Na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS,
št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09-ZPNačrt--A, 80/10 – ZUPUDPP, (106/10 –
popravek), 43/10 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 –
ZPNačrt-C, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 16.
člena
Statuta Občine Starše (MUV, št. 6/12) je Občinski svet Občine
Starše, na 13. redni seji, dne 21.9.2016, sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem prostorskem načrtu občine Starše |
|
1 UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet odloka) |
(1) S tem odlokom Občina Starše sprejme občinski prostorski |
načrt Občine Starše. |
|
2. člen |
(vsebina odloka) |
(1) Občinski prostorski načrt Občine Starše (v nadaljevanju OPN),
vsebuje strateški in izvedbeni del. |
(2) Strateški del določa: |
1. izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, |
2. zasnovo prostorskega razvoja občine, |
3. zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, |
4. zasnovo poselitve, z območji naselij, razpršene poselitve in
razpršene gradnje, |
5. usmeritve za prostorski razvoj občine. |
(3) Izvedbeni del določa: |
1. enote urejanja prostora, |
2. območja namenske rabe prostora, |
3. prostorske izvedbene pogoje, |
4. prostorske izvedbene pogoje za območja, za katera je predvidena
izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov. |
(4) OPN Starše vsebuje grafični in tekstualni del ter obvezne priloge in
je izdelan v digitalni in analogni obliki. |
(5) Tekstualni del vsebuje: |
1. besedilo odloka. |
(6) Grafični del vsebuje kartografsko gradivo strateškega in izvedbenega
dela. |
Kartografsko gradivo strateškega dela vsebuje: |
2. zasnova prostorskega razvoja (M 1 : 25.000), |
3. zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 25.000), |
4. usmeritve za razvoj poselitve ter sanacijo razpršene gradnje in
razpršene poselitve (M 1 : 25.000), |
5. usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 25.000), |
6. usmeritve za namensko rabo prostora (M 1 : 25.000). |
Kartografsko gradivo izvedbenega dela vsebuje: |
1. pregledna karta Občine Starše z razdelitvijo na liste (M 1 : 25.000), |
2. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 25.000), |
3. prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000), |
4. prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture (M 1 : 5.000). |
(7) Obvezne priloge vsebujejo: |
1. izvleček iz hierarhično višjih aktov (SPRS, PRS), |
2. prikaz stanja prostora, |
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, |
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
5. obrazložitev in utemeljitev OPN, |
6. povzetek za javnost, |
7. okoljsko poročilo. |
|
3. člen |
(pomen kratic, uporabljenih v odloku) |
(1) Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
- AC
avtocesta |
- BTP
bruto tlorisna površina objekta, |
- DPA
državni prostorski akt, |
- DPN
državni prostorski načrt, |
- DLN
državni lokacijski načrt, |
- DV
daljnovod, |
- EEO
elektroenergetsko območje, |
- EPO
ekološko pomembno območje, |
- EUP
enota urejanja prostora, |
- Fi
faktor izrabe gradbene parcele je razmerje med BTP objektov nad terenom
in površino parcele namenjene gradnji |
- Fz
faktor zazidanosti gradbene parcele je razmerje med tlorisno površino
objektov in površino parcele namenjene gradnji, |
- GJI
gospodarska javna infrastruktura, |
- K
klet, |
- KD
kulturna dediščina, |
- KP
krajinski park, |
- KS
kulturni spomenik-zavarovan s predpisom, |
- M
mansarda, |
- N
nadstropje, |
- NS
naravni spomenik, |
- NV
naravna vrednota, |
- ONRP
osnovna namenska raba prostora, |
- OPN
občinski prostorski načrt, |
- OPPN
občinski podrobni prostorski načrt, |
- OPPNp
predviden občinski podrobni prostorski načrt ali OPPN v pripravi, |
- p
podstrešje (ni dopustna ureditev mansardnih prostorov), |
- P
pritličje, |
- PIP
prostorsko izvedbeni pogoji, |
- PM
parkirno mesto, |
- PNRP
podrobnejša namenska raba prostora, |
- RPE
geodetsko statistični register prostorskih enot, |
- PRS
Prostorski red Slovenije, |
- Pv
območje velike poplavne nevarnosti, |
- Ps
območje srednje poplavne nevarnosti, |
- Pm
območje majhne poplavne nevarnosti, |
- Pp
območje preostale poplavne nevarnosti, |
- Q100
poplavno območje kote stoletnih vod – katastrofalne poplave, |
- SPA
posebna območja varstva (Natura 2000), |
- pSCI
predlog območij skupnega pomena (Natura 2000), |
- SPRS
Strategija prostorskega razvoja Slovenije, |
- UN
urbanistični načrt za večja središča (strokovna podlaga po veljavnih
predpisih), |
- VVO
vodovarstveno območje, |
- (-)
zapis etaže v oklepaju npr. (K) v tem odloku pomeni, da je izgradnja
etaže, zapisane v oklepaju, dopustna, ne pa obvezujoča). |
(2) Poleg navedenih kratic se v odloku uporabljajo tudi kratice za
osnovno in podrobnejšo namensko rabo prostora ter za posamezne varovalne
in varstvene prostorske elemente, ki so navedeni v prostorskih ali
drugih predpisih. |
|
4. člen |
(pomen izrazov uporabljenih v odloku) |
(1) Strokovni izrazi, ki so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen
kot so opredeljeni v predpisih s področja urejanja prostora in graditve
objektov ter v drugih predpisih. |
|
2 STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
2.1 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine |
|
5. člen |
(splošna izhodišča) |
(1) Strateški del OPN izhaja iz gospodarskih, družbenih in okoljskih
dejavnikov prostorskega razvoja Občine Starše in njenega širšega
območja. |
(2) Strateški del OPN upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja, ki
izhajajo iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih in
mednarodnih dokumentov in priporočil. |
(3) Pri načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Starše so bila
posebej upoštevana izhodišča SPRS, ki opredeljujejo: |
1. naselje Starše kot lokalno središče s funkcijami tega središča, |
2. Dravsko polje pomemben vodonosnik pitne vode, |
3. Dravsko polje kot območje intenzivnega kmetijstva z omejitvami zaradi
varstva pitne vode, |
4. reko Dravo z elektroenergetskim sistemom HE Zlatoličje kot področje
za pridobivanje električne energije, |
5. reko Dravo z obdravskim prostorom kot izjemno območje ohranjanja
narave, |
6. območje občine kot območje, preko katerega poteka avtocestni koridor
A4 in drugi infrastrukturni koridorji državnega oziroma regionalnega
pomena, |
7. lego območja občine med pomembnim središčem nacionalnega pomena v
regionalnem območju, to je mestom Ptuj in nacionalnim središčem - mestom
Maribor ter pomembnim zaposlitvenim središčem Kidričevo, |
(4) Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega
in regionalnega pomena, ki prostorsko vključujejo Občino Starše, kot so
Strategija razvoja Slovenije 2014-2020 (osnutek), Regionalni razvojni
program za Podravsko razvojno regijo 2014-2020, Strategija razvoja
turizma turistične destinacije Maribor-Pohorja (Zgornje Podravje). |
(5) Strateški del OPN upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev
urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni. |
(6) Enako upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov,
programov in načrtov s področij varstva okolja, ohranjanja narave,
varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter območja
ogroženosti po naravnih nesrečah na vseh ravneh varovanja, ki so
prikazani v prikazu stanja prostora za Občino Starše. |
|
6. člen |
(razvojne potrebe občine) |
(1) Občina Starše kot razvojne potrebe občine opredeljuje zagotovitev
funkcij, ki jih mora občina zagotavljati za svoje občane, za potrebe
vsakodnevnih potreb na področju družbene javne infrastrukture in
uslužnostno storitvenih dejavnosti kot so: |
1. posodabljanje vzgojnih in izobraževalnih zmogljivosti (dograditev in
posodobitev šole, ureditev posebnih zelenih površin za potrebe vzgoje in
izobraževanja, telovadnica v Marjeti, povečanje zmogljivosti vrtcev,
zagotovitev površin za mirujoči promet), |
2. graditev zmogljivosti za socialno skrbstvo: dom za starejše občane v
občinskem središču, medgeneracijski center v Trničah, |
3. zagotovitev prostorov za druženje občanov po naseljih, |
4. povezovanje in posodabljanje omrežij za preskrbo s pitno vodo, |
5. izgradnja in povezovanje omrežij za ravnanje z odpadno vodo, |
6. dopolnjevanje in posodabljanje področja ravnanja z odpadki, |
7. posodabljanje prometnih ureditev z gradnjo nove povezovalne
prometnice levega in desnega brega reke Drave, |
8. izgradnja omrežij za oskrbo z okoljsko in ekonomsko sprejemljivejšimi
energenti (plinifikacija) in oskrbo z lastnimi obnovljivimi viri
energije, |
9. posodabljanje in povečanje površin za šport in rekreacijo v občinskem
središču in v posameznih naselij, |
10. izgradnja omrežij za rekreacijsko udejstvovanje v odprtem prostoru
(kolesarsko omrežje občine navezano na širša kolesarska omrežja
Dravskega polja), |
11. vključevanje obrečnega prostora v rekreacijsko ponudbo s kopanjem v
naravnih vodah, |
(2) Kot razvojne potrebe za zagotavljanje potreb svojih občanov in
drugih investitorjev zaradi razvoja tistih dejavnosti, ki bodo omogočala
zadostno preskrbo s storitvenimi in drugimi preskrbnimi dejavnostmi ter
možnostjo širitve odpiranja novih zaposlitvenih zmogljivosti v občini,
Občina Starše opredeljuje: |
1. izgradnjo občinske gospodarske cone, |
2. možnosti za nadaljnji razvoj obstoječih in umestitev novih
storitvenih in preskrbnih dejavnosti vezanih na dobro prometno navezavo
občine in obstoječe naravne vire (vrtnarska proizvodnja in center,
premestitev večjih perspektivnih kmetij), |
3. ekološko razvojno naravnanost kmetijstva z možnostjo namakanja večjih
kmetijskih površin, |
4. preusmeritev v dopolnilne dejavnosti na kmetijah kot dodani vrednosti
kmetijske proizvodnje (oljarstvo, mlinarstvo in pekarstvo, predelava
mesa, sirarstvo, .. itd.), |
5. turizem, kot dopolnilno ponudbo občinskega središča s spremljajočo
ponudbo večjih športnih objektov (strelišče s počivališčem za avtodome,
moto športni park, muzej lesenih podov kot večji etno-prireditveni
prostor ob gradu s turističnimi in športnimi prireditvami, ureditev
območja ob Dravi za potrebe vodnega in obvodnega turizma, itd.). |
|
7. člen |
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
(1) Občina Starše je povezana s sosednjimi občinami na naslednjih
področjih: |
1. na področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s
pitno vodo, preskrba z energijo, telekomunikacijske povezave, |
2. z občinami Spodnjega Podravja na področju zaščite podtalnice
Dravskega polja, |
3. z Mestno občino Maribor, Mestno občino Ptuj in ostalimi sosednjimi
občinami na dopolnjevanju z dejavnostmi, ki jih občina ne načrtuje ali
ne zadovoljujejo potreb občine – sekundarne, terciarne in kvartarne
dejavnosti, |
4. z Mestno občino Maribor in sosednjimi občinami pri izvedbi projektov,
ki so regionalnega pomena – na področju ravnanja z odpadki, izgradnji
prometnih in ostalih infrastrukturnih omrežij in turizma, |
5. z Mestno občino Ptuj pri ravnanju z odpadno vodo, |
6. s sosednjimi občinami levega brega reke Drave na izgradnji nove
regionalne prometne povezave, |
7. z občino Duplek pri urejanju turističnega območja ob reki Dravi, |
8. z občino Hajdina pri izgradnji medobčinske gospodarske cone v
Zlatoličju, |
9. z občino Kidričevo pri urejanju gramoznice in spremljajočih
dejavnosti v Prepoljah. |
|
8. člen |
(cilji prostorskega razvoja občine) |
(1) Ob upoštevanju navedenih izhodišč so splošni cilji prostorskega
razvoja Občine Starše enaki ciljem prostorskega razvoja v Republiki
Sloveniji in so združeni v naslednje vsebinske skupine: |
1. skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj, |
2. skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi
in z optimalno zasnovo poselitve, |
3. optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru, |
4. prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v
občini, zlasti lokalnih središč in naselij z oskrbnimi funkcijami, |
5. dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih
omrežij, |
6. preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora, |
7. prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za
ekološko ravnovesje, |
8. ohranjanje in varovanje kulturne dediščine, z možnostjo vključevanja
teh dobrin v gospodarski razvoj občine, |
9. ohranjanje in izboljševanja prvin okolja, |
10. varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) Zaradi dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije
razvoja posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru je
občina kot prednostne določila naslednje cilje prostorskega razvoja: |
1. zagotavljanje prostorskih pogojev za umestitev površin za stanovanja
v občinskem središču in v strnjenih delih naselij, v katera bo usmerjan
razvoj poselitve v občini, |
2. zagotavljanje prostorskih pogojev za umestitev centralnih dejavnosti
v občinskem središču in naseljih z oskrbnimi funkcijami, kjer so delno
že razvite te dejavnosti ob pomembnejših prometnicah skozi naselja in
vpadnicah v naselja (poslovne dejavnosti, obrtna dejavnost), |
3. zagotavljanje prostorskih pogojev za umestitev medobčinske
gospodarske cone ob avtocestnem priključku Zlatoličje, |
4. zagotavljanje prostorskih pogojev za umestitev posebnih turističnih
dejavnosti v občinskem središču, |
5. zagotavljanje infrastrukturne dostopnosti predvidenih turističnih
območij z gradnjo ustrezne infrastrukture – sonaravni vodni in obvodni
turizem in rekreacija ob reki Dravi in ostalih vodnih površinah v
občini, |
6. zagotavljanje v prostorskih pogojev za širitev obstoječih zelenih
površin, |
7. zagotavljanje prostorskih pogojev za umestitev primarnih dejavnosti v
občini – območje z objekti za kmetijsko proizvodnjo – premestitev
kmetij, večje površine gojitvenih in prodajnih rastlinjakov, |
8. zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje
infrastrukturnih omrežij v občini – obnova in prenova vodovodnega
omrežja ob izgradnji kanalizacijskega omrežja, rekonstrukcija delov
prometnega omrežja, |
9. zagotavljanje prostorskih pogojev za uvajanje okoljsko
sprejemljivejših oblik kmetovanja na območjih najožjega varovanja pitne
vode, |
10. zagotavljanje prostorskih pogojev za varstvo okolja v občini –
dograjevanje kanalizacijskega omrežja s sovlaganjem v centralno čistilno
napravo na Ptuju, |
11. zagotavljanje prostorskih pogojev za umestitev in izgradnjo nove
regionalne povezave z občinami na levem bregu Drave, z mostom preko
Drave, kot navezovalno cesto srednjega dela Slovenskih goric na AC
omrežje, 12. zagotavljanje površin za dolgoročne širitve občinskega
središča s programi, razvoja občinskega središča za dejavnosti turizma
ter rekreacije in športa kot spodbujevalnikov turizma. |
|
2.2 Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
9. člen |
(vsebina zasnove prostorskega razvoja občine) |
(1) V zasnovi prostorskega razvoja občine Starše se na osnovi
prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora ter razvojnih
teženj in možnosti določijo: |
1. prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti, |
2. omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij, |
3. temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji, |
4. druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih
naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora, površinske vode, območja
mineralnih surovin, |
5. urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt. |
|
10. člen |
(prednostna območja za razvoj poselitve) |
(1) Naselja v občini Starše so z izgradnjo AC4 Slivnica-Draženci in v
nadaljevanju do meje s Hrvaško ter neposredno navezavo območja občine na
AC sistem z dvema AC priključkoma, izredno povečala lokacijsko ugodnost
za bivanje v prostoru med Mariborom in Ptujem, kar posledično povzroča
pritisk na širitev naselij v neposredni bližini avtoceste, ki ga bo
občina prednostno usmerjala v območja naselij z: |
1 intenzivnejšim razvojem poselitve, v katerih so poleg razvitih
primarnih dejavnosti s površinami kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi ter
bivanjem, razvite in načrtovane tudi spremljajoče dejavnosti za
zadovoljevanje potreb na ravni občine ter druge dejavnosti, ki jih
opravljajo za celotno območje občine ali za širše vplivno območje
naselij; v severni poselitveni smeri, ki se je razvila ob robu
nepoplavne dravske terase, občina opredeljuje kot naselji z
intenzivnejšim razvojem poselitve naselji Starše in Zlatoličje, v južni
poselitveni smeri ob robu višje dravske terase je to naselje Marjeta s
prostorsko in funkcijsko povezanim sonaseljem Trniče, |
2 zmernim razvojem poselitve, v katerih so poleg razvitih primarnih
dejavnosti s površinami kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi ter bivanjem,
razvite in načrtovane tudi spremljajoče dejavnosti za zadovoljevanje
potreb na ravni naselja ter druge dejavnosti, ki jih opravljajo za širše
vplivno območje naselij, opravljajo naselja Brunšvik, Prepolje in
sonaselje Loka-Rošnja. |
(2) Občina bo razvoj sekundarnih dejavnosti in spremljajočih terciarnih
gospodarskih dejavnosti usmerjala v: |
1 novo proizvodno območje medobčinske gospodarske cone ob AC priključku
Zlatoličje, ki nastaja kot širitev območja HE Zlatoličje in že
obstoječega proizvodnega območja v naselju Slovenja vas, v sosednji
Občini Hajdina. |
2 hkrati bo podpirala ohranitev obstoječih proizvodno storitvenih obrti
izven gospodarske cone, v ostalih naseljih pod pogojem, da so: |
a. prostorsko sprejemljive, kar pomeni, da z obratovanjem ne povzročajo
dodatnih navzkrižij z rabo prostora na ostalih površinah ali v naselju
(občasnega zapiranja dostopa na posamezne parcele, prekomernega
povečanja prometa ali osne obremenitve cest, občasne zaustavitve prometa
(razkladanje in nakladanje na javni prometni površini), povečanje
mirujočega prometa na javnih površinah, namenjenih funkciji naselja
prometa ipd.), |
b. okoljsko sprejemljive kar pomeni, da so vse emisije obratovanja v
mejah dopustnih emisij za posamezno vrsto emisije (hrup, onesnaženost
zraka, vode, tal, zasenčenje sosednjih objektov in podobno), |
c. zagotovljeni pogoji za izvajanje ukrepov reševanja in zaščite v
primeru ogroženosti premoženja, okolja ali življenj. |
V kolikor takšni pogoji za ohranitev obstoječih dejavnosti zunaj
gospodarske cone v Zlatoličju ne bodo zagotovljeni, bo občina usmerjala
te dejavnost v preselitev v gospodarsko cono Zlatoličje. |
(3) Manjše proizvodne dejavnosti intenzivne vzgoje rastlin in vzreje
živali, bo občina usmerjala v vsa območja naselij z vitalnimi kmetijami,
če bodo za umestitev teh dejavnosti izpolnjeni prostorski in okoljski
pogoji (lega ob robu naselja z možno širitvijo v odprti prostor, dostop
do območja dejavnosti, sprejemljive emisije za bivanja in ostale
dejavnosti v tem prostoru) ter ostali pogoji navedeni v zgornjem
odstavku tega člena. V primerih, ko omilitveni ukrepi za razvoj teh
dejavnosti v naselju ne bi zmanjševali vpliva emisij pod sprejemljivo
vrednost, bo občina razvoj teh dejavnosti usmerjala na usklajene
površine izven naselij kot celoto (preselitev kmetij) ali le deloma
(samo nestanovanjski del kmetije). |
(4) V prednostna območja za razvoj poselitve bo občina usmerjala tudi
gradnjo objektov namenjenih druženju in drugim aktivnostim prebivalstva
v posameznih naseljih ter urejanje in širitev površin za šport in
rekreacijo ter ostalih zelenih površin v vseh naseljih. |
|
11. člen |
(prednostna območja za razvoj drugih dejavnosti) |
(1) Primarno dejavnost kmetijstva in gozdarstva bo občina usmerjala v
odprti prostor Dravskega polja ob upoštevanju varovalnih in varstvenih
režimov v prostoru. |
(2) Primarno dejavnost pridobivanja mineralnih surovin-izkoriščanje
gramoza bo občina usmerjala v obstoječo območje ob južnem robu občine,
ki predstavlja širitveno območje gramoznice Pleterje. |
(3) Dejavnost sonaravnega turizma z obvodnim turizmom in dejavnostmi na
vodi, bo občina usmerjala v širši obrečni prostor med naseljema
Zlatoličje in Loka pri Rošnji ter v širše območje gramoznice Pleterje
kot velike umetne vodne površine. |
|
12. člen |
(omrežje naselij, z vlogo in funkcijo naselij) |
(1) Občina opredeljuje naselje Starše kot lokalno središče s funkcijo
občinskega središča, ki poleg bivanja in kmetij s z dopolnilnimi
dejavnostmi, opravlja za občino tudi večino funkcij za zadovoljevanje
potreb občinskega središča, še posebej za naselja v vplivnem območju na
levem bregu hidroenergetskega sistema SD1. |
(2) Drugo pomembnejše središče v občini je lokalno središče Marjeta na
Dravskem polju s funkcijo oskrbnega krajevnega središča, ki s skupaj s
sonaseljem Trniče opravlja delne funkcije občinskega središče v
zmanjšanem obsegu, prisotne pa so tudi uslužnostne in storitvene
dejavnosti, ki jih kot oskrbno središče južnega dela občine opravlja za
naselja v vplivnem območju desnega brega hidroenergetskega sistema SD1. |
(3) Tretje naselje po pomembnosti in največje naselje po številu
prebivalcev, je oskrbno središče Zlatoličje s funkcijo oskrbno
zaposlitvenega središča, ki poleg nekaterih uslužnostnih in storitvenih
dejavnosti z že razvitimi in predvidenimi proizvodnimi dejavnostmi,
ponuja tudi možnost zaposlitve za del prebivalstva v svojem vplivnem
območju. |
(4) Ostala naselja v občini so naselja Brunšvik, Loka, Rošnja in
Prepolje, ki poleg bivanja in kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in
nekaterimi spremljajočimi dejavnostmi, opravljajo delno oskrbo
prebivalcev svojih naselij. |
|
13. člen |
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in |
regiji) |
(1) Naselja v Občini Starše se prometno povezujejo med seboj in
navezujejo na občinsko središče ter na pomembnejša središča izven občine
s cestnim prometnim omrežjem. |
(2) Temeljna smer cestno prometnega povezovanja Občine Starše je
avtocesta Slivnica-Draženci-Hrvaška, ki območje občine z dvema AC
priključkoma neposredno navezuje na širše avtocestno in cestno prometno
omrežje zlasti pa na večje nacionalna in nacionalno regionalna središča. |
(3) Naselja na levem bregu hidroenergetskega sistema SD1 medsebojno
povezuje in navezuje na nacionalno središče Maribor in nacionalno
središče regionalnega pomena Ptuj ter na ostala sosednja občinska
središča nekdanja glavna cesta G-I-1, ki je po izgradnji AC spremenjena
regionalno cesto. |
Druga smer cestno prometnega povezovanja, ki povezuje naselja zahodnega
dela občine na sosednja občinska središča, je regionalna cesta
R-III-711, ob južnem robu občine. |
(4) Vsa naselja so preko navedenih državnih cest ali preko lokalnih cest
dobro povezana z občinskim središčem, nacionalnim središčem Maribor,
regionalnim središčem Ptuj in ostalimi bližnjimi občinskimi središči. |
14. člen |
(druga za občino pomembna območja) |
(1) Druga za občino pomembna območja so: |
1. območje naravnih kvalitet prostora ob reki Dravi (krajinski park
Drava, ekološko pomembno območje Drava – spodnja, posebno varstveno
območje Drava, ekološko pomembno območje Dravsko polje (območje Natura
2000), |
2. območje športno rekreacijskih površin v naseljih in ob naseljih, ki
so praviloma zajeta v območja naselij, |
3. površinske vode reke Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne
Zlatoličje. |
|
15. člen |
(urbanistični načrt) |
(1) Razvoj občinskega središča Starše in razvoj naselja Zlatoličje, so
podrobneje opredeljeni v urbanističnih načrtih za ti naselji. |
|
2.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega |
pomena |
|
16. člen |
(prometna infrastruktura) |
(1) Prioriteta občine na področju cestnega omrežja bo dobra prometna
povezava celotnega območja občine z občinskim središčem Starše,
nacionalnim središčem Maribor, regionalnim središčem Ptuj, zaposlitvenim
središčem Kidričevo in ostalimi sosednjimi občinami ter urejanje in
posodabljanje tistih delov omrežja, kjer prometna dejavnost povzroča
navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in vpliva na poslabšanje
kvalitete bivanja, kot so državne ceste skozi naselja, otežene ali
podaljšane prometne navezave in dostopi zaradi gradnje državnega
cestnega omrežja, priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih cest,
in dostopi na zemljišča, ali pa je poslabšana prometna varnost na
omrežju občinskih cest. |
(2) Občina Starše bo usmerjala nadaljnji razvoj cestnega omrežja v
prometno povezavo z območji severno od Drave, z novo mostno povezavo, ki
bi približala ta območja navezavi na avtocestno omrežje. |
(3) Občina Starše bo v povezavi z drugimi občinami spodbujala razvoj
kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti – tako v območju razvoja turizma
v občini Starše (kot oblika dodatne ekološko naravnane turistične
ponudbe k predvideni turistično rekreacijski ponudbi v obdravskem
območju), kakor tudi v ostalih območjih občine. |
(4) Občina bo v povezavi z drugimi občinami spodbujala razvoj plovbe za
prevoz potnikov v turistične in rekreacijske namene - dopustna le
plovila brez motornega pogona, in pristopila k skupni izdelavi
strokovnih podlag za potrebe vodnega prometa upoštevajoč tehnične
omejitve plovil in izvedbi pristanov kot vstopno izstopnih mest ter
omejitve, ki izhajajo iz varstvenih in ostalih režimov na vodotoku in v
njegovi bližini kot osnove za sprejem predpisa o plovbi po reki med
Mariborom in Ptujem. |
(5) Javni potniški promet, ki ga predstavlja medmestni promet med
Mariborom in Ptujem in ostalimi pomembnejšimi središči. Občina načrtuje
izvedbo novih povezav z javnim potniškim prometom med naselji. |
|
17. člen |
(telekomunikacije) |
(1) Telekomunikacijsko omrežje v občini sestavlja telefonsko
telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske televizije. |
(2) Celotno območje občine je pokrito s telekomunikacijskim omrežjem. |
(3) Občina bo usmerjala razvoj telekomunikacijskega sistema v sodobne
tehnično tehnološke in organizacijske tokove ter skrbela za kakovosten
pristop do telekomunikacijskih omrežij na celotnem območju občine. |
|
18. člen |
(energetika) |
(1) Proizvodno energetsko območje na območju občine predstavlja
hidroenergetski sistem SD z HE Zlatoličje ter delom dovodnega in
odvodnega kanala. |
(2) Prenosno omrežje na elektroenergetskem področju predstavlja
obstoječi visoko napetostni daljnovod DV 2x400 kV Maribor - Krško -
Podlog s predvidenim vzporednim daljnovodom enake napetosti in DV 2x110
kV HE Zlatoličje - Cirkovce. |
(3) Razvoj distribucijskega elektroenergetskega omrežja bo občina
usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječih zmogljivosti, s
ciljem zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju
občine. |
(4) Prenosno omrežje zemeljskega plina na območju občine Starše
predstavlja magistralni plinovod M1 Ceršak - Rogatec, s vzporednim
magistralnim plinovodom M1/1 Ceršak – Kidričevo, ki je v fazi izgradnje
ter načrtovano izgradnjo regionalnega plinovoda, za potrebe
plinifikacije območja Občine Starše in sosednjih občin. |
(5) Občina načrtuje preskrbo z zemeljskim plinom kot gospodinjskim
energentom na celotnem območju občine. |
(6) Pri drugih virih energije bo občina v skladu z Lokalnim energetskim
konceptom, podpirala tiste vire energije, ki so prijaznejši okolju in
zagotavljajo ekonomsko opravičljiv izkoristek kot je lesna biomasa –
tudi bioplin (z možnostjo oddajanja v plinovodno omrežje), geotermalna
energija, sončna energija ter energijo vodnih potencialov ki jih bo
mogoče umeščati v prostorsko usklajena območja v skladu z energetsko
strategijo občine. |
|
19. člen |
(oskrba z vodo) |
(1) Vsa naselja v občini so priključena na javno vodovodno |
omrežje. |
(2) Razvoj obstoječega omrežja za preskrbo s pitno vodo bo Občina Starše
usmerjala v dograjevanje in obnavljanje obstoječega omrežja, s ciljem
zagotavljanja zadostnih količin zdrave pitne vode za vsako gospodinjstvo
z dodatnim povezovanjem vodovodnih sistemov med naselji. |
(3) Na območju občine je kot prednostna usmeritev pri obnavljanju
omrežja predvidena zamenjava primarnih vodovodnih cevovodov. |
|
20. člen |
(čiščenje in odvajanje odpadnih voda) |
(1) Občina Starše bo na področju čiščenja in odvajanja odpadnih vod
usmerjala dejavnosti v pospešeno dograjevanje omrežja za zbiranje in
odvajanje odpadnih vod v območjih naselij (na območjih strnjenih
površin) in na območjih proizvodnih površin, v skladu z izhodišči SPRS.
