehnološke odplake ali drugače obremenjene odplake, je nujno v projektu PGD pripraviti predhodno čiščenje pred priključkom na javni kanalizacijski sistem.

25. člen

(električno omrežje)

(1) Potrebno je varovati koridorje daljnovodov. Za oskrbo z elektično energijo veljajo naslednji pogoji:

– na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise za to področje in zasnovo elektro omrežja

– upravljavec mora zagotoviti ustrezne napetostne razmere za potrebe gospodinjstev in dejavnosti (obstoječih in predvidenih) na osnovi izpolnitve tehničnih pogojev, ki jih predpiše v elektro-energetskem soglasju pred izdajo dovoljenja.

Pri rekonstrukciji omrežja je potrebno fazno vse zračne elektro vode zamenjati s kabelsko kanalizacijo.

(2) Ob glavnih cestah in večjih odprtih ploščadih mora biti zgrajena javna razsvetljava, ki zagotavlja minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa in dejavnost dela območja.

Posebno oblikovana ulična osvetlitev je predvidena na ploščadi tržnice nad arkadnim hodnikom ter na parkovno urejeni osrednji ploščadi.

26. člen

(TK omrežje)

(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in pridobiti soglasje k projektnim rešitvam. Obstoječe TK omrežje je potrebno na podlagi projektne rešitve ustrezno zaščititi in po potrebi prestaviti. Celoten TK razvod bo izveden v kabelski kanalizaciji.

(2) Projekt TK priključka do posameznih objektov se izdela v fazi izdelave PGD, ko bodo znane potrebe po TK priključkih.

27. člen

(CaTV omrežje)

(1) Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.

(2) Za predvidene objekte je potrebno izdelati PGD, PZI projekte CaTV priključkov. Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi vseh del za realizacijo CaTV omrežja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter pogoje in soglasje upravljavca.

28. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Komunalni odpadki se odvažajo na urejeno deponijo komunalnih odpadkov. Posode za zbiranje odpadkov so tipske. Tip in velikost posode določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostopi do posod morajo biti vedno dostopni s specialnimi smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza odpadkov so se dolžni ravnati v skladu z odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Loški Potok.

(2) Investitor je dolžan za posamezne objekte zagotoviti na svojem zemljišču, v neposredni bližini prometnice prostor ustrezne velikosti, kjer bodo nameščene posode za odlaganje ločenih odpadkov, skladno z določili odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki Občine Loški Potok. Prostori, kjer se nahajajo posode za zbiranje odpadkov so na zemljišču investitorja oziroma lastnika objekta in morajo biti tlakovane, nezdrsljive in dobro osvetlene.

(3) V kolikor na posamezni parceli zaradi dejavnosti nastajajo posebni odpadki, je potrebno v projektu za pridobitev dovoljenj predvideti prostor za zbiranje in odvoz skladno z zahtevami zdravstvene inšpekcije. Eventualne nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščenim zbiralcem in jih ni dovoljeno začasno skladiščiti zunaj objektov. Urejeno mora biti na način, kot ga določajo veljavni predpisi.

VIII. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR

29. člen

(varovanje objektov in območij naravnih vrednot in kulturne dediščine)

(1) Lokacija premostitvenega cestnega objekta je v območju kompleksnega varstva kulturne dediščine OKV štev. 21 – Loški Potok, ki je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS, Uradni list RS, 76/04) opredeljeno v poglavju 3. Razvoj krajine, kot območje nacionalne prepoznavnosti. Njegovo ožje območje predstavlja izjemno kulturno krajino (EŠD 8128) z veliko koncentracijo objektov in območij kulturne dediščine. Cesta Hrib – Lož predstavlja mejo enote Hrib Loški Potok – Arheološko najdišče Tabor (12733), ki je hkrati vplivno območje dominante v prostoru, cerkev s. barbare (EŠD 2010).

(2) Na podlagi idejne zasnove prometne rešitve se pridobijo projektni kulturno-varstveni pogoji ter skladno z zakonskimi določili (ZVKD) tudi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

30. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) je obravnavano območje javno središče, kjer se bodo opravljajo družbene, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom.

(2) Ravni hrupa na stiku z obstoječo zaledno stanovanjsko pozidavo ne smejo presegati mejnih dnevnih in nočnih ravni hrupa, ki veljajo za II. območje – mešano območje, to je mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in nočne ravni hrupa 45 dBA.

31. člen

(varstvo zraka)

(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).

(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka, je kot energetski vir predviden plin.

(3) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:

– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;

– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;

– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter

– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

32. člen

(varstvo voda)

(1) Upoštevati je potrebno pogoje upravljavca za odvod sanitarnih in meteornih voda.

(2) Varstvo voda bo urejeno z izgradnjo kanalizacije, ki jo bo možno priključiti na čistilno napravo.

(3) Meteorne odplake s strešin bodo vodene preko peskolovov v ponikovalnice.

(4) Meteorne odplake s prometnih površin bodo speljane v meteorno kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.

(5) Na območju ne bo dovoljena poslovna dejavnost, pri kateri bi lahko prišlo do onesnaževanja voda, zato na tem področju niso predvideni nobeni okoljevarstveni ukrepi. Zagotoviti je treba izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).

33. člen

(odpadki)

Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojnikih in se odvažali na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini.

34. člen

(varstvo tal)

(1) Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in prometne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic.

Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih visokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije.

(2) Nenevarni odpadki, ki bodo nastali ob pripravi zemljišč in gradnji objektov naj se predajo izvajalcu javne službe odlaganja odpadkov na odlagališče nenevarnih odpadkov Podhom.