Z obstoječim in kanalizacijskim omrežjem v izgradnji ter načrtovanim
kanalizacijskim omrežjem, bodo vsa naselja v občini zajeta v sistem
čiščenja odpadnih vod v povezavi Zlatoličje-Starše-Rošnja-Loka,
Zlatoličje-Prepolje-Trniče-Marjeta, ter odsekom za navezavo naselju
Brunšvik. |
(2) Občina Starše bo v območju manjšega pojava razpršene poselitve in v
območjih, kjer priključitev na kanalizacijski sistem zaradi ekonomske
neopravičenosti ne bo zagotovljena, dovoljevala zbiranje odpadne vode v
individualnih sistemih za zajem odpadne vode in odvoz greznične
blatenice na čistilno napravo ali manjše individualne sisteme čiščenja
odpadne vode. |
(3) Občina bo načrtovanje in izvedbo odvajanja padavinskih voda z
urbanih površin usmerjala tako, da bo v največji možni meri zmanjšan
hipni odtok z urbanih površin, zaradi česar je potrebno predvideti
zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike na
parceli s pomočjo zatravitve površin, tlakovanja s travnimi ploščami,
izvedbo morebitnih suhih zadrževalnikov in podobnimi krepi, ki
preprečujejo hipni odtok vode. |
|
21. člen |
(ravnanje z odpadki) |
(1) Občina bo skrbela za organizirano ločeno zbiranje gospodinjskih
odpadkov in odlaganje odpadkov na regijskem odlagališču. V organizirano
zbiranje odpadkov je zajeto celotno območje občine. |
(2) Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov bo deloval na območju
predvidene gospodarske cone v Zlatoličju. |
|
22. člen |
(vodno gospodarske ureditve) |
(1) Občina bo vodno gospodarske ureditve usmerjala v tiste ureditve in
posege, ki izboljšujejo poplavno varnost na območju občine ter omogočajo
dogovorjeno gospodarsko izrabo vode za turistične, rekreacijske in
energetske namene. |
|
2.4 Določitev območij naselij, vključno z območji razpršene |
gradnje in razpršene poselitve |
|
23. člen |
(določitev območij naselij) |
(1) Kot naselje Starše občina opredeljuje dve prostorsko povezani
območji, ki ju sestavljajo: |
1. območje starejše vaške pozidave s kmetijami, dopolnilnimi dejavnostmi
in bivanjem ob lokalni cesti v severnem delu naselja, ki poteka ob robu
nepoplavne dravske terase, |
2. območje novejše pozidave, ob regionalni cesti skozi naselje, ki je
sestavljeno iz: |
a. osrednjega območja ob prometnici, kjer prevladujejo centralne
dejavnosti, |
b. centralnega dela ob vzhodnem robu naselja z dvorcem in ostalimi
spremljajočimi objekti, v katerega bo občina usmerjala dejavnosti,
primerne vsebini že načrtovanih dejavnosti v tem območju (kulturne
dejavnosti, večgeneracijsko središče, etno park, kolesarski logistični
center in podobno), |
c. novejše stanovanjske pozidave, ki se je razvila kot gručasta
vzporedna pozidava južno in severno od pozidave ob glavni prometnici, |
d. območja pokopališča ob južnem robu območja, |
e. vrtnega centra ob zahodnem robu območja, |
3. rekreacijskih površin, ki povezujejo obe prostorski območji naselja
ob vzhodnem robu naselja – od šolskih igrišč preko športnega parka do
rekreacijskih ureditev ob Dravi, |
4. dolgoročnih širitev namenjenih širitvi pozidave ob južnem in severnem
robu novejšega dela naselja in omogočajo razvoj gručaste zasnove
naselja, |
5. dolgoročne širitve ob vzhodnem robu naselja, ki so namenjene širitvi
športno rekreacijskih dejavnosti v občinskem središču. |
(2) Kot sonaselje Marjeta-Trniče občina opredeljuje funkcijsko in
prostorsko povezano strnjeno območje, ki obsega: |
1. starejšo razvite pozidave s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanjem v obeh starejših delih, takrat še prostorsko ločenih naselij,
(obe sta bili obojestranski obcestni pozidavi severno in južno od
območja podružnične cerkve v Marjeti oziroma vaške kapele v Trničah), |
2. dela s centralnimi dejavnostmi, ki se je iz nekdanjega naselja
Marjeta, razvil ob lokalni cesti v smeri proti Trničam, |
3. časovno poznejšo pozidavo, ki se je krakasto razvijala ob prometnicah
na zahodnem in vzhodnem delu naselja Marjeta in se s pozidavo ob spodnji
(lokalni) cesti povezala z naseljem Trniče, |
4. pozidave ob zgornji cesti v predhodno ločenem naselju Trniče, ki se
je razvila tudi na površine med cestama in krakasto v smeri proti
Prepoljam, |
5. športni park Marjeta v severozahodnem delu sonaselja ob AC priključku
Marjeta na Dravskem polju, |
6. območje opuščene gramoznice na jugovzhodnem delu sonaselja, v katerem
je načrtovano manjše rekreacijsko območje z objekti večgeneracijskega
središča za celotno območje poselitve južno od kanala SD1. |
7. dolgoročne širitve sonaselja, ki obsegajo prostorske vrzeli v
obcestnih pozidavah. |
(3) Občina kot naselje Zlatoličje opredeljuje strnjeno pozidavo skupaj s
kompleksom HE Zlatoličje, ki obsega: |
1. najstarejšo vaško pozidavo s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in
bivanjem v severovzhodnem delu naselja ob starejši lokalni povezavi po
robu nepoplavne terase in njen krakasti razvoj na severni in južni
strani do novejše prometnice, ki jo predstavlja sedanja regionalna
cesta, |
2. del naselja z manjšimi kmetijami in stanovanjskimi površinami, ki se
je razvil pod poplavno Dravsko teraso ob severnem robu naselja skupaj s
športnim centrom, |
3. časovno kasnejšo povezavo, z manjšimi kmetijami in stanovanjskimi
površinami, ki se je razvila ob novejši prometnici (regionalni cesti in
na površine med obema pozidavama), |
4. površine obcestne pozidave južno od HE Zlatoličje, |
5. območje HE Zlatoličje, |
6. površine namenjene umestitvi centralnih dejavnosti severno od HE
Zlatoličje, |
7. površine za izgradnjo dela medobčinske gospodarske cone, južno od HE
Zlatoličje, |
8. površine dolgoročnih širitev naselja za stanovanjsko gradnjo in za
širitev gospodarske cone. |
(4) Občina kot sonaselje Loka-Rošnja opredeljuje obcestno pozidavo, ki
se je na območju Rošnje krakasto razširila in po tem odloku obsega: |
1. staro pozidavo s kmetijami, ki se je v predhodno prostorsko ločenih
naseljih razvila ob prometnici na robu nepoplavne dravske terase, |
2. novejšo pozidavo in večjim deležem površin namenjenih bivanju, ki so
se razvile ob novejši prometni povezavi in njenih priključkih,
najmočneje v smeri povezovanja obeh naselij v prostorsko enotno celoto,
nima izrazitih funkcijskih povezav, |
3. rekreacijske površine z večnamenskimi prostori na nižji dravski
terasi v obeh delih sonaselja. |
4. površine za dolgoročne širitve naselja, ki obsegajo nepozidane vrzeli
v obcestni pozidave in površine za gručasti razvoj naselja na njegovem
vzhodnem koncu. |
(5) Naselje Brunšvik po tej opredelitvi obsega: |
1. obojestransko starejšo obcestno pozidavo ob regionalni |
cesti s kmetijami z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanjem, |
2. pozidavo, ki se je krakasto razvila ob pomembnejših prometnih
priključkih na to cesto v novejšem času in v kateri prevladuje bivanje, |
3. manjšo obrtno cono v skrajnem južnem delu naselja, |
4. površine za rekreacijo ob severnem robu naselja, |
5. površine za dolgoročne širitve naselja ob severnem robu naselja. |
(6) Naselje Prepolje po tej opredelitvi obsega: |
1. starejšo obojestransko obcestno pozidavo s kmetijami v osrednjem delu
naselja, |
2. novejšo pozidavo z manjšimi kmetijami in bivanjem v krakastem razvoju
naselja ob pomembnejših prometnicah, |
3. površine za rekreacijo ob južnem robu naselja, |
4. dolgoročne širitve, ki naj bi omogočile razvoj krakaste pozidave v
gručasto zasnovo naselja. |
|
24. člen |
(določitev naselij s priključitvijo območij razpršene gradnje) |
(1) V občini ni območij razpršene gradnje. |
|
25. člen |
(določitev območij razpršene poselitve) |
(1) Na območju občine je opredeljen manjši pojav avtohtone razpršene
poselitve nižje gostote, ki se pojavlja severno od naselja Zlatoličje
ter nekaj posameznih stavb v bližini drugih naselij (Starše, Trniče,
Brunšvik). |
|
2.5 POGOJI ZA DOLOČITEV OBMOČIJ ZA RAZVOJ IN |
ŠIRITEV NASELIJ |
|
2.5.1 Usmeritve za razvoj poselitve |
|
26. člen |
(razvoj naselij) |
(1) Občina Starše bo usmerjala razvoj naselij tako, da bo omogočal: |
1. razvoj obstoječega morfološkega vzorca naselja, |
2. razvoj načrtovanih dejavnosti v posameznih naseljih v skladu z vlogo
in funkcijo naselja, |
3. upoštevanje naravnih in varstvenih omejitev, |
4. ohranjanje tipologije arhitektonsko urbanistične oblikovanosti
naselij, |
5. izboljšanje kakovosti bivanja, |
6. izboljšanje pogojev za zdravje ljudi. |
(2) Občina Starše bo razvoj naselij usmerjala v: |
1. notranji razvoj naselij z zgoščevanjem grajenih struktur znotraj
obstoječih stavbnih zemljišč, ki je dopustno ob zagotavljanju
kvalitetnih bivalnih razmer v skladu z merili in pogoji za določitev
velikosti parcel in objektov, vendar ne kot pozidava javnih površin ter
s prenovo, sanacijo, oziroma racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih
stavbnih zemljišč, ob skrbi za ohranjanje kvalitetne urbane in
arhitekturne dediščine ter zagotavljanju kvalitetnejših bivalnih razmer,
s katerim bo tem varovala kmetijska proizvodna zemljišča kot naravne
vire v občini, pred neupravičenimi širitvami naselij, hkrati pa s tem
zmanjševala stroške dodatnega opremljanja stavbnih zemljišč, |
2. delne prenove delov naselij, ki so zaradi neprimerne ali ekstenzivne
rabe, neustrezne kakovosti bivanja ali neprimerne komunalne
opremljenosti razvrednotene |
3. širitve naselja, če potrebnih razvojnih površin ni mogoče zagotoviti
z vključitvijo prostih oziroma nezadostno izkoriščenih površin ali s
prenovo površin znotraj naselja. |
(3) Občina Starše bo razvoj posameznih naselij na svojem območju
usmerjala tako kot je navedeno v nadaljevanju: |
1. občinsko središče Starše bo občina usmerjala v razvoj urbanega
naselja z: |
a. notranjim razvojem naselja v območju centralnih dejavnosti ob glavni
prometnici, obeh novejših stanovanjskih pozidavah severno in južno od te
prometnice in manjšim notranjim razvojem v starejši pozidavi nad Dravsko
teraso, |
b. delno prenovo naselja v vzhodnem delu območja centralnih dejavnosti
in v območju okrog dvorca, v katero bo občina usmerjala: |
- umestitev poslovnih, kulturnih in turističnih dejavnosti, |
- gradnjo večgeneracijskega centra z domom starostnikov, |
- gradnjo kolesarskega logističnega centra, |
c. širitvami naselja, ki obsegajo površine okrog dvorca, zapolnitve
obcestne pozidave ob glavni prometnici skozi naselje in rekreacijske
površine od šole oziroma športnega parka do rekreacijskih površin ob
reki Dravi. |
2. krajevno središče Marjeta-Trniče bo občina usmerjala v razvoj
urbanega naselja z: |
a. notranjim razvojem naselja v območju med obema cestama in severno od
območja centralnih dejavnosti ter manjšim notranjim razvojem v starejši
in mlajši pozidavi sonaselja izven območja centralnih dejavnosti, |
b. delno prenovo naselja v območju centralnih dejavnosti zlasti pri
urejanju osrednjega javnega prostora in javnih prometnih površin, |
c. širitvami naselja, ki obsegajo površine za razvoj družbene javne
infrastrukture v območju namenjenem izobraževanju in v območju gradnje
večnamenskih prostorov na vzhodnem robu sonaselja. |
3. oskrbno središče Zlatoličje bo občina usmerjala v razvoj urbanega
naselja z: |
a. notranjim razvojem naselja v območju starejše in mlajše pozidave
naselja, ki je namenjena kmetijam in stanovanjski gradnji in območju
centralnih dejavnosti severno od HE Zlatoličje, |
b. delno prenovo naselja v območju centralnih dejavnosti, ki so bile
zgrajene za potrebe spremljočih dejavnosti in obratovanja HE Zlatoličje
ter pri urejanju osrednjega javnega prostora in javnih prometnih površin
ob glavni prometnici skozi območje, |
c. širitvijo naselja, ki obsega površine južno od območja HE Zlatoličje
in je namenjena širitvi »medobčinske« gospodarske cone. |
4. sonaselje Loka-Rošnja bo občina usmerjala v razvoj podeželskega
naselja z: |
a. notranjim razvojem naselja v območju starejše in mlajše pozidavi
sonaselja v obcestni pozidavi in njegovih krakastih širitvah, |
b. delno prenovo naselja pri urejanju osrednjega javnega |
prostora v starejšem delu sonaselja in pri urejanju javnih prometnih
površin, |
c. manjšimi širitvami naselja, ki obsegajo površine obstoječih vrzeli
ali zajem posameznih stavb v območje sonaselja. |
5. naselje Prepolje bo občina usmerjala v razvoj podeželskega naselja z: |
a. notranjim razvojem naselja v območju starejše in mlajše pozidavi
sonaselja v obcestni pozidavi in njegovih krakastih širitvah, |
b. delno prenovo naselja pri urejanju osrednjega javnega prostora v
starejšem delu naselja in pri urejanju javnih prometnih površin, |
c. manjšimi širitvami naselja, ki obsegajo površine obstoječih vrzeli
ali zajem posameznih stavb v območje ter površine za ureditev mirujočega
prometa ob centralnem delu naselja. |
6. naselje Brunšvik bo občina usmerjala v razvoj podeželskega naselja z: |
a. notranjim razvojem naselja v območju starejše in mlajše pozidavi
naselja v obcestni pozidavi in njegovih krakastih širitvah, |
b. delno prenovo naselja pri urejanju osrednjega javnega prostora ob
priključku lokalne ceste iz krajevnega središča na regionalno cesto |
c. manjšimi širitvami naselja, ki obsegajo površine obstoječih vrzeli
ali zajem posameznih stavb v območje ter površine za ureditev mirujočega
prometa ob centralnem delu naselja |
(4) Površine, ki so zaradi dosedanjega razvoja naselij v občini Starše
motene v osnovni namenski rabi (zaradi obkrožitve s poselitvijo in
prometno infrastrukturo) ali predstavljajo manjši ostanek kmetijskih
površin na robu pozidave, Občina Starše opredeljuje kot površine za
dolgoročni razvoj poselitve. Takšne površine so v opredeljenih naseljih
občine, Starše, Zlatoličje, Marjeta-Trniče, Prepolje, Brunšvik in
Loka-Rošnja. |
|
27. člen |
(razvoj dejavnosti v naseljih) |
(1) Razvoj obstoječih dejavnosti in nove dejavnosti bo občina usmerjala
v območja prostorsko združljivih dejavnosti po načelu notranjega razvoja
ali širitve posameznih enot urejanja. |
(2) V naselja, ki se bodo razvijala kot urbana naselja to je v občinsko
središče Starše, krajevno središče Marjeta-Trniče ter oskrbno
zaposlitveno središče Zlatoličje, bo občina poleg domicilnih primarnih
dejavnosti in bivanja, usmerjala tudi spremljajoče dejavnosti, ki jih
mora po funkciji za svoje prebivalstvo zagotavljati občina v obeh
središčih ter zaposlitvene dejavnosti kot širitev obstoječih obrtnih,
obrti podobnih in drugih storitvenih dejavnosti oziroma novih
proizvodnih dejavnosti v naselju Zlatoličje. |
(3) V naselja podeželskega tipa bo občina usmerjala bivanje s kmetijami
za izvajanje primarnih dejavnosti kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi
ter spremljajoče dejavnosti za zadovoljevanje potreb prebivalstva.
Zaradi težnje po prestrukturiranju kmetijske dejavnosti in opuščanju
kmetovanja, bo na proste površine v naseljih usmerjala stanovanjsko
gradnjo pod pogojem, da s tem ne ustvarja prostorskih navzkrižij. |
(4) Občina Starše kmečke domačije s stanovanjsko gradnjo, gospodarskimi
poslopji in dopolnilnimi dejavnosti kot sestavni del dejavnosti
kmetijstva usmerjala, v tiste dele naselij, kjer je delež teh dejavnosti
v večini. Širitev kmečkih domačij in intenzivno kmetijsko proizvodnjo s
stavbami industrijskega značaja za pridelavo rastlin in rejo živali, bo
občina načrtovala v delih naselij, v katerih je ta dejavnost že prisotna
pod pogojem, da so za to zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji
(zagotovljena površina, dostop in ostali priključki, možno preverjanje
izpustov in zagotavljanje kvalitete bivanja z izvedbo omilitvenih
ukrepov pri vplivih na okolje). V nasprotnem primeru bo občina
predlagala premestitev kmetij na rob naselja ali v posebej določena
območja, kjer bodo zagotovljene dolgoročne površine za širitev kmetij
ali kmetijske dejavnosti, ki je lahko okolju moteča (farmska vzgoja,
veliki rastlinjaki, predelava kmetijskih pridelkov idr.). |
(5) Centralne dejavnosti bo občina usmerjala v lokalni središči in
naselja z močnejšimi oskrbnimi funkcijami. Zaradi izjemne prometne lege
občine ob prometnicah nacionalnega in regionalnega pomena, pa bo občina
te dejavnosti kot spremljajoče dejavnosti usmerjala tudi v območja
naselij, ki ležijo ob vpadnicah in v dele novejših pozidav v naseljih, v
kolikor so združljive z obstoječimi dejavnostmi. |
(6) Proizvodne dejavnosti v občini bodo umeščene v njen vzhodni del v
gospodarsko cono v Zlatoličju na južni strani odvodnega kanala
hidroelektrarne Zlatoličje. Ob že obstoječih obrtnih dejavnostih v
Brunšviku in kmetijskih proizvodnih dejavnostih v ostalih naseljih, pa
bo občina s prostorskimi akti dovoljevala ohranjanje ali manjše širitve
teh dejavnosti, v kolikor s tem ne bodo povzročena prostorska
navzkrižja. |
(7) Občina bo dejavnosti športa in rekreacije, povezane z dejavnostjo
turizma prednostno usmerjala v občinsko središče, kjer načrtuje
naslednje dolgoročne usmeritve potrebne, za gospodarski razvoj občine: |
1. moto športni park in muzej lesenih podov na jugo vzhodnem delu
naselja Starše, ki bo namenjen moto športnim dejavnostim in
spremljajočemu turizmu ter muzeju lesnih podov. |
2. strelišče s počivališčem za avtodome na vzhodnem delu kraja Starše,
ob novi predvideni cesti proti severu, ki bo namenjeno strelišču za
pištolo, strelišču za lok, strelišču za puško in strelišču za glinaste
golobe ter postajališču za avtodome |
3. ureditev območja ob Dravi za potrebe obrečnega turizma od Loke do
Zlatoličja, ki bo namenjeno ureditvi bajerja z novim pretokom iz reke
Drave in možnostjo izvedbe kopanja in drugih vodnih športov. |
(8) Občina bo dejavnosti športa in rekreacije usmerjala v tudi v druga
naselja v občini, v katerih bo poleg zelenih površin za izvajanje športa
in rekreacije, zagotavljala tudi površine za prosti čas in oddih ter
druženje na prostem ali v primernih objektih. |
(9) Naselje Starše, ki je po funkciji naselij občinsko središče,
bo Občina Starše usmerjala v nadaljnjo krepitev teh funkcij z
naslednjimi prostorskimi usmeritvami: |
1. ločeno območje starejše pozidave severnega dela naselja obdrži svojo
pretežno funkcijo, |
2. območje centralnih dejavnosti v naselju, ki obsega površina prve
vrste pozidave severno in južno od regionalne ceste, bo za razvoj teh
dejavnosti razširjen proti vzhodu, |
3. novo stanovanjsko gradnjo v občinskem središču bo občina usmerjala v
območje notranjega razvoja južno od regionalne ceste s sanacijo
zatečenega stanja, območje notranjega razvoja severno od regionalne
ceste z obstoječo prometno strukturo in v širitev naselja na severnem
robu obstoječe novejše pozidave, |
4. umestitev vrtnega prodajno-proizvodnega centra bo občina umestila na
skrajni severni rob novejšega dela naselja ob regionalni prometnici, |
5. manjše širitve površin, namenjenih izobraževanju in športnim
dejavnostim, bo občina usmerjala ob območje športnih dejavnosti na
vzhodnem robu novejšega dela naselja 6. dolgoročne širitve naselja, ki
poleg površin za širitev centralnih dejavnosti in umestitev bivanja,
načrtujejo tudi umestitev športno rekreacijskih dejavnosti povezanih s
turizmom, |
(10) Naselje Zlatoličje, ki je oskrbno središče v občini, bo
občina usmerjala v nadaljnjo krepitev funkcij oskrbnega središča z
naslednjimi usmeritvami: |
1. na površinah vzhodno in zahodno od regionalne ceste, v središču
naselja, bo občina podpirala krepitev centralnih storitvenih dejavnosti, |
2. območje starejše poselitve naselja Zlatoličje bo občina usmerjala v
ohranjanje sedanjih dejavnosti, |
3. območje novejše pozidave, ki se je razvilo na obeh robovih regionalne
ceste, na površinah v smeri proti staremu naselju in na skrajnem jugu
naselja (južno od kanala SD1) bo enako usmerjala v ohranjanje sedanjih
dejavnosti, |
4. novo gradnjo bo prednostno usmerjala na površine notranjega razvoja
in širitev-zapolnitev območja med staro in novejšo poselitvijo v naselju
na severni strani regionalne ceste, |
5. na južni strani odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje bo občina
umestila območje gospodarske cone za potrebe proizvodnih, obrtnih,
skladiščnih, prometnih, trgovskih in poslovnih dejavnosti, |
6. površine na severnem robu naselja so namenjene športnim dejavnostim
in rekreaciji, |
7. površine energetske proizvodnje ostanejo v dosedanji rabi, |
8. površine med severnim robom energetskega območja in južnim robom
naselja pa se namenijo za dolgoročni fazni razvoj naselja Zlatoličje. |
(11) V izvedbeni fazi je za ''Ureditev strelišča ob Lovskem domu'' in
''Moto športni park'' obvezno izdelati Oceno hrupne obremenitve za
območje predvidenih ureditev in ovrednotiti potencialni vpliv hrupa v
skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS,
št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju
hrupa v okolju (Ur.l. RS št. 121/04) ter na temelju ugotovitev iz te
ocene opredeliti in izvajati nadaljnje postopke pri teh posegih. |
|
28. člen |
(sanacije in prenove razpršene gradnje) |
(1) Občina ne predvideva ukrepa sanacije razpršene gradnje, saj na
območju občine ni pojava razpršene gradnje. |
|
29. člen |
(ohranjanje območij razpršene poselitve) |
(1) Občina bo manjše pojave razpršene poselitve usmerjala v ohranjanje
te poselitve, v kolikor bo dejavnost te poselitve prispevala k obdelavi
kmetijskih zemljišč in posledično videza kulturne krajine. |
|
30. člen |
(urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Občina Starše bo usmerjala urbanistično oblikovanje naselij iz
tradicionalnega vzorca poselitve, ki ga predstavljajo prvotna značilna
ravninska obcestna naselja, nastala ob prometnicah na robu višje ali
nižje nepoplavne Dravske terase ali ob pomembnejših prometnicah na
Dravskem polju, z značilnimi tlorisi kmečkih domov, iz katerih so se
razvila naselja s sedanjimi zasnovami, v razvoj ali ohranjanje teh
zasnov: |
1 naselje Starše, ki je sestavljeno iz dveh delov, v starejšem delu
ohranja obstoječo tlorisno zasnovo obojestranske obcestne pozidave z
značilno pentljasto strukturo parcelacije, v novejšem delu, v katerem se
je severno in južno od novejše obcestne pozidave že razvila centralna
zasnova s pravokotno parcelacijo, značilno za novejša stanovanjska
naselja, na južnem delu pa ga zaključuje območje pokopališča, družbene
javne infrastrukture in dvorca kot prostorskega potenciala za razvoj
dopolnilnih dejavnosti, bo občina usmerjala v nadaljnji razvoj urbane
zasnove naselja usmeritvami podanimi v izvedbenem delu prostorskega
akta, |
2 sonaselje Marjeta-Trniče, ki je nastalo s spajanjem prvotne obcestne
zasnove dveh prostorsko ločenih naselij, bo občina usmerjala v notranji
razvoj pozidave med obema cestama in dolgoročno pozidavo površin,
ki so zaradi krakastega razvoja naselja vzdolž komunikacij, |
postale manj primerne za kmetijsko proizvodnjo in s tem v centralni
razvoj urbanega naselja |
3 naselje Zlatoličje, ki se je iz prvotne enostranske obcestne pozidave
ob prometnici na nepoplavni Dravski terasi, razvilo vzdolž komunikacij v
značilno centralno obročasto strukturo pozidave, v katere središču je
ostal del kmetijskih zemljišč prvotne pentljaste parcelacije, bo občina
usmerjala v nadaljnji razvoj urbanega naselja z dvopolno zasnovo. Prvega
predstavlja obstoječa obročasta struktura s pozidavo površin v središču
obroča in širitvami ob robovih, drugega pa proizvodno energetsko
območje, ki se razvija ob južnem robu tega naselja. |
4 sonaselje Loka-Rošnja ki je nastalo s spajanjem prvotne obcestne
zasnove dveh prostorsko ločenih naselij, bo občina usmerjala v
ohranjanje te pozidave v severnem delu, v katerem se ni razvila krakasta
pozidava ob stranskih komunikacijah, v južnem delu pa v zapolnitev
prostorskih vrzeli med posameznimi krakastimi razvojnimi pozidavama, ki
so za kmetijsko dejavnost manj primerne, s čimer bi se ta del naselja
preoblikoval v centralno oblikovano podeželsko naselje, 5 naselje
Prepolje, ki je izrazito krakasto razvejano naselje, nastalo z razvojem
starejše obcestne pozidave vzdolž komunikacij, bo občin usmerjala v
razvoj centralnega podeželskega naselja, s pozidavo prostorskih vrzeli
med posameznimi kraki za posamezno obcestno potezo, kar pa zelo otežuje
ohranjena pentljasta lastniška parcelacijska struktura kmetijskih
zemljišč v neposredni bližini naselja |
6 naselje Brunšvik z obstoječo obojestransko obcestno pozidavo in
nakazanim krakastim razvojem naselja v smeri pomembnejših komunikacij,
bo občina usmerjala v ohranjanje te pozidave in oblikovanje manjših
gručastih zasnov v stičišču pomembnejših prometnic v naselju kot je
križišče s priključki LC iz Marjete in Podove na regionalno cesto. |
(2) Razvoj naselij bo občina usmerjala v ohranjanje estetskih vrednot in
izboljšanje kakovosti bivanja, s poudarkom na urejanje javnega prostora,
prometne in infrastrukturne dostopnost posameznih delov naselja,
varnosti udeležencev v prometu, prepoznavnosti morfoloških značilnosti
kot so struktura in smeri komunikacij, konfiguracija zidave, omrežje
vodotokov in vodnih površin, geometrija reliefnih oblik, zeleni sistem
naselja in na njihovo kakovostno nadgradnjo. |
(3) Občine bo posamezne manjše faze razvoja naselij (zaokroževanje,
manjše površine notranjega razvoja, delne prenove) usmerjala v
upoštevanje kakovostnih značilnosti naselja, večje faze razvoja naselij
(večje širitve, prenove, sanacije) pa v oblikovno in funkcijsko
zaključene celote. |
(4) Poseganje v rob naselja bo občina usmerjala v ohranjanje obstoječih
naselbinskih robov, v primeru poseganja v naselbinski rob pa njegovo
obnovo ali nadomeščanje. |
(5) Občina bo prostorski razvoj usmerjala v ohranjanje zelenih presek
med naselji zlasti v območjih, kjer pobude za spreminjanje namenske rabe
prostora težijo k takšnemu zraščanju (Rošnja-Starše, Prepolje-Trniče). |
(6) Postavitev, lega, velikost in oblikovanje novih objektov ter njihova
zunanja ureditev, postavitev prostorskih dominant in oblikovanje javnih
površin v naseljih mora izhajati iz značilnosti Dravske arhitekturne
regije in Mariborske arhitekturne krajine ter jih v skladu z namenom
objekta funkcijsko in estetsko nadgrajevati tako, da je nova
arhitekturna prepoznavnost v sožitju z obstoječimi vrednotami prostora. |
|
2.5.2 Usmeritve za razvoj v krajini |
|
31. člen |
(razvojna območja za dejavnosti v krajini) |
(1) Razvoj v krajini bo občina usmerjala v razvoj izkoriščanja naravnih
potencialov, ki jih v Občini Starše |
predstavljajo: |
1 kmetijska zemljišča, |
2 gozdne površine |
3 vodne površine, |
4 območja mineralnih surovin, |
5 razvojne pobude pa zajemajo tudi sonaravni turizem in rekreacijo v
naravnem okolju. |
(2) Na območjih varovanja vodnih virov in na kmetijskih površinah
Krajinskega parka Drava ter v vplivnem pasu okrog naselij, bo občina
usmerjala kmetijsko proizvodnjo v okoljsko prijaznejšo kmetijsko
proizvodnjo. Na ostalih površinah bo občina usmerjala kmetijsko
proizvodnjo v zmanjšanje nastajanja navzkrižij med različnimi
dejavnostmi v prostoru in v zmanjšanje emisij iz kmetijstva, ki vplivajo
na kvaliteto bivanja ali stanje okolja, v naseljih in v odprtem
prostoru. |
(3) Na področju gozdarstva bo Občina Starše usmerjala dejavnosti v
ohranjanje gospodarskih in ekoloških funkcij gozda ter v varovanje
gozdov, zavarovanih z Uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s
posebnim namenom (Uradni list RS, št. 88/05, 56/07), s katero so
razglašeni varovalni gozdovi in gozdni rezervati. |
(4) Na vseh primernih vodnih površinah in ob njih, bo občina spodbujala
gospodarsko rabo vodnih površin v turistično rekreacijske namene
(kopanje, veslanje, brod kot prevoz čez reko, športni ribolov,
sprehajalne poti in podobno) ter energetske namene. |
(5) Občina Starše bo razvoj vodnega, obvodnega in sonaravnega turizma
usmerjala v navezavo na širšo območje med dovodnim kanalom
hidroelektrarne Zlatoličje in reko Dravo, v katerega bo usmerjala tudi
druge spremljajoče oblike turizma in rekreacije. Občina bo v razvoj
turizma usmerjala tudi površine izkoriščenega odvzema gramoza v južnem
delu občine in sosednja za ta razvoj turizma potrebna zemljišča. |
(6) V območje krajine bo občina usmerjala tudi urejanje posebnih športno
rekreacijskih površin, katerih izvajanje ni primerno v območju naselij
(strelišče, moto park, rekreacija na vodi-reka Drava in gramoznica
Prepolje), in razvoj gospodarske javne infrastrukture za povezovanje in
preskrbo naselij. |
(7) Občina bo podpirala urejanje kmetijskih zemljišč na območjih, ki
imajo možnosti izboljšanja kmetijske proizvodnje z namakanjem in
predhodnimi zložbami zemljišč, urejanje teh zemljišč v območjih, ki so
zajeta v okoljsko prijaznejše kmetovanje pa le v primerih, ko so takšne
ureditve predlagane z večino lastnikov in niso v nasprotju z veljavnimi
varstvenimi režimi v tem območju. |
|
32. člen |
(območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
območja zaščite in reševanja, območja za obrambo) |
(1) V poplavna območja v severnem delu občine ob reki Dravi, v katera
občina ne bo usmerjala dejavnosti, ki bi imele ob poplavi škodljiv vpliv
na vode, vodna in priobalna zemljišča ali bi povečevale poplavno
ogroženost območja. |
(2) V Občini Starše ni posebnih požarno ogroženih območij in drugih
posebnih območij, v katere bi občina usmerjala izvajanje posebnih
ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) Občina bo v primeru izrednih razmer, v skladu z določili |
občinski načrt zaščite in reševanja, na območjih, ki so namenjena za
druge potrebe, zagotavljala izključno rabo teh površin za namene zaščite
in reševanja: |
1. za pokop večjega števila ljudi-območje pokopališča v naselju Starše, |
2. za pokop kadavrov živali-gozd južno od naselja Starše in vzhodno od
mostu čez dovodni kanal HE Zlatoličje na vzhodni strani lokalne ceste, |
3. za odlaganje ruševin-območje zelenih športnih površin v posameznem
naselju in širše območje Centra za ločeno zbiranje odpadkov v
Zlatoličju, |
4. območja za evakuacijo prebivalstva-objekti in območje osnovne šole in
vrtca v Staršah in podružnične šole v Marjeti na Dravskem polju ter
večnamenski vaški domovi (v primeru nevarnosti katastrofalnih poplav ne
tisti, ležijo na poplavnem območju), |
5. za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči območje
parkirišča ob šoli v Staršah in Marjeti ter parkirišča ob pokopališču v
Staršah. |
(4) V Občini Starše ni območij in objektov, namenjenih potrebam obrambe. |
|
2.5.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
|
33. člen |
(stavbna zemljišča) |
(1) Občina Starše bo kot stavbna zemljišča v namenski rabi prostora na
območju občine opredelila vse pozidane in nepozidane površine v
naseljih, v prostorsko ločenih poselitvenih enotah dejavnosti, vezanih
na poselitev, in v enotah avtohtone poselitve. Posebna kategorija
stavbnih zemljišč, ki so del naselij ali samostojne enote izven naselij,
pa niso namenjena pozidavi, so zelene površine in nekatere površine
gospodarske javne infrastrukture. |
(2) Kot stavbna zemljišča so opredeljena tudi zemljišča, za katera je
bil na osnovi predhodnih prostorskih aktov izdan upravni dokument, ki
gradnjo objektov še dovoljuje. |
|
34. člen |
(kmetijska zemljišča) |
(1) Občina bo kot kmetijska zemljišča na svojem območju opredelila
površine, na katerih se izvaja dejavnost kmetijstva. |
(2) Po proizvodnem potencialu za kmetijsko dejavnost, ki je odvisen od
naravnih lastnosti tal, lege, oblike, velikosti, nagiba, osončenja in
reliefne oblikovanosti, bo občina zemljišča opredelila kot najboljša
kmetijska zemljišča in druga kmetijska zemljišča. |
(3) Med najboljša kmetijska zemljišča se uvrščajo površine, ki imajo
visok ali dober proizvodni potencial na ravninskih, dobro odcednih tleh.
Takšnih je večina kmetijskih zemljišč v občini. |
(4) Kmetijska zemljišča s slabšim proizvodnim potencialom v občini se
pojavljajo kot deli mokriščnih travnikov na nižji dravski terasi in na
manjših zalednih površinah naselij. |
(5) V kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so uvrščene tudi ostale
rabe zemljišč, kot so: |
1. vodna zemljišča manjših vodotokov v območju kmetijske krajine, zajeta
v pretežno rabo območja, |
2. površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v
območju kmetijske krajine, zajete v pretežno rabo območja, |
(6) Poseben status imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju
urbanističnega načrta predvidena za dolgoročno širitev poselitve,
trenutna kmetijska raba pa je prilagojena obstoječi poselitvi. |
|
35. člen |
(gozdna zemljišča) |
(1) Občina bo kot gozdna zemljišča na svojem območju opredelila
ravninske gozdove Dravskega polja, ostanke obdravskih poplavnih logov
južno od reke Drave in površine v zaraščanju, ki so dobile status gozda. |
(2) V gozdna zemljišča v odprtem prostoru se uvrstijo tudi ostale rabe
zemljišč, kot so: |
1. vodna zemljišča manjših vodotokov v gozdnih območjih krajine, zajeta
v pretežno rabo območja, |
2. površine omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture v
gozdnih območjih krajine, zajete v pretežno rabo območja, |
3. funkcionalna zemljišča s pomožnimi objekti in napravami v gozdnih
območjih krajine, pri čemer je pri načrtovanju v prostoru potrebno
upoštevati dejansko stanje na terenu in ta zemljišča s pripadajočimi
funkcionalnimi in priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz
zakonodaje s posameznega področja |
|
36. člen |
(vodna zemljišča) |
(1) Kot vodna zemljišča površinskih celinskih voda bo občina opredelila
zemljišča, na katerih je voda trajno prisotna. |
Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, pa po
pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer je
pri načrtovanju v prostoru potrebno upoštevati dejansko stanje na terenu
in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnavati kot vodna zemljišča s
pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz
zakonodaje s področja vod. |
(2) Kot vodno infrastrukturo bo občina opredelila dele hidroenergetskega
sistema, ki so vodne ali suhe površine. |
|
37. člen |
(druga zemljišča) |
(1) Kot druga zemljišča se opredelijo zemljišča, namenjena pridobivanju
mineralnih surovin, območja za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, območja za potrebe obrambe in ostala zemljišča, ki jih ni
mogoče uvrstiti v eno izmed osnovnih namenskih rab prostora (ki jih ni
mogoče uvrstiti v območje stavbnih zemljišč, kmetijskih zemljišč,
gozdnih zemljišč ali vodnih zemljišč). |
|
2.5.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
|
38. člen |
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
(1) Občina Starše bo usmerjala določanje prostorskih izvedbenih pogojev
za poseganje v prostor tako, da bo v vsaki enoti urejanja, ki se
določijo z ozirom na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo ter ostale
značilnosti prostora, nedvoumno določeno: |
1. namembnost in vrsta posegov v prostor, |
2. lega objektov in ureditev v prostoru, |
3. velikost objektov in ureditev v prostoru, |
4. oblikovanje objektov in ureditev v prostoru, |
5. parcelacija objektov in ureditev v prostoru, |
6. priključevanje objektov in ureditev na gospodarsko javno
infrastrukturo, |
7. upoštevanje varstvenih in varovalnih režimov v prostoru, 8.