(3) Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila opredeljena v poglavju komunalne in energetske infrastrukture.

35. člen

(zaščita pred požarom in drugimi nesrečami)

(1) Lokacije načrtovanih gradenj in ureditev na obravnavanem območju zagotavljajo ustrezne odmike, oskrbo s požarno vodo ter intervencijske dovoze evakuacijske površine. Sprememba ZN Center Zreče – C5 upošteva določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).

(2) Odmiki med posameznimi objekti presegajo 12 m in preprečujejo širjenje požara. Varen umik pred požarom je možen na zunanje, nepozidane površine, površine dovozov in najbližje skupne površine.

(3) Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja ter vodnih zadrževalnikov zagotavlja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Obstoječe hidrantno omrežje se z izgradnjo novih objektov dopolni. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).

(4) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventne vozila po obstoječem omrežju cest. Delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene na obstoječih in predvidenih platojih.

(5) Dostopi in dovozi omogočajo dovoz interventnih vozil. Izpolnjeni so pogoji za varen umik.

Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.

IX. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ

36. člen

Zemljišča, ki ne bodo urejena v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

XI. TOLERANCE

37. člen

(dovoljena odstopanja)

(1) Tolerance pri gabaritih, ki so podani v grafični prilogi, kot maksimalne velikosti. Odstopanja so možna do – 15% ali manj, ker morajo ohranjati vzdolžne tlorisne zasnove. Tudi vertikalni gabariti so podani v maksimalnih okvirih. Z nižanjem pa je potrebno upoštevati tvorjenje uličnega niza ter neposredno sosednje objekte.

(2) Spremembe namembnosti so dovoljene do meje, ko nova namembnost ne moti bivalnih pogojev znotraj objekta in sosednjih objektov. Pri vnašanju novih dejavnosti, ki obsegajo celoten objekt, pa je nujno preveriti ustreznost glede na namen območja.

(3) Pri realizaciji tega OLN-ja so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.

(4) Dopustne so tolerance:

– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta centralnega dela naselja,

(5) Z uporabo toleranc se ne smeta spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele, ki niso v nasprotju z javno koristjo in predvideno namensko rabo območja ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.

X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV

38. člen

(1) Ureditveni načrt je obvezen za investitorje, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na ureditvenem območju. Določila ureditvenega načrta morajo biti smiselno uporabljena v lokacijskih dokumentacijah.

Poleg določil UN Hrib – Loški Potok je pri realizaciji potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev za vsak poseg v prostor posebej.

(2) Pri urejanju objektov in spremembi namembnosti v objektih je nujno upoštevati potrebe po dodatnih zunanjih površinah za potrebe manipulacije in parkiranja. Pri vsakem posegu je potrebno preveriti zadostnost zunanjih površin in zagotoviti pregledne in varne dostope in dovoze.

(3) Izbor novih ali dopolnilnih proizvodnih programov mora projekt vključevati tudi presojo ekološke obremenitve okolja.

(4) Pri prenovi objektov, ki so definirani kot nosilci identitete naselja in predstavljajo značilno mesta-tvorno arhitekturo je pri izdelavi projektne dokumentacije ali pred izdajo ustreznih dovoljenj potrebno izdelati načrt prenove fasad z arhitekturnimi detajli ter barvno študijo barvanja uličnih fasad.

(5) Projekt hortikulture mora biti posebej opredeljena ureditev na zelenicah, ki spadajo k objektom. Vrste zelenja naj bodo določene, pri čemer naj bo lastnikom prepuščena svoboda pri izbiri in lociranju ozelenitve. Potrebno je paziti pri preglednosti cestnega skeleta ter glavnim vedutam naselja. Ozelenitev mora biti izvedena tako, da ne ovira normalnega vzdrževanja objektov. Mejne zazelenitve ne smejo tangirati sosednjega zemljišča oziroma ovirati njihovega koriščenja.

39. člen

Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:

– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,

– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in normalna raba bližnjih objektov in zemljišč,

– uporabljati materiale, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,

– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

– zagotoviti dostope do zalednih kmetijskih zemljišč,

– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,

– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami k temu OLN-ju za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje,

– za vse predvidene objekte je treba pridobiti geotehnične pogoje za gradnjo;

XI. ZAČASNI UKREPI

40. člen

(1) Na podlagi določil 81. člena Zakona o urejanju prostora se sprejmejo začasni ukrepi za zavarovanje prostora celotnega območja OLN Hrib – sever zaradi načrtovanja prostorskih ureditev do realizacije gradnje predvidene s tem odlokom za celotni prostor, vendar ne več kot pet let. Za to območje Občina Loški Potok skladno z 85. členom ZUreP-1 uveljavlja predkupno pravico.

(2) Na vseh obstoječih objektih znotraj območja se lahko opravijo vzdrževalna in prenovitvena dela v okviru obstoječih gabaritov in v rabi, ki je kompatibilna z pretežno podrobno rabo območja določena s tem odlokom.

XII. USMERITVE ZA DOLOČANJE MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OLN

41. člen

Po realizaciji načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj tega OLN-ja je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja kot je opredeljeno v tem odloku.

XIII. KONČNE DOLOČBE

42. člen

OLN Hrib – sever je stalno na vpogled občanom, podjetjem in drugim pravnim osebam na sedežu Občine Loški Potok ter pri Upravni enoti Ribnica.

43. člen

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

44. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3500-0002/2006

Župan Občine Loški Potok

Hrib - Loški Potok, dne 21. decembra 2006

Janez Novak l.r.