upoštevanje varovanja zdravja pri gradnji objektov in ureditev v
prostoru. |
(2) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev za poseganje v prostor
bo občina upoštevala izhodiščno stanje ter usmeritve, ki izhajajo iz
strateškega dela OPN Občine Starše in opredeljujejo prostorski razvoj
občine. |
(3) pri območjih, za katera je načrtovana priprava in sprejem OPPN, bo
občina poleg navedenih usmeritev, upoštevala tudi dodatne pogoje, ki jih
bodo podali posamezni nosilci |
urejanja prostora v postopku prostorskega usklajevanja teh območij. |
|
3 IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA |
3.6 NAMENSKA RABA IN ENOTE UREJANJA |
PROSTORA |
|
39. člen |
(enote urejanja prostora) |
(1) Območje Občine Starše je za izvajanje določb izvedbenega dela OPN
razdeljeno v enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) po kriteriju
enake pretežne namenske rabe prostora in enakih prostorskih izvedbenih
pogojev v posamezni enoti. |
(2) EUP je označena z dvočrkovno oznako naselja ali zunanjega prostora
izven naselja (funkcionalne enote) in zaporedno številko EUP. |
(3) Naselja in druga, za občino pomembna območja poselitve v Občini
Starše, so razdeljena na naslednje enote urejanja prostora: |
|
1 BRUNŠVIK |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
BR01 |
SK,
PC, |
Obcestno naselje sever |
KD-20317, v delu EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
BR02 |
SK, IK,
PC |
Obcestno naselje jug |
V delu KS-8975, v delu EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
BR03 |
ZS, CD |
Športno igrišče zahodno od DPA plinovod M1 |
V delu EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
BR04 |
ZS, |
Športno igrišče vzhodno od DPA plinovod M1 |
V delu EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
BR05 |
IG,
PC |
Obrtna cona |
V delu KS-8975, v delu EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
BR06 |
K1 |
Dolgoročna širitev zahodno od ceste v Marjeto |
V delu KS - 8975, VVO3 |
OPN |
BR07 |
K1 |
Dolgoročna širitev vzhodno od ceste v Marjeto |
V delu EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
BR08 |
K1 |
Dolgoročna širitev severno od ceste R-3-711 |
V delu EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
BR09 |
K1 |
Dolgoročna širitev od R-3-711 in zahodno od ceste proti
Starošincem |
EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
BR010 |
K1 |
Dolgoročna širitev južno od R-3-711 vzhodno od ceste proti
Starošincem |
VVO3 |
OPN |
|
2 LOKA |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
LO01 |
SK,
PC,
ZD |
Loka - obcestno naselje |
KS-6823, v delu NV-7052, v delu EPO-Dravsko polje, v delu
EPO-Drava spodnja, v delu SPA-Drava, v delu pSCI-Drava v delu
KP-665, v delu VVO2, v delu VVO3, v delu poplavno območje-Pv,
Ps, Pm, Pp, |
OPN |
LO02 |
BC, ZS |
Loka - Športni center |
V delu NV-7052, EPO-Drava spodnja, SPA-Drava, v delu pSCI-Drava,
v delu KP-665, v delu NS-667, VVO3, v delu poplavno območje-Pv,
Ps, Pm, Pp, |
OPN |
LO03 |
K1 |
Loka - Dolgoročna širitev - vrzel ob cesti |
EPO-Dravsko polje, VVO2 |
OPN |
|
3 MARJETA NA DRAVSKEM POLJU |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
MA01 |
SK,PC |
Marjeta - območje s kmetijami |
KS-6833, KS-7061, v delu
KS-3023, v delu KS-3023_ vplivno območje, KD-15030,
NS-696, NV-6484, EPO-Dravsko polje,v delu VVO1, v
delu VVO2, v delu VVO3 |
OPN |
MA02 |
SK |
Marjeta - ob AC priključku |
EPO-Dravsko polje, v delu VVO1, v delu VVO2 |
OPN |
MA03 |
BC,ZS |
Marjeta - športni cent
r |
EPO-Dravsko polje, v delu VVO1, v delu VVO2 |
OPN |
MA04 |
CU |
Marjeta - vaško središče |
V delu KS-3023, v delu KS-3023 vplivno območje, VVO3 |
OPN |
MA05 |
SK |
Marjeta - območje ob šoli |
EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPPNp |
MA06 |
K1, A |
Marjeta - dolgoročna širitev sever |
EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
MA07 |
K1 |
Marjeta - dolgoročna širitev jug |
EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
|
4 PREPOLJE |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
PR01 |
SK,
PC,
PO |
Prepolje - območje s kmetijami |
KS-3024, v delu KS-3024_ vplivno območje, NS-695, NV-6483, v
delu EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
PR02 |
ZS, CD, PO |
Prepolje - športno igrišče |
V delu KS-3024_vplivno območje, EPO-Dravsko
polje, VVO3 |
OPN |
PR03 |
K1 |
Prepolje - dolgoročna širitev zahod |
EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
PR04 |
K1 |
Prepolje - dolgoročna širitev sever |
EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
PR05 |
K1 |
Prepolje - dolgoročna širitev vzhod |
VVO3 |
OPN |
PR06 |
K1 |
Prepolje - dolgoročna širitev jug |
V delu EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
PR07 |
K1 |
Prepolje - dolgoročna širitev ob LC proti AC priključku |
V delu EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
|
5 ROŠNJA |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
RO01 |
SK, PC, ZD |
vaško naselje |
KD-12498, v delu NV-7052, v delu EPO-Drava spodnja, v delu
SPA-Drava, v delu KP-665, VVO3, v delu poplavno območje-Pv, Ps,
Pm, Pp, |
OPN |
RO02 |
BC, ZS |
Večnamenski objekt Rošnja |
V delu NV-7052, EPO-Drava spodnja, SPA-Drava, v delu pSCI-Drava,
v delu
KP-665, v delu varovalni
gozd, VVO3, v delu poplavno območje-Pv, Ps,
Pm, Pp, |
OPN |
RO03 |
K1 |
Dolgoročna širitev - vrzel ob cesti - jug 1 |
VVO3 |
OPN |
RO04 |
K1 |
Dolgoročna širitev - vrzel ob cesti -jug 2 |
VO3 |
OPN |
RO05 |
K1 |
Dolgoročna širitev - med glavno in lokalno cest v Starše |
VVO3 |
OPN |
|
6 STARŠE |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
ST01 |
SK |
Staro vaško naselje |
NS-694, NV-6482, v delu NV-7052, v delu EPO-Drava spodnja, v
delu
SPA-Drava, v delu pSCI-
Drava, v delu KP-665,
VVO3, v delu poplavno območje-Pv, Ps, Pm, Pp |
OPN |
ST02 |
CD, IK,
K1 |
Vrtni center |
VVO3 |
OPN |
ST03 |
CU, PC,
ZS |
Vaško središče ob cesti med vrtnin centrom in gradom |
KS-3022, KD-20313, KD-20314, KD-20311, v delu KD-3022_vplivno
območje, v delu NV-7052, v delu EPO-Drava spodnja, v delu
SPA-Drava, v delu KP-665, VVO3, v delu poplavno območje-Pv, Ps,
Pm, Pp |
OPN |
ST04 |
SK, ZD |
Stanovanjsko območje južno od ceste |
V delu KD-3022_vplivno območje, VVO3 |
OPN |
ST05 |
ZK |
pokopališče |
VVO3 |
OPN |
ST06 |
CU, PC |
Območje gradu |
KS-8946, NS-765, NV-6527, v delu KD-3022_ vplivno območje, v
delu EPO-Drava spodnja, v delu SPA-Drava, VVO3 |
OPPNp |
ST07 |
SK |
Stanovanjsko območje severno od ceste |
V delu NV-7052, v delu EPO-Drava spodnja, v delu SPA-Drava, v
delu KP-665, v delu varovalni gozd, VVO3, v delu poplavno
območje-Ps, Pm, Pp |
OPN |
ST08 |
ZS,
K1, G,
VC |
Obrežje Drave ob ribiškem domu |
V delu NS-667, v delu NV-7515, NV-7052, EPO-Drava spodnja,
SPA-Drava, pSCI-Drava, KP-665, v delu varovalni gozd, v delu
VVO3, poplavno območje-Pv, Ps, Pp |
OPP
p |
ST09 |
BC, ZS |
Športni center Starše |
V delu NV-7515,
NV-7052, EPO-Drava
spodnja, SPA-Drava, v delu pSCI-Drava, KP-665, v delu varovalni
gozd, VVO3, poplavno območje-Pv, Ps, Pm |
OPN |
ST10 |
K1 |
Dolgoročna širitev zahod za stanovanjsko gradnjo -južno od
regionalne ceste |
VVO3 |
OPN |
ST11 |
K1 |
Dolgoročna širitev za stanovanjsko gradnjo ob pokopališču -
južno od regionalne ceste |
VVO3 |
OPN |
ST12 |
K1 |
Dolgoročna širitev za centralne dejavnosti zahodno od LC v stari
del naselja |
VVO3 |
OPN |
ST13 |
K1 |
Dolgoročna širitev za stanovanjsko gradnjo vzhodno od LC v stari
del naselja |
VVO3 |
OPN |
ST14 |
ZS, G, A |
Območje Lovskega doma |
V delu NV-7052, EPO-Drava spodnja, v delu SPA-Drava, v delu
KP-665, VVO3, poplavno območje-Pv, Ps, Pm, Pp |
OPN |
ST15 |
K1 |
Dolgoročna širitev za turistično prireditvene
dejavnosti-etnološki park |
NS-752, NV-6515, VVO3, EEO DV-400 kV |
OPN |
ST16 |
K1 |
Dolgoročna širitev za turistično športne in izobraževalne
dejavnosti-moto športni park |
VVO3 |
OPN |
ST17 |
K1 |
Dolgoročna širitev za športne dejavnosti-igre z žogo, rekreacija |
V delu NV-7052, EPO-Drava spodnja, v delu SPA-Drava, v delu
KP-665, VVO3, poplavno območje, Ps, Pm, Pp |
OPN |
ST18 |
K1 |
Dolgoročna širitev za strelišče ob lovskem domu |
V delu NV-7052, EPO-Drava spodnja, v delu SPA-Drava, v delu
KP-665, VVO3, v delu poplavno območje-Pv, Ps,
Pm, Pp, EEO DV-400 kV |
OPN |
|
7 TRNIČE |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
AKT |
TR01 |
SK, PC |
Trniče - območje s kmetijami |
KD-15026, EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
TR02 |
SK |
Trniče - nepozidano središče |
EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPPNp |
TR03 |
BC, ZS |
Trniče - športni center |
EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
TR04 |
A,IK |
Trniče - območje za prestavitev kmetije |
EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPPNp |
TR05 |
K1 |
Trniče - dolgor. širitev jugozahod |
EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
TR06 |
K1 |
Trniče - dolgor. širitev jugovzhod |
EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OP
|
TR07 |
K1,G |
Trniče - dolgor. širitev vzhod |
EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPN |
|
8 ZLATOLIČJE |
EUP |
PNRP |
IME
EUP |
OMEJITVE |
AKT |
ZL01 |
SK,
PC, ZD |
Zlatoličje - območje s kmetijami |
KS-8971, KS-8972, KD-20312, v delu EPO-Drava spodnja, v delu
SPA-Drava,
VVO3, v delu poplavno območje-Ps, Pm, Pp |
OPN |
ZL02 |
SK,
ZD |
Zlatoličje - pod teraso |
V delu NV-7052, v delu
EPO-Drava spodnja, v delu SPA-Drava, v delu KP-665, VVO3, v delu
poplavno območje-Pv, Ps, Pm, Pp |
OPN |
ZL03 |
ZS |
Zlatoličje - športni center |
V delu NV-7052, v delu
EPO-Drava spodnja, v delu SPA-Drava, v delu KP-665, VVO3,
poplavno območje-Pv, Ps, Pm, Pp |
OPN |
ZL04 |
SK |
Zlatoličje - stanovanjsko območje v središču |
VVO3 |
OPN |
ZL05 |
CU |
Zlatoličje - centralno območje |
VVO3 |
OPPNp |
ZL06 |
CD |
Zlatoličje - območje severno od HE |
VVO3 |
OPN |
ZL07 |
PO, E |
Zlatoličje - območje HE |
VVO3, EEO DV-110 kV |
OPN |
ZL08 |
SK,
PC |
Zlatoličje - stanovanjski del južno od HE |
VVO3 |
OPN |
ZL09 |
IK |
Zlatoličje - območje za prestavitev kmetij |
EPO-Drava spodnja, SPA-Drava, VVO3 |
OPPNp |
ZL10 |
IG,
ZD |
Zlatoličje - gospodarska cona |
VVO3, EEO DV-110 kV |
OPPNp |
ZL11 |
K1 |
Zlatoličje - dolgoročna širitev v centru |
VVO3 |
OPN |
ZL12 |
K1,
G |
Zlatoličje - dolgoročna širitev za prestavitev kmetij |
EPO-Drava spodnja, v delu SPA-Drava, VVO3, v delu poplavno
območje-Pp |
OPN |
ZL13 |
K1, K2 |
Zlatoličje - dolgoročna širitev vzhod |
EPO-Drava spodnja, v delu SPA-Drava, VVO3 |
OPN |
ZL14 |
K2, A, PC |
Zlatoličje - dolgoročna širitev jug |
V delu EPO-Drava
spodnja, v delu SPA-Drava,
VVO3 |
OPN |
ZL15 |
K1, K2 |
Zlatoličje - dolgoročna širitev gospodarske cone |
VVO3, EEO DV-110 kV
EEO DV-400 kV |
OPN |
ZL16 |
K1 |
Zlatoličje - dolgoročna širitev |
VVO3 |
OPN |
|
(4) Območja izven naselij v Občini Starše so razdeljena na naslednje
enote urejanja prostora: |
|
1. ODPRTI PROSTOR |
EUP |
PNRP |
IME
EUP |
OMEJITVE |
AKT |
DP01 |
K1, K2,
G, VC,
PC |
Dravsko polje – nižje
območje od Loke do Starš |
NS- 681, NS-671, v delu NS-667,
NV-6472, v delu NV-7515, v delu NV-7052, EPO–Drava spodnja, v
delu SPA-Drava, v delu pSCI Drava, v delu KP-665, VVO3, v delu
varovalni gozdovi, v delu poplavno območje-Pv, Ps, Pm, Pp, v
delu protierozijski krepiobičajni, EEO DV-400 kV |
OPN |
DP02 |
K1, K2, G, VC |
Dravsko polje - ob gramoznici Duplek |
V delu NV-7515, EPO-Drava spodnja, SPA-Drava, v delu pSCI-Drava,
v delu NS-667, v delu varovalni gozdovi, poplavno območje-Pv, Ps
v delu protierozijski ukrepi-običajni |
OPN |
DP03 |
A, PC,
K1, K2,
G, VC |
Dravsko polje - nižje območje za Zlatoličjem |
NR-661, v delu NV-7025, v delu NV-7515, v delu NV 6465, v delu
NV-7052, v delu EPO-Drava spodnja, v delu SPA-Drava, v delu
pSCI-Drava, v delu KP-665, v delu VVO3, v delu varovalni
gozdovi, v delu poplavno območje-Pv, Ps,
Pm, Pp, EEO DV-400 kV |
OPN |
DP04 |
K1, G,
A, PC,
ZD |
Dravsko polje - višje območje vzhodno od
kanala SD1 |
KD-19853, KD-20315, KD-20316, v delu NV-7052, v delu EPO-Drava
spodnja, v delu EPO-Dravsko polje, v delu SPA-Drava, v delu
KP-665, v
delu VVO2, v delu VVO3, EEO DV-400 kV |
OPN |
DP05 |
K1 |
Dravsko polje - območje Bregi za Rošnjo |
V delu NV-7052, EPO-Drava spodnja, v delu SPA-Drava, v delu
pSCI-Drava, v delu KP-665, VVO3, v delu poplavno območje-
Pv
Pm |
OPN |
DP06 |
K1, G, PC |
Dravsko polje - območje med kanalom in AC, zahodni del |
V delu EPO-Dravsko
polje, v delu VVO1, v delu
VVO2, v delu VVO3 |
OPN |
DP07 |
K1, G, PC |
Dravsko polje - območje med plinovodom in AC, |
EPO-Dravsko polje, VVO2 |
OPN |
DP08 |
K1, G, PC |
Dravsko polje - območje zahodno od plinovoda |
KS-8986, v delu KS-8975,
v delu EPO-Dravsko polje, v delu VVO2, v delu
VVO3 |
OPN |
DP09 |
K1,
K2, G,
PC, E |
Dravsko polje - območje vzhodno od plinovoda in južno od naselij |
V delu KS-8975, v delu KS-3024 vplivno območje,
v delu NV-7423, v delu EPO-Dravsko polje, v delu
VVO2, v delu VVO3, EEO
DV-110 kV, EEO DV-400
kV |
OPN |
DP10 |
K1, G |
Dravsko polje - območje med AC in igriščem ob izvozu Marjeta |
EPO-Dravsko polje, VVO1 |
OPN |
DP11 |
K1, PC, A G |
Dravsko polje - območje severno od naselij do AC |
V delu EPO-Dravsko polje, v delu VVO1, v delu
VVO2, v delu VVO3 |
OPN |
DP12 |
K1, K2, G |
Dravsko polje - območje vzhodno od AC in izvoza Zlatoličje |
VVO3, EEO DV-110 kV, |
OPN |
DP13 |
K1, A |
Dravsko polje - območje južno od Brunšvika in vzhodno od
Plinovoda |
V delu KS-8975, VVO3 |
OPN |
DP14 |
LN |
Dravsko polje - območje gramoznice Prepolje |
EPO-Dravsko polje, v delu NV-7423, VVO3 |
OPPNp |
DP23 |
BT |
območje avtokampa Prepolje |
EPO-Dravsko polje, VVO3 |
OPPNp |
|
2. ODPRTI PROSTOR - VODE |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITVE |
KT |
DP15 |
VI |
Dravsko polje - dovodni kanal SD1 |
V delu EPO-Dravsko polje, v delu VVO1, v delu VVO2, v delu VVO3,
EEO DV-400 kV |
OPN |
DP16 |
VI |
Dravsko polje - odvodni kanal SD1 |
VVO3 |
OPN |
|
3. ODPRTI PROSTOR – DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI |
EUP |
PNRP |
IME EUP |
OMEJITV
|
AKT |
DP17 |
PC |
Dravsko polje - AC do prečkanja plinovoda |
EPO-Dravsko polje, VVO2 |
DLN-AC |
DP18 |
PC |
Dravsko polje - AC v območju prečkanja plinovoda |
EPO-Dravsko polje, VVO2 |
DLN-AC DLN-P |
DP19 |
PC |
Dravsko polje - AC od prečkanja plinovoda do meje občine |
V delu EPO-Dravsko
polje, v delu VVO1, v delu VVO2, v delu VVO3, EEO DV-110 kV, EEO
DV-400 kV |
DLN-AC |
DP20 |
K1,G, PC, |
Dravsko polje - plinovod od meje občine do AC |
EPO-Dravsko polje, v delu VVO1, v delu VVO2 |
DLN-P |
DP21 |
K1,G, PC, ZS |
Dravsko polje - plinovod od AC
o Brunšvika |
V delu EPO-Dravsko
polje, v delu VVO2, v delu VVO3 |
DLN-P |
DP22 |
K1 |
Dravsko polje - plinovod od Brunšvika |
V delu KS-8975, VVO3 |
DLN-P |
|
(5) Območja predvidena za razvojne potrebe občine se bodo urejala s
predvidenimi spremembami OPN v prihodnosti. |
V postopku sprememb OPN se bodo spremembe okoljsko presojale v postopku
CPVO. |
(6) Delitev območja občine na EUP je prikazana v kartografskem deli
izvedbenega dela odloka v karti II.3. Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne namenske rabe, podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorsko izvedbenih pogojev v izvedbenem delu grafičnega dela OPN.
Prikaz območij enot urejanja prostora gospodarske javne infrastrukture
na karti II. 4. |
|
40. člen |
(območja namenske rabe prostora) |
(1) Za celotno območje občine je v skladu s predpisi določena osnovna
namenska raba prostora, ki izhaja iz strateškega dela prostorskega
načrta. |
(2) Na območjih, kjer je v skladu s predpisi določena podrobnejša
namenska raba prostora, je podrobnejša namenska raba prostora izhodišče
za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v enotah urejanja prostora. |
(3) Manjše površine podrobnejše namenske rabe, ki se pojavljajo ob
pretežni namenski rabi znotraj posamezne enote urejanja prostora, zlasti
prometne površine in urbane zelene površine, so zajete v prostorsko
izvedbene pogoje pretežne dejavnosti znotraj posamezne enote. |
(4) Oznaka in opis osnovne in podrobnejše namenske rabe: |
Območja podrobnejše |
Pretežna namembnost območja |
namenske rabe |
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S - OBMOČJA |
OBMOČJA
STANOVANJ, ki namenjena bivanju |
STANOVANJ |
in spremljajočim
dejavnostim |
|
površine
podeželskega naselja, ki so namenjene |
SK - površine |
površinam kmetij
z dopolnilnimi dejavnostmi in |
podeželskega
naselja |
bivanju ter
spremljajočim dejavnostim, |
C-OBMOČJA |
OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI ki so |
CENTRALNIH |
namenjena
oskrbnim, storitvenim in družbenim |
DEJAVNOSTI |
dejavnostim in
bivanju |
|
osrednja območja
centralnih dejavnosti, kot so |
|
območja
historičnega ali novih jeder, kjer gre |
CU - osrednja
območja |
pretežno za
prepletanje trgovskih, oskrbnih, |
centralnih
dejavnosti |
storitvenih,
upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih,
kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanja, |
CD - druga
območja |
Druga območja
centralnih dejavnosti, kjer |
centralnih
dejavnosti |
prevladuje
določena dejavnost, razen stanovanj |
I- OBMOČJA
PROIZVODNIH
DEJAVNOSTI |
OBMOČJA
PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, |
ki so pretežno
namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim
storitvenim ter servisnim dejavnostim |
IP - površine za
industrijo |
območja
proizvodnih dejavnosti, namenjena |
industrijskim
dejavnostim ter tudi spremljajočim |
storitvenim
n servisnim
dejavnostim |
|
gospodarske cone,
namenjene obrtnim, |
IG - gospodarske
cone |
skladiščnim,
prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter
tudi spremljajočim |
|
storitvenim in
servisnim dejavnostim |
IK - površine z |
površine z obj
kti za kmetijsko
proizvodnjo |
objekti za
kmetijsko |
namenjene
kmetijskim stavbam za intenzivno |
proizvodnjo |
pridelavo rastlin
ali rejo živali |
B- POSEBNA
OBMOČJA |
POSEBNA OBMOČJA
so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem,
nakupovalna središča in podobno |
BT- površine za
turizem |
območja, ki so
namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem |
|
Športni centri so
športne površine in objekti, ki |
BC - športni
centri |
so namenjeni
športnim aktivnostim in športnim |
|
prireditvam |
Z - OBMOČJA
ZELENIH POVRŠIN |
OBMOČJA ZELENIH
POVRŠIN so namenjena |
preživljanju
prostega časa, predvsem rekreaciji in |
športu na prostem
in izboljšavi kakovosti bivanja |
ZS - površine za
oddih, rekreacijo in šport |
površine za
oddih, rekreacijo in špo t, ki so |
|
|
namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem |
ZD - druge
urejene |
druge urejene
zelene površine, kot zeleni pasovi z |
zelene površine |
zaščitno oziroma
drugo funkcijo |
ZK - pokopališča |
pokopališča, ki
so namenjena površinam za pokop |
in spominu na
umrle |
P - OBMOČJA |
OBMOČJA POMETNE
INFRASTRUKTURE, |
PROMETNIH |
ki so namenjena
za izvajanje dejavnosti |
POVRŠIN |
gospodarskih
služb s področja prometa |
PC - površine
cest |
površine cest |
PO - ostale
prometne površine |
ostale prometne
površ ne |
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE |
E – OBMOČJA
ENERGETSKE
INFRASTRUKTURE
|
OBMOČJA
ENERGETSKE
INFRASTRUKTURE,
ki so namenjena za
izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike
|
|
|
O – OBMOČJA
ENERGETSKE
INFRASTRUKTURE |
OBMOČJA ENERGETSKE
INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za
izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z
vodo, čiščenjem odpadnih voda ter ravnanja z odpadki |
A – POVRŠINE
RAZPRŠENE
POSELITVE |
POVRŠINE
RAZPRŠENE poselitve kot
avtohtoni
poselitveni vzorec v krajini, nizke
gostote pozidave,
s pojavi samotnih kmetij,
zaselkov,
razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,
razpostavljenih
in razloženih naselij ter drugih
oblik strnjenih
manjših naselij (manjša gručasta
naselja);
površine razpršene poselitve so
namenjene
površinam kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi in
bivanju ter spremljajočim
dejavnostim, |
|
|
|
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K 1 – NAJBOLJŠA
KMETIJSKA
ZEMLJIŠČA |
območja
najboljših kmetijskih zemljišč |
K 2 – DRUGA
KMETIJSKA
ZEMLJIŠČA |
območja drugih
kmetijskih zemljišč |
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G – GOZDNA
ZEMLJIŠČA |
GOZDNA ZEMLJIŠČA,
kot zemljišča porasla z
gozdnim drevjem,
zemljišča namenjena gojenju in
ekonomskemu
izkoriščanju gozdov ter zemljišča v
zaraščanju, ki so
v skladu z Zakonom o gozdovih
določena kot gozd
|
|
OBMOČJA VODA
|
V – POVRŠINSKE
VODE |
OBMOČJA
POVRŠINSKIH VODA, ki so
namenjena za
izvajanje dejavnosti s področja rabe voda |
VC – celinske vode |
celinske vode |
|
|
VI – OBMOČJA
VODNE
INFRASTRUKTURE |
OBMOČJA VODNE
INFRASTRUKTURE, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih
voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno |
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČA |
|
|
L – OBMOČJA
MINERALNIH
SUROVIN
|
OBMOČJA
MINERALNIH SUROVIN, ki
so namenjena
izvajanju dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin |
LN – površine
nadzemnega
pridobivalnega
prostora
|
površine
podzemnega pridobivalnega prostora s površinskim vplivom, ki
onemogoča drugo rabo. |
|
|
|
(5) Območja namenske rabe prostora so prikazana v karti II.3. Prikaz
območij EUP, ONRP, PNRP in PIP v izvedbenem delu grafičnega dela OPN. |
|
3.7 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
3.7.5 Podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji po EUP v |
naseljih |
|
41. člen |
(podeželska naselja - SK) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za podeželska naselja, namenjena
bivanju, spremljajočim dejavnostim in kmetijam z dopolnilnimi
dejavnostmi, se urejajo naslednje EUP ali deli teh enot: |
1. |
BR01 |
SK |
Brunšvik - obcestno naselje severni del, |
2. |
BR02 |
SK |
Brunšvik - obcestno naselje južni del, |
3. |
LO01 |
SK |
Loka - obcestno nasel
e, |
4. |
MA01 |
SK |
Marjeta - območje s kmetijami, |
5. |
MA02 |
SK |
Marjeta - ob AC priključku, |
6. |
PR01 |
SK |
Prepolje - območje s kmetijami, |
7. |
RO01 |
SK |
Rošnja - območje s kmetijami, |
8. |
ST01 |
SK |
Starše - območje s kmetijami, |
9. |
ST04 |
SK |
Starše - stanovanjsko območje južno od ceste, |
10. |
ST07 |
SK |
Starše - stanovanjsko območje severno od ceste, |
11. |
TR01 |
SK |
Starše - območje s kmetijami, |
12. |
ZL01 |
SK |
Zlatoličje - območje s kmetijami, |
13. |
ZL02 |
SK |
Zlatoličje - pod teraso, |
14. |
ZL04 |
SK |
Zlatoličje - območje med cestami, |
15
|
ZL08 |
SK |
Zlatoličje - območje južno od HE. |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena
kot območja stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot
območja stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim,
znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S (območja stanovanj) pa kot
površine podeželskega naselja (SK), namenjene bivanju in površinam
kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi
vrste objektov, ki so glede na namen objektov določeni v PRILOGI 1 k
Odloku o OPN Starše, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v
PRILOGI 2 k Odloku o OPN Starše. |
Dopustne dejavnosti |
(4) Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih podeželskih naselij so
dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva
otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno obrtne, turistične, upravne
dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge
dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo
k bolj racionalni rabi površin. |
(5) Dopustno je prepletanje bivanja, spremljajočih dejavnosti in površin
kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
1. ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine
za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za
potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev
objekta, |
2. neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, |
3. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih
vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno
okolje, |
4. površina objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za
lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, ne sme biti večja od
skupne površine objekta oziroma objektov, ob katere se umeščajo, |
5. površina spremljajočih dejavnosti se prilagaja potrebam, ki izhajajo
iz obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb, |
6. površina spremljajočih dejavnosti v EUP podeželskih naselij, na
namenski rabi SK, ne sme presegati 20% BTP, površina spremljajočih
dejavnosti v lokalnih in oskrbnih središčih, na namenski rabi SK, pa ne
30% BTP v posamezni EUP. |
7. skupna površina parcel namenjenih le bivanju (parcele z ohišnico,
manjši od 15 arov, če na njej ni kmetijske proizvodnje (vrt,
ljubiteljsko kmetovanje, rastlinjak, sadovnjak ipd)) v EUP podeželskih
naselij, na namenski rabi SK, ne sme presegati 50% gospodinjstev v
posamezni EUP. |
V EUP lokalnih in oskrbnih središč z namensko rabo SK pa je delež te
skupne površine parcel za bivanje lahko večji. |
(6) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v
celem objektu v vrste objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem
odstavku tega člena. |
Vrste gradenj |
(7) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava nadzidava obstoječih objektov,
dopolnilna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja
dejavnosti, rušitev objektov, dela za ureditev okolice objektov znotraj
parcele namenjene gradnji ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija
objektov ter naprav gospodarske javne infrastrukture. |
Lega objektov |
(8) Objekti (nad in pod terenom) morajo biti odmaknjeni od parcelne meje
sosednjega zemljišča vsaj 4 m. Kot oddaljenost od parcelne meje po
določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega
zemljišča in tej meji najbližjo točko objekta. Če ima objekt streho z
napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša
razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in
navpično najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne
konstrukcije. |
(9) Dopustni so manjši odmiki od meje sosednjega zemljišča, če se
strinja lastnik sosednjega zemljišča (pisna izjava), hkrati pa so še
vedno zagotovljene varne poti, intervencijski dostop, sanitarno tehnični
in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna korist, če leži
novogradnja ob meji odprtega javnega prostora. |
(10) Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do
meje parcele, namenjene gradnji. |
(11) Odmiki novogradenj nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni v
skupnih PIP-ih za nezahtevne in enostavne objekte. |
(12) Lega objektov pri vseh vrstah gradenj mora upoštevati obstoječo
razporeditev v prostoru (obstoječo zasnovo prostora, obstoječe lege
objektov v prostoru), pri čemer morebitne neustrezne lokacije obstoječih
sosednjih objektov ne smejo biti generator nadaljnjih neustreznih
postavitev v prostor. |
(13) Odmiki novih objektov od objektov in omrežij GJI morajo upoštevati
varovalne odmike, ki so določeni v predpisih posameznih področij GJI. |
(14) Stanovanjski objekti na kmetijah morajo biti ob javnem prostoru,
ostali objekti pa razporejeni v notranjost parcele. |
Ob stanovanjskem objektu v območjih, kjer regulacijska linija in
gradbena linija ne sovpadata (tip naselij s pročelji na meji z javnim
prostorom) je dopustno zgraditi garažo kot nezahtevni objekt za lastne
potrebe, če bo tak objekt v predhodno navedenih odmikih odmaknjen od
regulacijske linije, sovpadajoče z linijo površine javne prometnice.
Velikost objektov |
(15) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo po velikosti
prilagoditi tradicionalnim oziroma kvalitetnim objektom in ureditvam v
okolici novega objekta oziroma prostorske ureditve, v EUP, naselju ali
širšem območju občine. |
(16) Velikost stavb in drugih objektov na posamezni parceli se določa po
namenu stavbe oziroma objekta, velikosti parcele, pogojih o legi in
zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe: |
1. dovoljena višina stanovanjskega dela objektov na kmetiji in
samostojnih stanovanjskih objektov je v etažnosti (K) + P + (M), ali (K)
+ P + 1N + p, |
2. pri nestanovanjskih kmetijskih stavbah, kot so stavbe za rastlinsko
pridelavo, stavbe za rejo živali, stavbe za spravilo pridelka in stavbe
za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja, mehanizacije), je dopustna
etažnost (K) + P, |
3. gradnja kleti v poplavnem območju, na nestabilnem terenu ali na
terenu z visoko podtalnico, kjer ni mogoče zagotoviti predpisanega
odmika med najnižjo točko in višinskim nivojem podtalnice, ni dopustna, |
4. v primeru, da nagib terena, stabilnost tal, nosilnost tal, ali višina
podtalnice ne omogoča podkletitve stavbe, povišanje stavbe ni dopustno, |
5. kota pritličja mora biti čim bližje zemeljskemu površju, pri
stanovanjskih objektih pa največ 1,40 m nad okoliškim terenom objekta
(tudi pri nadstropnem objektu), |
6. kota pritličja novogradenj ob urejenem javnem prostoru se mora
nahajati na koti javnega prostora ali pa na kotah do največ 0,3 m nad
koto javnega prostora zaradi možnosti ureditve dostopa gibalno motenim
osebam, |
(17) Dopustna velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena v
PRILOGI 2 k temu odloku. |
(18) Dopusten faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (razmerje
med zazidanim delom parcele in celo parcelo) je: |
1. pri kmetijah do vrednosti 0,3 (priporočljiva vrednost je 0,2),
dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če je možno zadostiti pogojem
o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem in to povečanje
izhaja iz dejanske zazidanosti zemljišč obstoječih sosednjih kmetij,
|
2. pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,4, če je možno
zadostiti pogojem o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem in
je ob zagotovitvi pogojev dopustna gostejša zazidava v EUP, ki je
pogojena z dopolnilnimi dejavnostmi (male kmetije, ljubiteljske kmetije) |
3. pri stanovanjskih stavbah v nizu in pri dvojčkih do vrednosti 0,5. |
(19) Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, (razmerje med bruto
tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele,
namenjene gradnji) je: |
1. pri kmetijah do vrednosti 0,4 z možnostjo povečanja do 0,8 (povečanje
je odvisno od povečave faktorja zazidanosti),2. pri stanovanjskih in
drugih stavbah do vrednosti 0,8 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje
je odvisno od povečave faktorja zazidanosti). |
3. pri stanovanjskih stavbah v nizu in pri dvojčkih do vrednosti 1,2. |
(20) Pri objektih z arhitekturno tipiko iztegnjenega doma (v obliki črke
I, L, T ali U) morajo biti posamezni deli objekta po namembnosti ločeni
s protipožarnimi zidovi. |
Oblikovanje objektov |
(21) Pri oblikovanju je potrebno upoštevati naslednje določbe: |
1. vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi
tradicionalnim oziroma kakovostno nadgrajenim objektom in ureditvam v
EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini, regulacijskih črtah,
nagibu streh, smereh strešnih slemen, barvi in teksturi streh in fasad,
načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih
oblikovalskih značilnostih prostora, |
2. tlorisna razmerja morajo ohranjati razmerja, značilna za arhitekturno
krajino, |
3. oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti v skladu z oblikovanjem
osnovne stavbe in mora zagotoviti oblikovno enovit objekt, ki z
nadzidavo ne sme izstopati iz značilnega višinskega videza naselja, z
nadzidavo in dozidavo pa ne sme biti presežen dopustni faktor izrabe
gradbene parcele, |
4. dozidava objektov ne sme presegati dopustnega faktorja zazidanosti
gradbene parcele, |
5. oblika, kritina ter smeri slemen streh morajo biti prilagojeni
splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. |
6. strešna kritina mora biti v temnejših, umirjenih, nebleščečih
odtenkih rdeče, rjave ali sive barve. |
7. dopustna oblika strehe je simetrična dvokapnica s čopom ali brez čopa
ter zložene strehe pri tlorisno razviti zasnovi, štirikapnice,
enokapnice z minimalnim nagibom in ravne streh, |
8. smer slemena strehe mora potekati vzporedno z daljšo stranico
objekta, razen ko prevladujoč vzorec v EUP, naselju ali delu naselja
določa drugačno usmeritev slemen, |
9. za izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov dopustna
namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic. |
Sončni zbiralniki, sončne celice in druge ploskovne namestitve na strehi
ne smejo presegati višine slemena strehe, |
10. osvetlitev podstrešnih prostorov je dopustna z nadstrešnicami
(frčadami) in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje
od osnovne strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane, lahko so v
nivoju strehe (strešno okno) ali pa so strešne odprtine izvedene v
dvignjenem delu strehe, pri strešni okenski hišici s simetrično
dvokapnico je nagib strešin okenske hišice enak nagibu osnovne strehe, |
11. dopustne barve fasad so bela barva, pastelne barve (svetlo
učinkujoče barve), |
12. izstopajoče in fluorescentne barve fasad kot so intenzivno rumene,
oranžne, modre, vijoličaste, rdeče in druge kričeče barve dopustne, |
13. pri oblikovanju objektov v EUP je dopustno odstopanje od določb tega
člena, v kolikor je v določenem naselju, EUP ali delu EUP drugačen
oblikovalski vzorec legalno zgrajenih objektov in bo nov objekt
oblikovalsko usklajen z obstoječimi kakovostno oblikovanimi objekti v
neposredni okolici, kar mora biti strokovno utemeljeno v projektni
dokumentaciji, |
14. dopustno je odstopanje od določb tega odloka pri oblikovanju
zahtevnejših objektov, namenjenih dopustnim spremljajočim dejavnostim,
tako da oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe
arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja ob
upoštevanju tehničnih zahtev pri posameznih dejavnostih. |
15. v delih naselij s kmetijami in bivanjem ter dopolnilnimi dejavnostmi
niso dopustni arhitekturni elementi in detajli na fasadah, kot so
stolpiči ter različni arhitekturni elementi iz drugih okolij,
|
16. v delih naselij s kmetijami in bivanjem ter dopolnilnimi dejavnostmi
se pri prenovi fasad starih objektov morajo obnoviti okrasja starih
fasad (obrobe odprtin, vogalov, streh, členitve sten in podobno). |
(22) Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim
vzorcem oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno
dopolnjevati povezavo objekta z urbanim prostorom ali odprtim prostorom,
če je objekt grajen na stiku urbanega in odprtega prostora. |
Parcelacija |
(23) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
1. oblika in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec poselitve,
v kolikor se nadaljuje enaka vrsta zidave po namenu, |
2. osnovni princip delitve parcel je zagotovitev priključka za dostop na
javno cestno omrežje in zagotovitev možnosti za priključevanje na
objekte ostale gospodarske infrastrukture, |
3. stanovanjska gradnja v drugi vrsti ni dopustna, če ni zagotovljen
dostop iz javnega dobra, dopustna je le za naslednika kmetije ali za
dopolnilne dejavnosti na kmetiji, |
4. velikost parcele mora zagotavljati ustrezno število parkirnih mest in
manipulativne površine v območju parcele, namenjene gradnji, |
(24) Za objekte, navedene v sledeči tabeli, je dopustna naslednja
velikost parcel, namenjenih gradnji: |
OBJEKTI NA PARCELI |
POVRŠINA
(m2) |
eno in dvostanovanjsko stavbo brez dodatnih objektov za
izvajanje dejavnosti |
najmanj 400 |
stanovanjska stavba (kot samostoječa ali del objekta) z
dodatnimi objekti za izvajanje dejavnosti v podeželskih naseljih
in v razpršeni poselitvi |
najmanj 700 |
objekti za izvajanje dejavnosti (na lokaciji ob stanovanjski
stavbi ali na samostojni lokaciji brez stanovanjske stavbe) |
najmanj 700 |
vrstne hiše, dvojčki ipd na posamezno enoto |
najmanj 350 |
|
Ob robovih EUP so parcele lahko večje zaradi zaokroževanja meje
gradbenih parcel po objektih v naravi. |
(25) Delitev zemljišča za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji,
je dopustna pod pogojem, da je zemljišče po namenski rabi opredeljeno za
namen, ki ga predvideva parcelacija, in so nove parcele odmerjene v
skladu s pogoji, določenimi v tem členu odloka. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(26) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro: |
1. vsi objekti razen tistih, ki jih določajo drugi predpisi, morajo biti
priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (prometno omrežje,
preskrba z vodo, oskrba z električno energijo in drugim energentom,
odvoz odpadkov, kanalizacijsko omrežje), če tako določajo občinski
predpisi s posameznih področij priključevanja na GJI, |
2. v kolikor kanalizacijo omrežje ne obstaja, mora imeti stanovanjski in
ostali objekti z odtokom odpadne vode, individualno čistilno napravo (v
nadaljevanju ČN) ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij na
ČN s pristojno gospodarsko javno službo (v nadaljevanju: |
GJS), dopustna pa je gradnja manjše ČN za več objektov skupaj, |
3. v območjih, kjer ni predviden OPPN, je dopustna gradnja objektov in
omrežij GJI z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno tako, da se vložek
investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo,
sklenjeno med občino in investitorjem oziroma v skladu z veljavnimi
predpisi, |
4. če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda soglasja za priključitev posameznega
objekta ali več objektov oziroma ne določi načina priključitve, je
gradnja novih stavb, za katere je potrebna priključitev na GJI, dopustna
ob upoštevanju 2. točke tega odstavka. |
(27) Gnojišča in jame za zbiranje gnojevke morajo biti grajene v skladu
z veljavnimi predpisi. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(28) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
druge omejitve, ki so določene v odloku ali v drugih veljavnih
predpisih. |
Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
(29) Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami mora upoštevati naslednje določbe: |
1. načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati osvetljenost,
osončenost, prevetrenost, varstvo pred hrupom, pri objektih s poslovno
dejavnostjo in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam, |
2. varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopom interventnim
vozilom ter zagotoviti vodo za gašenje, |
3. gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih, poplavnih in plazovitih območjih ni
dopustna, dopustna je le v primerih, kjer so pred poseganjem v prostor
izvedeni predvideni omilitveni ukrepi za izničenje škodljivih vplivov na
ogroženem območju. V območju poplav gradnja novih objektov ni dovoljena.
Za obstoječe objekte je dopustno vzdrževanje objektov in rekonstrukcije
po predpisih o graditvi objektov ter sprememba namembnosti, vendar pa ti
posegi ne smejo poslabšati poplavne ogroženosti območja. |
4. v primeru pričakovanega pojava nevarnosti povišanih vplivov na
zdravje ljudi pri posameznih posegih, je potrebno v projektni
dokumentaciji predvideti ukrepe, ki bodo škodljive vplive zmanjšali do
stopenj, dopustnih s predpisi, |
5. lastniki oziroma upravljavci objektov, za katere je pristojna
strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo vplivajo na
okolje (emisije nad dopustno stopnjo), so dolžni izvesti ukrepe, s
katerimi bodo zmanjšali izpuste pod dopustno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(30) Nova kmetija in širitev kmetije v EUP je dopustna, če so za to
izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji. Večji hlevi in večja širitev
kmetije je dopustna ob robu naselja oz. v delih naselja, ki so vsaj na
eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih ni predvidena širitev
poselitve. |
(31) Sprememba namembnosti obstoječih objektov ali nova dejavnost je
dopustna, če ne spreminja pretežne namembnosti območja in ne bo moteča
za kakovost bivanja in obstoječe dejavnosti (povečan hrup ipd.). |
(32) Pri spremembi namembnosti ali novi dejavnosti mora investitor
predložiti k vlogi za izdajo dovoljenja oceno vplivov na okolje, ki mora
vsebovati odmike od mej, oceno emisij, način spremljanja emisij in
omilitvene ukrepe ter vplive na dodatno obremenjenost infrastrukturnih
omrežij s predvidenimi ukrepi, ki zagotavljajo nemoteno preskrbo
vplivnega območja. |
(33) Širitev obstoječih dejavnosti je dopustna le pod pogojem, da so
izpolnjeni okoljski in prostorski pogoji. Sprememba kategorija
dejavnosti iz obrtne v proizvodno dejavnost ni dopustna. |
(34) V EUP MA05 in TR05, za kateri je predvidena izdelava in sprejem
OPPN, se za dopustne posege, določene v podrobnejših merilih in pogojih
za območja predvidenih OPPN, smiselno uporabljajo tudi določbe tega
člena odloka. |
(35) V EUP, opredeljenih kot podeželsko naselje (SK), v občinskem
središču in obeh oskrbnih središčih je dovoljena tudi gostejša zazidava
(vrstne hiše v nizu, dvojčki ipd.), če takšna zazidava ne bo povzročala
navzkrižij z obstoječim dejavnostmi (mirna stanovanjska cona ob večjih
aktivnih kmetijah, ob hrupno močnejših prometnicah ali ob drugih
hrupnejših dejavnostih). |
(36) Na delu parc. št. 1671/7, k.o. Prepolje, katerega namenska raba je
stavbno zemljišče in podrobnejša namenska raba površine podeželskega
naselja (SK) je dovoljenja gradnja samostojnega stanovanjskega objekta
velikosti (K)+ P+M s kolenčnim zidom največ 0,8 m. Kletni del mora biti
vkopan do 2/3. Objekt je potrebno postaviti pravokotno na prometnico. Za
poseg v prostor je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje. |
(37) V EUP ST01, ZL01, ZL02, RO01 in LO02 je na nepozidanih občasno
poplavljenih površinah je potrebno ohranjati travišča, mejice in
posamezna drevesa, v ZL02 pa poleg tega še način izvedbe ureditev na
poplavnih območjih, ki mora biti tak, da izvedba protipoplavnih ukrepov
ne bo potrebna oziroma bo potrebna zgolj izvedba individualnih ukrepov
za zaščito objektov. |
(38) Za zagotavljanje poplavne varnosti ob pričakovanih visokih vodah je
potrebno v EUP ZL02, obstoječe objekte zavarovati s t.i. protipoplavnimi
ograjami za zaščito odprtin, ki bi preprečila vdor vode v objekt, v
višini 0,5 m nad višino poplavne ogroženosti. Dostopi do objektov,
funkcionalnih zemljišč in ostalih površin v tej EUP ni potrebno varovati
pred visokimi vodami. Na teh zemljiščih ni dopustna postavitev objektov
ali izvedba ureditev s polnim prerezom v smeri poplavnega toka (npr.
ograje), ki bi kakorkoli poslabševale obstoječo poplavno varnost. |
|
42. člen |
(osrednja območja centralnih dejavnosti - C) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja centralnih dejavnosti z
namensko rabo prostora C in podrobnejšo (CU, CD), se urejajo naslednje
EUP: |
1. |
BR03 -del |
CD- |
Brunšvik - športno igrišče zahodno
od DPA
plinovod M1, |
2. |
MA04 |
CU |
Marjeta - vaško središče, |
3. |
PR02 -del |
CD |
Prepolje - Prepolje športno igrišče, |
4. |
ST02 |
CD |
Starše - vrtni center, |
5. |
ST03 |
CU |
Starše - vaško središče, |
6. |
ZL06 |
CD |
Zlatoličje - območje severno od HE. |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena
kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena
kot območje centralnih dejavnosti (C), namenjeno oskrbnim storitvenim in
družbenim dejavnostim ter bivanju, znotraj podrobnejše namenske rabe
prostora C (območja centralnih dejavnosti) pa kot osrednja območja
centralnih dejavnosti (CU), kot so območja historičnega ali novih jeder,
kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih,
upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih,
verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje ali kot druga območja
centralnih dejavnosti (CD), kjer prevladuje določena dejavnost razen
stanovanj. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP, iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste
objektov, ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o
OPN Starše, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 k
Odloku o OPN Starše. |
Dopustne dejavnosti |
(4) Zaradi zagotavljanja vitalnosti, privlačnosti in programske
pestrosti območja centralnih dejavnosti je v območjih EUP iz prvega
odstavka tega člena dopustno: |
1. vertikalno mešanje dejavnosti (po etažah istega objekta), |
2. horizontalno nizanje dejavnosti (ob trgu, prometnicah….), |
3. združevanje dejavnosti po območjih (izobraževanje, vzgoja, šport,
kultura, uprava ipd.). |
Dopustno je ohranjanje obstoječih dejavnosti v EUP, ki niso opredeljene
v prejšnjih odstavkih tega člena in se morajo pri prestrukturiranju
uskladiti z dopustnimi dejavnostmi v območju. |
Dopustne so tudi spremljajoče dejavnosti k obstoječim ali načrtovanim
dejavnostim. |
(5) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v
celem objektu v vrste objektov, opredeljene v tretjem in četrtem
odstavku tega člena. |
Vrste gradenj |
(6) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava nadzidava obstoječih objektov,
dopolnilna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja
dejavnosti, rušitev objektov, dela za ureditev okolice objektov znotraj
parcele namenjene gradnji ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija
objektov ter naprav gospodarske javne infrastrukture. |
Lega objektov |
(7) Objekti morajo biti (nad in pod terenom) o d m a - knjeni od
parcelne meje sosednjega zemljišča vsaj 4 m. |
Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje
najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo
točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno
konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša
razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpično najbolj
izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije. |
(8) Dopustni so manjši odmiki od meje sosednjega zemljišča, če se
strinja lastnik sosednjega zemljišča (pisna izjava), in so zagotovljeni
sanitarni, zdravstveni in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna
korist, če leži novogradnja ob meji odprtega javnega prostora. |
(9) Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje
parcele, namenjene gradnji. |
(10) Odmiki novogradenj nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni v
skupnih PIP-ih za nezahtevne in enostavne objekte. |
(11) Lega objektov pri vseh vrstah gradenj mora upoštevati obstoječo
razporeditev v prostoru (obstoječo zasnovo prostora, obstoječe lege
objektov v prostoru), pri čemer morebitne neustrezne lokacije obstoječih
okoliških objektov ne smejo biti generator nadaljnjih neustreznih
postavitev v prostor. |
(12) Odmiki novih objektov od objektov in omrežij GJI morajo upoštevati
varovalne odmike, ki so določeni v predpisih posameznih področij GJI. |
Velikost objektov |
(13) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
1. tlorisna velikost objektov ni enovita in je odvisna od namembnosti
objekta, potrebnih načrtovanih zmogljivosti, |
2. dopustna je najvišja višina objektov (nK)+P+(2N)+(M), pri tem mora
višina poslovnih etaž upoštevati predpisane standarde za gradnjo
objektov namenjenih načrtovani dejavnosti, |
3. višinski gabariti se morajo proti meji EUP z nižjo gradnjo zniževati, |
4. gradnja kleti je dovoljena, če ne posega v podtalnico ali poplavno
območje, |
5. kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje, dopustna je največ
1 m nad obstoječim terenom, |
6. pri gradnji objektov je potrebno upoštevati višinske in tlorisne
gabarite sosednjih objektov. |
(14) Dopusten faktor zazidanosti parcele v EUP MA04 in ST03 je do 0,8,
dopusten faktor izrabe zemljišča pa do 2,0, dopusten faktor zazidanosti
območja v EUP ST02 in ZL06 je do 0,6, faktor izrabe pa do 1,6. |
(15) Velikost parcele, namenjene gradnji mora ustrezati zmogljivosti
objektov po posameznih namembnostih (manipulativne površine in
skladišča, parkirna mesta, zelene površine). |
(16) V območjih centralnih dejavnosti z javno funkcijo je potrebno
urediti zelene površine v javni rabi in jih v skladu s funkcijo, ki
določa delež zelenih površin na parceli, ustrezno oblikovati ter skrbeti
za njihovo redno vzdrževanje. |
Oblikovanje objektov |
(17) Pri oblikovanju je potrebno upoštevati naslednje določbe: |
1. vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi
tradicionalnim oziroma kakovostno nadgrajenim objektom in ureditvam v
EUP ali okolici po stavbni prostornini, višini, regulacijskih črtah,
nagibu streh, smereh strešnih slemen, barvi in teksturi streh in fasad,
načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih
oblikovalskih značilnostih prostora, |
2. oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti v skladu z oblikovanjem
osnovne stavbe in mora zagotoviti oblikovno enovit objekt, ki z
nadzidavo ne sme izstopati iz značilnega višinskega videza naselja, z
nadzidavo in dozidavo ne sme biti presežen dopustni faktor izrabe
gradbene parcele, |
3. dozidava objektov ne sme presegati dopustnega faktorja zazidanosti
gradbene parcele, |
4. objekti na parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in
prilagojeni osnovnemu objektu na parceli (po obliki objekta, nagibu
strehe, uporabljenih materialih za izdelavo streh in fasad, po barvi,
oblikovanju ter morajo biti nižji od osnovnega objekta, razen v
primerih, ko so dopustne enake ali višje višine od višine osnovnega
objekta), |
5. oblika, kritina streh ter smeri slemen streh mora biti prilagojena
splošni oziroma kakovostni podobi v EUP, |
6. strešna kritina mora biti v temnejših, umirjenih, nebleščečih (mat)
odtenkih, |
7. za izkoriščanje energije sonca je na strehah objektov dopustna
namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic pod pogojem, da sončni
zbiralniki, sončne celice in druge ploskovne namestitve na strehi ne
smejo presegati višine slemena strehe, |
8. osvetlitev podstrešnih prostorov je dopustna z nadstrešnicami
(frčadami) in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje
od osnovne strehe in po posamezni strehi enotno oblikovane, lahko so v
nivoju strehe (strešno okno) ali pa so strešne odprtine izvedene v
dvignjenem delu strehe, pri strešni okenski hišici s simetrično
dvokapnico je nagib strešin okenske hišice enak nagibu osnovne strehe, |
9. dopustne barve fasad: bela barva, pastelne barve (svetlo učinkujoče
barve), |
10. izstopajoče in fluorescentne barve fasad, kot so intenzivno rumene,
oranžne, modre, vijoličaste, rdeče in druge kričeče barve, niso
dopustne, |
11. dopustne je sodobnejše oblikovanje fasad z uporabo lesa, kovine,
stekla in drugih sodobnih materialov in izjemoma izrazitejših fasadnih
barv kot fasadnih poudarkov, 12. dopustno je odstopanje od določb tega
odloka pri oblikovanju zahtevnejših objektov, namenjenih trgovskim,
oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim,
izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim, tako da
oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe
arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja, ali dela naselja ter
upošteva tehnične zahteve pri posameznih dejavnostih, |
13. ureditev okolice objektov mora biti v skladu z obstoječim vzorcem
oblikovanja v EUP, hkrati pa mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati
povezavo objekta z urbanim prostorom ali odprtim prostorom, če je objekt
grajen na stiku urbanega in odprtega prostora, |
14. pri ostalih pogojih se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega
člena. |
Parcelacija |
(18) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
1. oblika in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec poselitve,
če se nadaljuje enaka vrsta zidave po namenu, |
2. osnovno izhodišče pri delitvi parcel je zagotovitev priključka za
dostop na javno cestno omrežje in zagotovitev možnosti za priključevanje
na objekte ostale gospodarske infrastrukture, |
3. stanovanjska gradnja v drugi vrsti ni dopustna, če ni zagotovljen
dostop iz javnega dobra, dopustna je le za naslednika kmetije ali za
dopolnilne dejavnosti na kmetiji, |
4. velikost parcele namenjeni gradnji mora ustrezati zmogljivosti
objektov po posameznih namembnostih (parkirna mesta, manipulativne
površine in skladišča, zelene površine) |
(19) Delitev zemljišča za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji,
je dopustna pod pogojem, da je zemljišče po namenski rabi opredeljeno za
namen, ki ga predvideva parcelacija, in so nove parcele odmerjene v
skladu s pogoji, določenimi v tem členu odloka. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(20) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro: |
1. vsi objekti razen tistih, ki jih določajo drugi predpisi, morajo biti
priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (prometno omrežje,
preskrba z vodo, oskrba z električno energijo in drugim energentom,
odvoz odpadkov, kanalizacijsko omrežje), če tako določajo občinski
predpisi s posameznih področij priključevanja na GJI, |
2. v kolikor kanalizacijo omrežje ne obstaja, mora imeti objekt
individualno čistilno napravo (v nadaljevanju ČN) ali nepretočno
greznico in pogodbo za odvoz fekalij na ČN s pristojno gospodarsko javno
službo (v nadaljevanju: GJS), dopustna pa je gradnja manjše ČN za več
objektov skupaj, |
3. v območjih, kjer ni predviden OPPN, je dopustna gradnja objektov in
omrežij GJI z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, tako da se vložek
investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo,
sklenjeno med občino in investitorjem oziroma v skladu z veljavnimi
predpisi, |
4. če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda soglasja za priključitev posameznega
objekta ali več objektov oziroma ne določi načina priključitve, je
gradnja novih stavb, za katere je potrebna priključitev na GJI, ni
dopustna, oziroma je dopustna ob upoštevanju določb druge točke tega
odstavka. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(21) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
druge omejitve, ki so določene v tem odloku ali v drugih veljavnih
predpisih. |
Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
(22) Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami mora upoštevati naslednje določbe: |
1. načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati zadostno
osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam, |
2. varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopom interventnim
vozilom ter zagotoviti vodo za gašenje, |
3. gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih, poplavnih in plazovitih, ni dopustna, dopustna je
le v primerih, kjer so pred poseganjem v prostor izvedeni predvideni
omilitveni ukrepi za izničenje škodljivih vplivov na ogroženem območju, |
4. dopustno je vzdrževanje obstoječih objektov in rekonstrukcije v
skladu s predpisi o graditvi objektov in drugih predpisih ter sprememba
namembnosti, vendar pa ti posegi ne smejo poslabšati poplavne
ogroženosti območja, 5. v primeru pričakovanega pojava nevarnosti
povišanih vplivov na zdravje ljudi pri posameznih posegih, je potrebno v
projektni dokumentaciji predvideti ukrepe, ki bodo škodljive vplive
zmanjšali do stopenj, dopustnih s predpisi, |
6. lastniki oziroma upravljavci objektov, za katere je pristojna
strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo vplivajo na
okolje (emisije nad dopustno stopnjo), so dolžni izvesti ukrepe, s
katerimi bodo zmanjšali izpuste pod dopustno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(23) V EUP ST03 je poleg ostalih določb pri poseganju v prostor potrebno
upoštevati tudi naslednje določbe: |
1. dopustna je velikost objektov do etažnosti (nK) + P+ (2N) + (M), pri
tem pa mora biti klet v predpisani izvedbi nad nivojem podtalnice ali v
vodotesni izvedbi, |
2. dopustna je gradnja čistih večstanovanjskih objektov ali poslovno
stanovanjskih objektov, |
3. prometno priključevanje novih objektov med LC386061 in JP886181 ter v
nadaljevanju do JP886171 mora potekati preko vzporedne servisne ceste,
ki bo potekala za prvo vrsto objektov pod teraso, severno od obstoječe
ceste, |
4. delež površin namenjenih centralnim dejavnostim ne sme presegati 80 %
vseh BTP površin v EUP. |
(24) V EUP MA04 je poleg ostalih določb pri poseganju v prostor potrebno
upoštevati tudi naslednje določbe: |
1. dopustna je velikost objektov do etažnosti (K) + P+ (2N) + (M), |
2. dopustna je gradnja čistih večstanovanjskih objektov ali poslovno
stanovanjskih objektov, |
3. delež površin namenjenih centralnim dejavnostim ne sme presegati 80 %
vseh BTP površin v EUP. |
(25) V EUP ST02 vrtni center je na podrobni namenski rabi CD |
dopustna gradnja poslovnih prostorov skupaj s prodajnimi prostori,
sanitarnimi prostori, skladišči in objektom za ogrevanje in ostalimi
spremljajočimi objekti za potrebe vrtnega centra v skladu s pogoji
idejne zasnove vrtnega centra Starše. Stanovanjska gradnja ni dopustna. |
(26) V EUP ZL06 območje severno od HE stanovanjska gradnja ni dopustna. |
(27) V EUP ST06 in ZL05, za kateri je predvidena izdelava in sprejem
OPPN, se za dopustne posege, določene v podrobnejših merilih in pogojih
za območja predvidenih OPPN, smiselno uporabljajo tudi določbe tega
člena odloka. |
(28) V EUP ST03 je na nepozidanih površinah potrebno ohranjati travišča,
mejice in posamezna drevesa ter v poplavnem območju izvesti ureditve na
način, ki mora biti tak, da izvedba protipoplavnih ukrepov ne bo
potrebna oziroma bo potrebna zgolj izvedba individualnih ukrepov za
zaščito zemljišča. |
(29) V EUP ST03 je pri poseganju na poplavno ogrožena zemljišča,
opredeljena po namenski rabi delno osrednja območja centralnih
dejavnosti (CU), delno pa kot zemljišča za šport in rekreacijo (ZS), na
parcelah 92/10, 93/4 in vzhodno od teh parcel, ki predstavljajo površine
funkcionalnega zemljišča ob vzhodnem robu šole in vrtca ter otroška
igrišča ob šoli in vrtcu tako, v času gradnje potrebno upoštevati
naslednje omilitvene ukrepe: |
1 za zagotavljanje 0,5 m varnostne višine nad gladino Q100 je potrebno
projektno koto platoja nadvišati do višine 232,98 m n.m. ali na prvotno
predvidenem platoju na koti 232,65 m n.m. načrtovati še dodatni manjši
visokovodni zid višine minimalno 33 cm, 2 Za preprečevanje vpliva
visokih vod podtalnice je potrebna vgradnja povratnih zaklopk na
fekalnih in meteornih kanalih. |
Dodatni omilitveni ukrepi po gradnji niso predvideni. |
|
43. člen |
(območja gospodarske cone - IG) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja proizvodnih dejavnosti
se urejajo naslednje EUP: |
1. BR05 IG Brunšvik – obrtna cona, |
Namenska raba |
(2) Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena
kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena
kot območje proizvodnih dejavnosti (I), pretežno namenjeno
industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim
dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora I (območje
proizvodnih dejavnosti) pa kot gospodarske cone (IG), ki so namenjene
obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim
dejavnostim. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste
objektov, ki so po namenu določeni v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Starše,
ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 k Odloku o OPN
Starše. |
Dopustne dejavnosti |
(4) V posamezni EUP je dopustno prepletanje dejavnosti, ki se funkcijsko
dopolnjujejo in s tem zmanjšujejo stroški proizvodnje. |
V EUP iz prvega odstavka tega člena je kot dopustne spremljajoče
dejavnosti dopustno umestiti tovarniške trgovine, manjše obrtne
dejavnosti, ki podpirajo osnovno proizvodnjo ter komunalne in energetske
dejavnosti (tudi proizvodnja energije kot spremljajoč proizvodni proces
s postavitvijo sončnih celic na strehe objektov in na neizrabljene talne
površine). V EUP iz prvega odstavka tega člena ni dopustno umestiti
bivanja in spremljajočih dejavnosti bivanja, objektov primarne kmetijske
proizvodnje in dejavnosti, ki bi ogrožala varnost ljudi in premoženja. |
Vrste gradenj |
(5) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava nadzidava obstoječih objektov,
dopolnilna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja
dejavnosti, rušitev objektov, dela za ureditev okolice objektov znotraj
parcele namenjene gradnji ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija
objektov ter naprav gospodarske javne infrastrukture. |
Lega objektov |
(6) Objekti morajo biti (nad in pod terenom) odmaknjeni od parcelne meje
sosednjega zemljišča vsaj 4 m. |
Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje
najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo
točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno
konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša
razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpično najbolj
izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije. |
(7) Dopustni so manjši odmiki od meje sosednjega zemljišča, če se
strinja lastnik sosednjega zemljišča (pisna izjava), in so zagotovljeni
sanitarni, zdravstveni in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna
korist, če leži novogradnja ob meji odprtega javnega prostora. |
(8) Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje
parcele, namenjene gradnji. |
(9) Odmiki novih objektov od objektov in omrežij GJI morajo upoštevati
varovalne odmike, ki so določeni v predpisih posameznih področij GJI. |
(10) Lega objektov mora zagotavljati nemoteno funkcijo in obratovanje
objektov in ostalih ureditev ter ustrezno število parkirnih mest v
območju parcele, namenjene gradnji v skladu s predvideno namembnostjo in
velikostjo objekta (po kapaciteti posameznih dejavnosti). |
Velikost objektov |
(11) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
1. upoštevati funkcijo in načrtovano zmogljivost objektov, |
2. višina objektov ne sme odstopati od objektov v okolici , |
3. najvišja višina objektov je do (K)+P+1+M ali K+P+2 s tem, da je
dopustna višina posamezne etaže izjemoma tudi višja od 3,6 m, če je
višina pogoj za izvajanje posameznih faz proizvodnih in tehnoloških
procesov, |
4. kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje, vendar največ 1m
nad obstoječim terenom. |
(12) Ureditve v EUP iz prvega odstavka tega člena morajo upoštevati
naslednje prostorske določbe: |
1. dopusten faktor zazidanosti parcel je do največ 0,8, faktor izrabe
parcel pa do največ 2,4, |
2. na območju gradbene parcele je potrebno zagotoviti najmanj 10%
zelenih površin. |
Oblikovanje objektov |
(13) Oblikovanje objektov mora v EUP iz prvega odstavka tega člena
upoštevati naslednje določbe: |
1. vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi obstoječim
kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po stavbni
prostornini, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh
slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega
prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora, |
2. poslovne, upravne, administrativne, prodajne in podobne dejavnosti
morajo biti ob javnem prostoru, drugi |
proizvodni objekti pa umeščeni v notranjost proizvodnih kompleksov, |
3. objekti in ureditve, ki mejijo na javni prostor v naseljih (ob
upoštevani gradbeni liniji), morajo biti po zasnovi, gostoti,
oblikovanju in rastru javnih komunikacij, usklajeni z obstoječo pozidavo
širšega prostora, |
4. gornje določbe ne veljajo za objekte, ki so zaradi tehnoloških zahtev
izrazito višji (tovarniški dimniki, stoječi silosi), ki jih je potrebno
kakovostno oblikovati kot prepoznavne prostorske poudarke oziroma
grajene dominante prostora, |
5. dopustno je združevanje objektov v nize in kareje, |
6. zaradi izvajanja tehnološkega procesa so dopustni tehnološki objekti
večjih tlorisnih dimenzij, pri katerih sme dolžina nekajkrat presegati
višino, oblikovanje takšnih |
objektov mora biti prilagojeno značilnostim prostora, ter jih v
odvisnosti od estetskega dojemanja širše okolice horizontalno poudariti
ali horizontalno komponento prekinjati, da se zmanjša vtis obsežnosti
ali vtis postavljanja prostorskih pregrad, |
7. dopustna je ravna, enokapna, dvokapna, zložena ali |
tehnološkemu postopku prilagojena streha po naklonu in uporabljeni
strešni kritini, tudi pokritje s sončnimi celicami ali sončnimi
zbiralniki kot strešno kritino, |
8. dopustna je barva fasad in kritine v naravnih barvnih tonih, ki ne
izstopajo iz okolja (fasade in strehe iz svetlečih in odbojnih
refleksnih materialov niso dopustne). |
Parcelacija |
(14) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
1. oblika in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec poselitve,
če se nadaljuje enaka vrsta zidave po namenu, |
2. oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam – nagib terena, dostop
do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo |
3. osnovni zahteva delitve parcel je zagotovitev priključka za dostop na
javno cestno omrežje in priključitev ostale gospodarske infrastrukture,
gradnja ni dopustna, če ni zagotovljen dostop iz javnega cestnega
omrežja, |
4. velikost parcele namenjeni gradnji mora ustrezati zmogljivosti
objektov po posameznih namembnostih (parkirna mesta, manipulativne
površine in skladišča, zelene površine) in omogočati normalno
obratovanje in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi
potrebami, razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
(15) Delitev zemljišča za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji,
je dopustna pod pogojem, da je zemljišče po namenski rabi opredeljeno za
namen, ki ga predvideva parcelacija, in so nove parcele odmerjene v
skladu s pogoji, določenimi v tem zgornjem odstavku. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(16) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro: |
1. vsi objekti razen tistih, ki jih določajo drugi predpisi, morajo biti
priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (prometno omrežje,
preskrba z vodo, oskrba z električno energijo in drugim energentom,
odvoz odpadkov, kanalizacijsko omrežje), če tako določajo občinski
predpisi s posameznih področij priključevanja na GJI, |
2. v kolikor kanalizacijo omrežje ne obstaja, mora imeti objekt
individualno čistilno napravo (v nadaljevanju ČN) ali nepretočno
greznico in pogodbo za odvoz fekalij na ČN s pristojno gospodarsko javno
službo (v nadaljevanju: |
GJS), dopustna pa je gradnja manjše ČN za več objektov skupaj, |
3. zmogljivost priključkov mora biti prilagojena namenu in obsegu
posamezne dejavnosti, |
4. gradnja objektov in omrežij GJI je dopustna z javno zasebnim
partnerstvom ali zasebno tako, da se vložek investitorja v javno
infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in
investitorjem oziroma v skladu z veljavnimi predpisi, |
5. če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda soglasja za priključitev posameznega novega
objekta ali več objektov oziroma ne določi načina priključitve, gradnja
brez povečanja zmogljivosti ali posodobitve GJI ni dopustna. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(17) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
druge omejitve, ki so določene v tem odloku ali v drugih veljavnih
predpisih. |
Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
(18) Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami mora upoštevati naslednje določbe:
|
1. načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati zadostno
osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom,
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam v dele objektov,
namenjenih javnemu dostopu ter zagotoviti vodo za gašenje, |
2. varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi, dostopom interventnim vozilom
in drugimi ukrepi, ki jih pogojujejo tehnološki procesi, |
3. v primeru pričakovanega pojava nevarnosti povišanih vplivov na
zdravje ljudi pri posameznih posegih, je potrebno v projektni
dokumentaciji predvideti ukrepe, ki bodo škodljive vplive zmanjšali pod
dopustno stopnjo po veljavnih predpisih za posamezno področje, |
4. pri obstoječih in načrtovanih dejavnostih, kjer so pričakovane
povečane emisije, je potrebno izvajati monitoring za spremljanje
izpustov v okolje, |
5. lastniki oziroma upravljavci objektov, za katere je pristojna
strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo vplivajo na
okolje (izpusti nad dopustno stopnjo), so dolžni izvesti ukrepe, s
katerimi bodo zmanjšali izpuste pod dopustno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(19) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov in dejavnosti v
posameznih delih večjih območij, ali v celotnem območju pod pogoji, ki
so navedeni v zgornjih odstavkih. |
(20) V EUP BR05 so dopustne obstoječe dejavnosti, prestrukturiranje
dejavnosti ali nove dejavnosti pa so dopustne, če iz strokovne ocene
vplivov dejavnosti na okolje izhaja, da nove dejavnosti ne bodo
poslabšale bivalnih pogojev prebivalcev v soseščini. Strokovno presojo o
preveritvi primernosti nove dejavnosti ali prestrukturiranja obstoječe
proizvodnje v drugo proizvodnjo je dolžan predložiti investitor, ki nosi
tudi stroške priprave strokovne ocene. |
|
44. člen |
(območja s površinami za kmetijsko proizvodnjo - IK) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja proizvodnih dejavnosti
se urejajo naslednje EUP: |
1. BR02–del IK Brunšvik – obcestno naselje sever in jug, |
2. ST02–del IK Starše – vrtni center, |
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena
kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena
kot območje proizvodnih dejavnosti (I), pretežno namenjeno
industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim
dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora I (območje
proizvodnih dejavnosti) pa kot površine z objekti za kmetijsko
proizvodnjo (IK), ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno
pridelavo rastlin in rejo živali. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste
objektov, ki so glede na namen objektov, določeni v PRILOGI 1 k Odloku o
OPN Starše, ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 k
Odloku o OPN Starše. |
Dopustne dejavnosti |
(4) V EUP BR02–del sever v katerih je obstoječa ali načrtovana dejavnost
intenzivne vzreje živali v farmskih objektih, so kot spremljajoče
dejavnosti, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost dopustne dejavnosti
obdelave, skladiščenja in prodaje pridelkov ter komunalne in energetske
dejavnosti (tudi proizvodnja energije kot spremljajoč proizvodni proces
s postavitvijo sončnih celic na strehe objektov). V EUP iz prvega
odstavka tega člena, na namenski rabi IK, ni dopustno umestiti bivanja,
spremljajočih dejavnosti bivanja in dejavnosti, ki bi ogrožala varnost
ljudi in premoženja. |
(5) V EUP BR02-del jug, ST02–del, v kateri se izvaja dejavnost
intenzivne vzgoje rastlin, so kot spremljajoče dejavnosti, ki
dopolnjujejo osnovno dejavnost dopustne komunalne in energetske
dejavnosti (črpališča, manjše čistilne naprave, odlaganje odpadkov in
stranskih proizvodov, če niso moteči za okolje, trafo postaje v primeru
večje potrebe po energiji ipd.). V EUP iz prvega odstavka tega člena na
namenski rabi IK ni dopustno umestiti bivanja in spremljajočih
dejavnosti bivanja ter dejavnosti, ki bi ogrožala varnost ljudi in
premoženja. |
Vrste gradenj |
(6) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava nadzidava obstoječih objektov,
dopolnilna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja
dejavnosti, rušitev objektov, dela za ureditev okolice objektov znotraj
parcele namenjene gradnji ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija
objektov ter naprav gospodarske javne infrastrukture. |
Lega objektov |
(7) Objekti morajo biti (nad in pod terenom) odmaknjeni od parcelne meje
sosednjega zemljišča vsaj 4 m. |
Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje
najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo
točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno
konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša
razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpično najbolj
izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije. |
(8) Dopustni so manjši odmiki od meje sosednjega zemljišča, če se
strinja lastnik sosednjega zemljišča (pisna izjava), in so zagotovljeni
sanitarni, zdravstveni in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna
korist, če leži novogradnja ob meji odprtega javnega prostora. |
(9) Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje
parcele, namenjene gradnji. |
(10) Odmiki novih objektov od objektov in omrežij GJI morajo upoštevati
varovalne odmike, ki so določeni v predpisih posameznih področij GJI. |
Velikost objektov |
(11) Velikost objektov mora povzemati tradicionalni vzorec objektov za
ta namen v krajini, s prilagoditvami sodobnim procesom vzreje živali in
vzgoje rastlin ter načrtovanim potrebam, izpolnjeni morajo biti pogoji
prostorske in okoljske sprejemljivosti načrtovane dejavnosti, objekti ne
smejo odstopati od objektov v okolici po višini, razen objektov, ki so
višji od ostalih objektov zaradi tehnološkega postopka. |
(12) Ureditve v EUP iz prvega odstavka tega člena morajo upoštevati
naslednje prostorske določbe: |
1. faktor zazidanosti (Fz) parcel je do največ 0,8, faktor izrabe pa se
zaradi enostavnih objektov lahko poveča na 0,9. |
2. zagotoviti je potrebno najmanj 10 % zelenih in manipulativnih
površin. |
Oblikovanje objektov |
(13) Oblikovanje objektov mora v EUP iz prvega odstavka tega člena
upoštevati PIP-e za oblikovanje objektov v SK in naslednje dodatne
določbe: |
1. vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi obstoječim
kakovostnim objektom in ureditvam podobnega namena v EUP ali okolici po
višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in
teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani
opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora, |
2. gornje določbe ne veljajo za objekte, ki so zaradi tehnoloških zahtev
izrazito višji (stolpni silosi, visoki odzračevalniki), ali podaljšani
(hlevi za vzrejo živali, objekti za vzgojo rastlin, skladišča) in jih je
potrebno kakovostno oblikovati kot prepoznavne prostorske poudarke
oziroma točke identifikacije prostora, |
3. dopustno je združevanje objektov v nize in kareje, |
4. pri objektih za intenzivno vzrejo živali hlevi in vzgojo rastlin je
dopustno pokritje z dvokapno, ravno, enokapno ali večkapno streho
minimalnega naklona ali streho in kritino prilagojeno tehnološkemu
procesu (valjaste strehe plastenjakov in steklenjakov s prosojno
kritino), ki zagotavlja funkcionalno obratovanje objekta. |
5. dopustno je tudi pokritje s sončnimi celicami ali sončnimi zbiralniki
kot strešno kritino, dopustna širina objektov je do 25 m, |
6. dopustna je barva fasad in kritine v naravnih barvnih tonih, ki ne
izstopajo iz okolja, na posamezni kmetiji ali v večjem naselju pa se
morajo prilagoditi oblikovni usklajenosti z ostalimi objekti. |
(14) Velikost parcele namenjene gradnji, mora omogočati normalno
obratovanje in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi
potrebami, razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. |
Parcelacija |
(15) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
1. oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam – nagib terena, dostop
do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo |
2. osnovni princip delitve parcel je zagotovitev priključka na javno
cestno omrežje za dostop in gradnjo infrastrukture zlasti pri objektih,
kjer je načrtovana spremljajoča dejavnost prodaje ob ali v proizvodnih
objektih (prodaja jajc, rastlin, živali ipd.), Služnost do objekta je
dovoljena le za objekte, ki se gradijo kot dopolnilni objekti iste
kmetije, |
3. velikost parcele namenjeni gradnji mora ustrezati zmogljivosti
objektov po posameznih namembnostih (parkirna mesta, manipulativne
površine in skladišča, zelene površine). |
(16) Delitev zemljišča za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji,
je dopustna pod pogojem, da je zemljišče po namenski rabi opredeljeno za
namen, ki ga predvideva parcelacija, in so nove parcele odmerjene v
skladu s pogoji, določenimi v tem členu odloka. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(17) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro: |
1. vsi objekti razen tistih, ki jih določajo drugi predpisi, morajo biti
priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (prometno omrežje,
preskrba z vodo, oskrba z električno energijo in drugim energentom,
odvoz odpadkov, kanalizacijsko omrežje), če tako določajo občinski
predpisi s posameznih področij priključevanja na GJI, |
2. v odvisnosti od tehnološkega postopka, je dopustna ustrezna ureditev
ravnanja z odpadki (kompostiranje, gnojišča in jame za zbiranje
gnojevke), v kolikor so okoljsko in prostorsko sprejemljivi in grajeni v
skladu z veljavnimi predpisi, |
3. če ureditev ravnanja z odpadki na parceli za gradnjo prostorsko in
okoljsko ni sprejemljiva (utesnjenost prostora in povišani izpusti, ki
poslabšujejo kakovost bivanja v neposredni bližini) in ni možna
zagotovitev ustreznih površin v oddaljenosti, ki ne vpliva na kakovost
bivanja, gradnja takšnih objektov na načrtovani parceli za gradnjo ni
dopustna, |
4. če upravljavec posamezne javne infrastrukture zaradi
preobremenjenosti ali dotrajanosti omrežja ne izda soglasja za
priključitev načrtovanega objekta ali več objektov na to omrežje oziroma
ne določi načina priključitve, gradnja novih objektov na opredeljeni
parceli, za katere je potrebna priključitev na GJI, ni dopustna, dokler
ni zagotovljena ustrezna zmogljivost zahtevanih priključkov GJI ali
urejena prometna dostopnost. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru (18) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 39. člena tega
odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in druge omejitve, ki so
določene v tem odloku ali v drugih veljavnih predpisih. |
Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
(19) Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami mora upoštevati naslednje določbe: |
1. načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno
osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom,
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam, če so namenjeni javnim
poslovnim dejavnostim (dodatna prodaja izdelkov), |
2. varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, požarnimi zidovi, varnimi potmi in dostopom interventnim
vozilom, zagotovitvijo vode za gašenje ter drugimi ukrepi, ki izhajajo
iz tehnološkega procesa, |
3. gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visok podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih, poplavnih in plazljivih območjih, ni
dopustna, dopustna je le v primerih, kjer so pred poseganjem v prostor
izvedeni predvideni omilitveni ukrepi za izničenje škodljivih vplivov na
ogroženem območju. Pri obstoječih objektih je dopustno vzdrževanje
objektov in rekonstrukcije po predpisih o graditvi objektov ter ostalih
predpisih in sprememba namembnost v dejavnosti, ki so dopustne na
posameznem območju ogroženosti, vendar pa ti posegi ne smejo poslabšati
ogroženosti območja, |
4. v primeru pričakovanega pojava nevarnosti povišanih vplivov na
zdravje ljudi pri posameznih načrtovanih posegih, je potrebno v
projektni dokumentaciji predvideti ukrepe, ki bodo škodljive vplive
zmanjšali do stopenj, dopustnih s predpisi, |
5. pri dejavnostih, kjer so pričakovane povečane emisije, je potrebno
izvajati monitoring za spremljanje izpustov v okolje, |
6. lastniki oziroma upravljavci objektov, za katere je pristojna
strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo vplivajo na
okolje (izpusti nad dopustno stopnjo), so dolžni izvesti ukrepe, s
katerimi bodo zmanjšali izpuste pod dopustno stopnjo. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(20) Obstoječo vzrejo živali lahko zamenja okoljsko sprejemljivejša
vzreja živali, ali v skladu s pogoji tega člena odloka, druga kmetijska
proizvodnja, ki ne bo poslabšala bivalnih pogojev prebivalcev v
soseščini. Oceno vplivov s strokovno presojo prestrukturiranja obstoječe
dejavnosti v sprejemljivejšo dejavnost je dolžan predložiti investitor,
ki nosi tudi stroške priprave strokovne ocene. |
|
45. člen |
(športni centri - BC) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za posebna območja športnih
centrov se urejajo naslednje EUP: |
1. |
LO02- del |
BC |
Loka - športni center, |
2. |
MA03-del |
BC |
Marjeta - športni center, |
3. |
RO02-del |
BC |
Rošnj
- Športni center,. |
4. |
ST09- del |
BC |
Starše - Športni center, |
5. |
TR03- del |
BC |
Trniče - Športni center. |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba prostora v delih EUP iz prejšnjega odstavka je
opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba
prostora kot posebno območje (B), namenjeno posebnim dejavnostim, kot so
območja za turizem, nakupovalna središča in podobno, znotraj podrobnejše
namenske rabe prostora B (posebno območje) pa kot športni centri (BC),
za športne površine in objekte, ki so namenjeni športnim aktivnostim in
športnim prireditvam. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste
objektov, ki so glede na namen objektov določeni v PRILOGI 1 k Odloku o
OPN Starše ter nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 k
Odloku o OPN Starše. |
Dopustne dejavnosti |
(4) Dopustno je prepletanje športnih, rekreacijskih in prostočasnih
dejavnosti, med katerimi prevladujejo izvajanje športa in rekreacije,
druženje vaške skupnosti, športne, kulturne in zabavne prireditve ter
dopolnilne dejavnosti preskrbe s športno opremo, gostinskih dejavnosti,
zdravstvenih in ostalih dejavnosti za nego telesa, če so izpolnjeni
naslednji pogoji: |
1. ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine
za nemoteno izvajanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za
potrebe mirujočega prometa gostov, zaposlenih in dnevnih obiskovalcev
objektov, |
2. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih
vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno
okolje v vplivnem območju dejavnosti, |
3. pri novih trgovskih, gostinskih, storitvenih in podobnih dopolnilnih
dejavnostih v obstoječih ali novih objektih je dopustna velikost, ki
mora biti usklajena s potrebami območja za posamezno dejavnost in jo
mora, zaradi možnosti priključevanja na GJI, pristojni organ občine
opredeliti kot javni interes, |
(5) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v
celem objektu v vrste objektov, opredeljene v tretjem in četrtem
odstavku tega člena. |
Vrste gradenj |
(6) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava nadzidava obstoječih objektov,
dopolnilna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja
dejavnosti, rušitev objektov, dela za ureditev okolice objektov znotraj
parcele namenjene gradnji ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija
objektov ter naprav gospodarske javne infrastrukture. |
Lega objektov |
(7) Objekti morajo biti (nad in pod terenom) odmaknjeni od parcelne meje
sosednjega zemljišča vsaj 4 m. |
Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje
najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo
točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno
konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša
razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpično najbolj
izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije. |
(8) Dopustni so manjši odmiki od meje sosednjega zemljišča, v kolikor se
strinja lastnik sosednjega zemljišča (pisna izjava), in so zagotovljeni
sanitarni, zdravstveni in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna
korist, če leži novogradnja ob meji odprtega javnega prostora. |
(9) Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje
parcele, namenjene gradnji. |
(10) Odmiki novih objektov od objektov in omrežij GJI morajo upoštevati
varovalne odmike, ki so določeni v predpisih posameznih področij GJI. |
Velikost objektov |
(11) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
1. velikost športnih objektov in naprav mora ustrezati tehničnim
zahtevam za izvajanje posamezne športne ali rekreacijske dopustne
dejavnosti, |
2. tlorisna velikost ostalih spremljajočih objektov je odvisna od
namembnosti objektov in načrtovanih zmogljivosti objektov, ki izhajajo
vrste spremljajočih dejavnosti in potreb naselja, društva ali občine, |
3. dopustna etažnost spremljajočih objektov (K)+P+(M), |
4. klet je možno izvesti le na površinah, izven poplavnih območij in
območij visoke podtalnice, |
5. v EUP TR09-del je dovoljena etažnost (K)+P+ (1)+M |
6. kota pritličja je odvisna od namembnosti gradnje in je lahko max 1 m
nad obstoječim terenom |
(12) Velikost parcele namenjene gradnji, mora ustrezati zmogljivosti
objektov po posameznih namembnostih – manipulativne površine, parkirna
mesta. |
(13) Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji spremljajočih objektov
(raba BC) je do vrednosti 0,4 (dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6
z objekti za širitev ponudbe, če je možno zadostiti pogojem o odmikih,
legi, varnosti dostopa in drugim pogojem). |
(14) Faktor izrabe parcele namenjene gradnji, do vrednosti 0,8 z
možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja
zazidanosti). |
(15) Velikost parcele namenjeni gradnji mora ustrezati zmogljivosti
objektov po posameznih namembnostih (manipulativne površine, parkirna
mesta, zelene površine…). |
Oblikovanje objektov |
(16) Oblikovanje objektov mora biti prilagojeno tehničnim zahtevam za
izvajanje posamezne dejavnosti. Dopustna je sodobnejše oblikovanje
objektov, z nadgradnjo vzorcev arhitektonske tipike tradicionalnih
objektov kot so objekti z ravno streho, enokapno ali dvokapno streho z
nižjim naklonom (velikost naklon je pogojen s strešno kritino), barve
kritine morajo biti usklajene z barvami streh v vidnem polju objektov.
Oblikovalske značilnosti objektov v EUP morajo biti medsebojno
oblikovalsko usklajene. |
Parcelacija |
(17) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
1. osnovna zahteva delitve parcel je zagotovitev priključka posamezne
parcele za gradnjo na javno cestno omrežje za potrebe dovoza in dostopa
ter gradnjo priključkov infrastrukture, če priključevanje na ostalo GJI
ni urejeno drugače, |
2. oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam in ostalim zahtevam –
nagib terena, dostop do parcele, varstveni režimi, območja ogroženosti, |
3. velikost parcele mora zagotavljati nemoteno izvajanje dejavnosti tudi
v primerih povečanih aktivnosti. |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(18) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro: |
1. vsi objekti razen tistih, ki jih določajo drugi predpisi, morajo biti
priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (prometno omrežje,
preskrba z vodo, oskrba z električno energijo in drugim energentom,
odvoz odpadkov, kanalizacijsko omrežje), če tako določajo občinski
predpisi s posameznih področij priključevanja na GJI, |
2. v kolikor kanalizacijo omrežje ne obstaja, mora imeti objekt
individualno čistilno napravo (v nadaljevanju ČN) ali nepretočno
greznico in pogodbo za odvoz fekalij na ČN s pristojno gospodarsko javno
službo (v nadaljevanju: |
GJS), dopustna pa je gradnja manjše ČN za več objektov skupaj, |
3. v območjih, kjer ni predviden OPPN, je dopustna gradnja objektov in
omrežij GJI z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno tako, da se vložek
investitorja v javno infrastrukturo poračunava v skladu s pogodbo,
sklenjeno med občino in investitorjem oziroma v skladu z veljavnimi
predpisi, |
4. če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda soglasja za priključitev posameznega
objekta ali več objektov oziroma ne določi načina priključitve, je
gradnja pogojno izvedljiva ob upoštevanju 2. točke tega odstavka (le
ureditev ravnanja z odpadno vodo), v ostalih primerih pa nedopustna. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(19) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
ostala območja, ki so določeni v tem odloku ali v drugih veljavnih
predpisih. |
Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
(20) Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami mora upoštevati naslednje določbe: |
1. načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno
osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom,
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam, |
2. varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, varnimi potmi in dostopom interventnim vozilom, zagotovitvijo
vode za gašenje ter drugimi ukrepi, ki izhajajo iz posebnosti izvajanja
dejavnosti, |
3. gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih, poplavnih in plazovitih območjih je
pogojno dopustna je le v primerih, kjer so pred poseganjem v prostor
pridobljeni predhodni pogoji in izvedeni predvideni omilitveni ukrepi za
izničenje škodljivih vplivov na ogroženem območju. Za obstoječe objekte
je dopustno vzdrževanje objektov in rekonstrukcije po predpisih o
graditvi objektov ter sprememba namembnosti, vendar pa ti posegi ne
smejo poslabšati poplavne ogroženosti območja. |
4. v primeru, da posegi lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, je v
projektni dokumentaciji potrebno predvideti ukrepe, ki bodo škodljive
vplive zmanjšali do stopenj, dopustnih s predpisi, |
5. lastniki so dolžni sanirati obstoječe objekte in naprave, za katere
je pristojna strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem
škodljivo vplivajo na okolje (emisije nad dopustno stopnjo). |
(21) Za zagotavljanje poplavne varnosti ob pričakovanih visokih vodah je
potrebno v EUP LO02, RO02 in ST 09, obstoječe objekte zavarovati s t.i.
protipoplavnimi ograjami za zaščito odprtin, ki bi preprečila vdor vode
v objekt, v višini 0,5 m nad višino poplavne ogroženosti. Dostope do
objektov, funkcionalnih zemljišč in ostalih površin v tej EUP ni
potrebno varovati pred visokimi vodami. Na teh zemljiščih ni dopustna
postavitev objektov ali izvedba ureditev s polnim prerezom v smeri
poplavnega toka (npr. ograje), ki bi kakorkoli poslabševale obstoječo
poplavno varnost. |
|
46. člen |
(območja površin za oddih šport in rekreacijo - ZS) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja za šport in rekreacijo
Občina Starše ureja naslednje EUP: |
1. |
BR
3 |
ZS |
Brunšvik - športni center zahodno
od DPA
plinovod M1 |
2. |
BR04 |
ZS |
Brunšvik - športni center vzhodno
od DPA
plinovod M1 |
3. |
LO02-del |
ZS |
Loka - športni center, |
4. |
MA03-del |
ZS |
Marjeta - športni center, |
5. |
PR02 |
ZS |
Prepolje - športni center, |
6. |
RO02-del |
ZS |
Rošnja - Športni center, |
7. |
ST03-del |
ZS |
Starše - vaško središče ob cesti med vrtnim centrom in gradom, |
8. |
ST09-del |
ZS |
Starše - Športni center, |
9. |
ST14 -del |
ZS |
Starše - območje ob Lovskem domu, |
10. |
TR03-del |
ZS |
Trniče - Športni center, |
11. |
ZL03 |
ZS |
Zlatoličje ZS - športni center, |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje zelenih površin (Z),
ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji na
prostem in izboljšavi kakovosti bivanja, podrobnejša pa kot površine za
oddih, rekreacijo in šport (ZS), ki so namenjena oddihu rekreaciji in
športom na prostem. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP je dopustno graditi vrste objektov z namembnostjo, kot so
opredeljeni v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Starše ter nezahtevne, enostavne
in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o OPN Starše. |
Dopustne dejavnosti |
(4) V EUP so površine, namenjene za oddih, rekreacijo in |
šport, na katerih je dopustna izobraževalna, športna in rekreacijska
dejavnost s spremljajočimi dejavnostmi, ki so potrebne za izvajanje teh
dejavnosti klubska dejavnost, slačilnice in sanitarni prostori, prostori
za gledalce-tribune, parkirne površine, ne pa gostinske, trgovske in
ostale poslovne dejavnosti namenjene javnosti. |
(5) V EUP ST14 je na namenski rabi prostora ZS dopustno urejanje
prostora z napravami za izvajanje športnega streljanja s spremljajočimi
objekti in napravami. |
Vrste gradenj |
(6) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava nadzidava obstoječih objektov,
sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev
objektov, dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele namenjene
gradnji ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov ter naprav
gospodarske javne infrastrukture. |
Lega objektov |
(7) Objekti morajo biti (nad in pod terenom) odmaknjeni od parcelne meje
sosednjega zemljišča vsaj 4 m. Kot oddaljenost od parcelne meje po
določilih tega odloka se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega
zemljišča in tej meji najbližjo točko objekta. Če ima objekt streho z
napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša
razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in
navpično najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne
konstrukcije. |
(8) Dopustni so manjši odmiki od meje sosednjega zemljišča, če se
strinja lastnik sosednjega zemljišča (pisna izjava), in so zagotovljeni
sanitarni, zdravstveni in požarnovarnostni pogoji ter ni prizadeta javna
korist, če leži novogradnja ob meji odprtega javnega prostora. |
(9) Objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi do meje
parcele, namenjene gradnji. |
(10) Odmiki novih objektov od objektov in omrežij GJI morajo upoštevati
varovalne odmike, ki so določeni v predpisih posameznih področij GJI. |
Velikost objektov |
(11) Tlorisna velikost objektov ni enovita in je odvisna od namembnosti
objekta in načrtovano zmogljivost objektov. |
Oblikovanje objektov |
(12) Oblikovanje objektov mora izhajati iz tehničnih zahtev za izvajanje
posamezne dejavnosti in biti oblikovalsko izpeljani iz arhitekturne
tipike objektov v arhitektonski krajini. Dopustni so sodobnejše
oblikovani objekti, z ravno streho, enokapno ali dvokapno streho z
nižjim naklonom (velikost naklon je pogojen s strešno kritino, barve
kritine pa morajo biti usklajene z barvami streh v vidnem polju
objektov). |
Objekti v EUP morajo biti medsebojno oblikovalsko usklajeni. |
Parcelacija |
(13) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
1. oblika in velikost parcel morata nadaljevati začeti vzorec poselitve,
če se nadaljuje enaka vrsta zidave po namenu, |
2. oblika parcel mora slediti terenskim zahtevam – nagib terena, dostop
do parcele in možnostim priključevanja na javno infrastrukturo, |
3. osnovni princip delitve parcel je zagotovitev priključka na javno
cestno omrežje za dostop in gradnjo infrastrukture, 4. velikost parcele
namenjeni gradnji mora ustrezati zmogljivosti objektov po posameznih
namembnostih (parkirna mesta, manipulativne površine in skladišča,
zelene površine) |
Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro |
(14) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro: |
1. vsi objekti razen tistih, ki jih določajo drugi predpisi, morajo biti
priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (prometno omrežje,
preskrba z vodo, oskrba z električno energijo in drugim energentom,
odvoz odpadkov, kanalizacijsko omrežje), če tako določajo občinski
predpisi s posameznih področij priključevanja na GJI, |
2. v kolikor kanalizacijo omrežje ne obstaja, mora imeti objekt
individualno čistilno napravo (v nadaljevanju ČN) ali nepretočno
greznico in pogodbo za odvoz fekalij na ČN s pristojno gospodarsko javno
službo (v nadaljevanju: GJS), dopustna pa je gradnja manjše ČN za več
objektov skupaj, 3. v območjih, kjer ni predviden OPPN, je dopustna
gradnja objektov in omrežij GJI z javno zasebnim partnerstvom ali
zasebno tako, da se vložek investitorja v javno infrastrukturo
poračunava v skladu s pogodbo, sklenjeno med občino in investitorjem
oziroma v skladu z veljavnimi predpisi, |
4. če upravljavec javne infrastrukture zaradi preobremenjenosti ali
dotrajanosti omrežja ne izda soglasja za priključitev posameznega
objekta ali več objektov oziroma ne določi načina priključitve, je
gradnja novih stavb, za katere je potrebna priključitev na GJI, kljub
upoštevanju 2. točke tega odstavka, gradnja ni dopustna. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru (15) V vseh EUP, navedenih v
prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 39. člena tega
odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v tem odloku ali v drugih veljavnih predpisih. |
Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
(16) Varovanje zdravja, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami mora upoštevati naslednje določbe: |
1. načrtovanje in gradnja objektov mora zagotavljati pravilno zadostno
osončenost, osvetlitev in prevetrenost objektov ter varstvo pred hrupom,
in možnost dostopa funkcionalno oviranim osebam, |
2. varstvo pred požarom je potrebno zagotavljati s primernim odmikom
objektov, dostopom interventnim vozilom in drugimi ukrepi v odvisnosti
od vrste dejavnosti ter zagotoviti vodo za gašenje, |
3. gradnja na ogroženih območjih – seizmičnih, visoki podtalnici,
hidrološko neugodnih območjih, in poplavnih območjih ni dopustna,
dopustna je le v primerih, kjer so pred poseganjem v prostor izvedeni
predvideni omilitveni ukrepi za izničenje škodljivih vplivov na
ogroženem območju v skladu s predhodno pridobljenimi pogoji.
|
Za obstoječe objekte je dopustno vzdrževanje objektov in rekonstrukcije
po predpisih o graditvi objektov ter sprememba namembnosti, vendar pa ti
posegi ne smejo poslabšati poplavne ogroženosti območja. |
4. v primeru pričakovanega pojava nevarnosti povišanih vplivov na
zdravje ljudi pri posameznih posegih, je potrebno v projektni
dokumentaciji predvideti ukrepe, ki bodo škodljive vplive zmanjšali pod
dopustno stopnjo po veljavnih predpisih za posamezno področje, |
5. pri obstoječih in načrtovanih dejavnostih, kjer so pričakovane
povečane emisije, je potrebno izvajati monitoring za spremljanje
izpustov v okolje, |
6. lastniki oziroma upravljavci objektov, za katere je pristojna
strokovna služba ugotovila, da s svojim delovanjem škodljivo vplivajo na
okolje (izpusti nad dopustno stopnjo), so dolžni izvesti ukrepe, s
katerimi bodo zmanjšali izpuste pod dopustno stopnjo, |
7. na območjih zelenih površin, ki se nahajajo znotraj poplavnih območij
ni dopustno nikakršno nasipanje terena, ki bi lahko vplivalo na poplavno
varnost. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(17) v EUP ST09 je poleg ostalih pogojev potrebno upoštevati tudi
naslednje posebnosti in dodatne pogoje pri poseganju v prostor: |
1. pri načrtovanih nadaljnjih ureditvah ni dopustno posegati v obstoječo
obrežno zarast, |
2. postavitev spremljevalnih športnih objektov (tribune…) naj bodo
postavljene v smeri vodnega toka, vzdolž poplavnega območja, tako da bo
čim manj oviran pretok poplavnih vod, |
3. objekti morajo biti v poplavni višini pretočni, polni prečni profili
in polne ograje na smer toka niso dopustni, |
4. ureditve je potrebno izvesti tako, da dodatni protipoplavni ukrepi ne
bodo potrebni ali bodo potrebni le individualni ukrepi za zaščito
zemljišča, |
5. interventne poti ni dopustno izvesti z asfaltiranim slojem, dopustna
je le utrditev z gramozom, |
6. območja nove ureditve ni dopustno osvetljevati. |
(18) V EUP LO02, RO02, ST03, ST09 in ST014 na zemljiščih opredeljenih
kot ZS, v območju poplavno ogroženih površin, ni dopustna postavitev
objektov ali izvedba ureditev s polnim prerezom (npr. ograje, tribune),
ki bi kakorkoli poslabševale obstoječo poplavno varnost ali preprečevali
odtok poplavnih vod. |
(19) V EUP ST03 je pri poseganju na poplavno ogrožena zemljišča,
opredeljena po namenski rabi delno osrednja območja centralnih
dejavnosti (CU), delno pa kot zemljišča za šport in rekreacijo (ZS), na
parcelah 92/10, 93/4 in vzhodno od teh parcel, ki predstavljajo površine
funkcionalnega zemljišča ob vzhodnem robu šole in vrtca ter otroška
igrišča ob šoli in vrtcu tako, v času gradnje potrebno upoštevati
naslednje omilitvene ukrepe: |
1 za zagotavljanje 0,5 m varnostne višine nad gladino Q100 je potrebno
projektno koto platoja nadvišati do višine 232,98 m n.m. ali na prvotno
predvidenem platoju na koti 232,65 m n.m. načrtovati še dodatni manjši
visokovodni zid višine minimalno 33cm, |
2 Za preprečevanje vpliva visokih vod podtalnice je potrebna vgradnja
povratnih zaklopk na fekalnih in meteornih kanalih. |
|
47. člen |
(območja drugih urejenih zelenih površin – ZD) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja drugih zelenih površin
Občina Starše ureja naslednje EUP: |
1. |
LO01-del |
ZD |
Loka-obcestno naselje, |
2. |
RO01-del |
ZD |
Rošnja-vaško naselje, |
3. |
ST04-del |
ZD |
Starše - stanovanjsko območje južno od ceste, |
4. |
ZL01-del |
ZD |
Zlatoličje - območje s kmetijami, |
5. |
ZL02-del |
ZD |
Zlatoličje - pod teraso, |
6. |
DP04 -del |
ZD |
Dravsko polje - višje območje vzhodno od kanala SD1. |
|
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje zelenih površin (Z),
ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji na
prostem in izboljšavi kakovosti bivanja, podrobnejša pa kot druge
urejene zelene površine (ZD), kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo
funkcijo. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP je dopustno graditi vrste objektov z namembnostjo, kot so
opredeljeni v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Starše ter nezahtevne in
enostavne objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o OPN Starše. |
Dopustne dejavnosti |
(4) V EUP drugih urejenih zelenih površin so dopustne dejavnosti
gospodarskih služb, vezane na njihovo vzdrževanje, ter primarna
dejavnost kmetijstva, ki mora biti zaradi bližine poselitve v
ekstenzivni rabi (košenina, pašnik, ekstenzivni sadovnjak). |
(5) Dovoljene so ureditve informacijskih točk z urbano opremo
(informativne table, počivališča s klopmi, koši za smeti, varovalne
ograje in podobno). Dovoljena je gradnja GJI in drugih gradbeno
inženirskih objektov. |
(6) V EUP DP04 je na namenski rabi ZD dopustno vzdrževanje spominskega
obeležja in dodatne postavitve spominske in urbane opreme ter ureditev
okolice tega obeležja za potrebe izvajanja dejavnosti spomina mrtve in
podobnih. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(7) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
ostala območja, ki so določeni v tem odloku ali v drugih veljavnih
predpisih. |
(8) Na namenski rabi ZD, ki je v območju poplavne ogroženosti (EUP LO01,
RO01, ZL02) je dopustno poseganje na poplavna območja le v skladu s
predpisi za poseganje na poplavna območja. Gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov, ki bi poslabšali razmere poplavne ogroženosti ob
morebitnem pojavu poplav, ni dopustna. |
|
48. člen |
(pokopališča – ZK) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za pokopališča Občina Starše ureja
naslednje EUP: |
1. ST05-ZK pokopališče, |
Namenska raba v EUP |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje zelenih površin (Z),
ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji na
prostem in izboljšavi kakovosti bivanja, podrobnejša pa kot pokopališče
(ZK), ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle. |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP je dopustno graditi vrste objektov z namembnostjo, kot so
opredeljeni v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Starše ter nezahtevne in
enostavne objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o OPN Starše. |
Dopustne dejavnosti |
(4) V EUP je dopustno izvajanje gospodarske javne službe namenjene
vzdrževanju pokopališča, pokopom in izvajanju spomina na mrtve. |
(5) V EUP pokopališča je dopustna postavitev spomenikov, nagrobnih
znamenj in spominskih obeležij ter spremljajočih objektov za izvajanje
te dejavnosti kot so mrliške vežice, sanitarije ali drugi spremljajoči
objekti (urbana oprema, svetila, avtomati za zalivanje). S pisnim
dovoljenjem Občine Starše je dopustna postavitev enostavnih objektov ali
stojnic za občasno ali stalno prodajo cvetja, sveč in drugih dobrin za
vzdrževanje in krasitev grobov. |
(6) Dopustne so naslednje vrste gradenj:, rekonstrukcija, vzdrževanje,
dozidava nadzidava obstoječih objektov, rušitev objektov in gradnja
novih objektov in naprav za pokopališko dejavnost in spremljajoče
dejavnosti, urejanje ograj, parkirnih prostorov, zbirnih mest za
komunalne odpadke, ureditev okolice pokopališča. |
(7) Dopustna je ureditev obvozne ceste in dostopnih poti ter površin za
mirujoči promet in hortikulturne ureditve prostih, obrobnih in skupnih
površin. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(8) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
ostala območja, ki so določeni v tem odloku ali v drugih veljavnih
predpisih. |
|
49. člen |
(območja prometne, energetske, komunikacijske in okoljske |
infrastrukture) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja prometne, energetske,
komunikacijske in okoljske infrastrukture v naseljih in v odprtem
prostoru se urejajo: |
1. površine prometne infrastrukture v delih EUP BR01, BR02, BR05, LO01,
MA01, PR01, RO01, ST03, ST06, TR01, ZL01, ZL07, ZL08, ZL14, DP01, DP03,
DP04, DP06, DP07, DP08, DP09, DP11, ki so zajete v pretežni rabi v
posameznih EUP, |
2. površine energetske infrastrukture, ki so zajete v pretežni rabi v
delih EUP ZL07, DP09, |
Namenska raba |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot |
1. območje prometnih površin (P), znotraj prometnih površin pa kot: |
2. površine cest (PC), |
3. ostale prometne površine (PO) namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr.
prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega
prometa, površine za mirujoči promet…), |
4. območje energetskih površin (E), |
5. območje okoljske infrastrukture (O), |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP je dopustno graditi vrste objektov z namembnostjo, kot so
opredeljeni v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Starše ter nezahtevne, enostavne
in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o OPN Starše. |
Dopustne dejavnosti |
(4) Na opredeljenih površinah je dopustno izvajanje dejavnosti po
namenski rabi, prepletanje in spremljajoče dejavnosti na teh površinah
je dopustno le v primeru, da prepletanje in spremljajoče dejavnosti niso
moteče za izvajanje pretežne dejavnosti. |
(5) Pri ostalih pogojih se uporabljajo določbe tega odloka, v kolikor v
predhodnih določbah ali v nadaljevanju tega odloka niso določena
odstopanja od teh določb, ki jih je potrebno upoštevati pri poseganju v
EUP območjih prometne, energetske, komunikacijske in okoljske
infrastrukture. |
Lega objektov |
(6) Lega objektov mora izhajati iz tehničnih predpisov, ki zagotavljajo
tehnološko funkcionalnost objektov in upoštevati obstoječo zasnovo
prostora z lego objektov v prostoru, obstoječe in predvidene
regulacijske črte, kot so regulacijske linije, gradbene linije in
gradbene meje, če to ni v nasprotju s tehničnimi standardi za gradnjo in
funkcijo objektov in naprav posameznega področja dejavnosti. |
Velikost objektov |
(7) Velikost objektov mora upoštevati naslednje določbe: |
1. velikost objektov mora upoštevati tehnične predpise in tipologijo
gradnje objektov in naprav posamezne GJI, |
2. novi objekti in naprave višinsko ne smejo izstopati iz okolja razen,
ko njihovo višino določa tehnološka funkcija objektov (vodni stolpi,
komunikacijski stolpi, trafo postaje in drugi podobni objekti), |
3. zmogljivost objektov mora biti načrtovana v skladu s potrebami in
predvidenim razvojem dejavnosti, |
4. objekti in naprave morajo zadovoljevati potrebe sodobnih tehnoloških
procesov, za katere so grajeni. |
Oblikovanje objektov |
(8) Oblikovanje objektov mora izhajati iz tehničnih zahtev posameznega
področja ter arhitekturnih in prostorskih značilnosti arhitekturne
krajine in jih kakovostno nadgrajevati. |
(9) Pri oblikovanju je potrebno upoštevati kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v EUP ali širši okolici (ulica, četrt,
naselje, regija). |
(10) Objekti, ki zaradi tehnološke funkcije presegajo višino ostalih
objektov v območju, morajo biti kakovostno oblikovani kot vidni poudarki
v prostoru. |
(11) Ob robovih EUP morajo biti upoštevane urbanistične, arhitekturne in
krajinske značilnosti posameznih območij, tako da je zagotovljen prehod
med posameznimi značilnostmi območij (ohranjanje naselbinskega roba,
členitve odprtega prostora z gozdnimi zaplatami, mejicami, posamezna
drevesa, ki jih je po poseganju vanje potrebno ustrezno obnoviti ali
nadomestiti). |
Parcelacija |
(12) Parcelacija mora upoštevati naslednje določbe: |
1. parcelacija mora zagotavljati nemoteno funkcijo in obratovanje
objektov, |
2. do objektov in naprav je potrebno zagotoviti dovoz in dostop iz
javnega prometnega omrežja preko nekategoriziranih prometnih površin ali
s služnostmi preko stavbnih, kmetijskih in gozdnih površin. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(13) Pri posameznih ureditvah je potrebno upoštevati dodatne tehnične
zahteve za posamezne dejavnosti. |
(14) V območjih prometne infrastrukture v naseljih je dopustna gradnja
javne razsvetljave in ločenih pešakih, kolesarskih in drugih koridorjev. |
(15) Izven naselij je osvetlitev dopustna le na prometnih stičiščih v
skladu s tehničnimi pogoji upravljavca GJI, enako gradnja posebnih
koridorjev za počasnejši promet ob državnih prometnicah (traktorske
ceste, kolesarske steze, pešpoti ipd.). |
(16) V območjih veljavnih prostorskih aktov je potrebno upoštevati
omejitve, ki jih ti akti predvidevajo za posege v prostor. |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru (17) V EUP, navedenih v prvem
odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 39. člena tega odloka
navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati
prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime,
zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so
določeni v tem odloku ali v drugih veljavnih predpisih. |
|
3.7.6 Prostorski izvedbeni pogoji za ureditve in gradnjo v |
krajini |
|
50. člen |
(površine razpršene poselitve A) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja razpršene poselitve se
ureja dele naslednjih EUP: |
1. |
MA06- del |
A |
Marjeta - dolgoročna širitev sever, |
2. |
ST14-del |
A |
Starše - območje ob Lovskem domu, |
3. |
ZL14-del |
A |
Zlatoličje - dolgoročna širitev jug, |
4. |
DP03-del |
A |
Dravsko polje - nižje območje za Zlatoličjem, |
5. |
DP04-del |
A |
Dravsko polje - višje območje vzhodno od kanala SD1, |
6. |
DP11-del |
A |
Dravsko polje - območje severno od naselij do AC, |
7. |
DP13-del |
A |
Dravsko polje - območje južno od Brunšvika in vzhodno od
plinovoda. |
|
|
|
|
|
Namenska raba |
(2) Namenska raba prostora na površinah z oznako A je opredeljena kot
stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora pa je opredeljena
kot površine razpršene poselitve. |
Površine z oznako A so površine razpršene poselitve z avtohtonim
poselitvenim vzorcem v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi
samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih,
razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših
naselij (manjša gručasta naselja). |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP dolgoročnih širitev naselij in odprtega prostora občine Starše
je dopustno graditi vrste objektov, ki so glede na namen objektov,
določeni v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Starše, ter nezahtevne in enostavne
objekte, določene v PRILOGI 2 k Odloku o OPN. |
Dopustne dejavnosti |
(4) Na površinah razpršene poselitve so dopustne dejavnosti, ki
omogočajo delovanje kmetij in bivanja ter razvoj dopolnilnih dejavnosti
na kmetijah, ki so po namenski rabi namenjeni izvajanju teh dejavnosti v
skladu z veljavnimi predpisi s področja prostora. |
(5) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v
celem objektu v vrste objektov, navedene v tretjem odstavku tega člena.
Dopustno je prepletanje dejavnosti, vendar novi posegi v prostor znotraj
površin ali spremembe namembnosti posameznih kmetij ne smejo poslabšati
funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve. |
Vrste gradenj |
(6) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, dozidava nadzidava obstoječih objektov,
sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev
objektov, dela za ureditev okolice objektov znotraj parcele namenjene
gradnji ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov ter naprav
gospodarske javne infrastrukture. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(7) Glede lege objektov, velikosti in oblikovanja ter parcelacije
veljajo določila kot v EUP za podeželska naselja z bivanjem in
dopolnilnimi dejavnostmi (SK). |
(8) Nova kmetija in širitev kmetije v EUP je dopustna v območju
stavbnega zemljišča z oznako A oziroma IK (območja z oznako IK so
namenjena objektom za kmetijsko proizvodnjo – kmetijskim stavbam za
intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali), če so za to izpolnjeni
prostorski in okoljski pogoji. |
(9) Za faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, in faktor izrabe
zemljišča se pri večji gruči razpršene poselitve smiselno uporabljajo
vrednosti iz EUP podeželskih naselij z bivanjem in dopolnilnimi
dejavnostmi (SK). Pri samotnih kmetijah z večjo ohišnico pa je dopustna
prekoračitev faktorja pozidanosti v podeželskih naseljih in pod pogoji
določenimi za gradnjo objektov na kmetijskih zemljiščih tudi gradnja na
kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe. |
(10) Pri objektih, ki nimajo določenega stavbnega zemljišča, ker jih je
dopustno graditi na kmetijskih, gozdnih oziroma ostalih zemljiščih (na
primer enostavni objekti), ali pa gre za objekte, ki se ne prikazujejo v
zemljiškem katastru (objekti brez trdnih temeljev), zgrajene pred letom
1967, se kot funkcionalno zemljišče za njihovo nemoteno obratovanje
določi 1,5 kratnik zazidane površine. |
(11) V EUP ST14 v kateri kot razpršena poselitev obstoječ lovski dom z
ohišnico, katere del predstavlja tudi v EUP zajeta gozdna površina in
del zelenih površin, na katerih je obstoječe strelišče za nastreljevanje
lovskih pušk ter streljanje na glinaste golobe, je dopustno: |
1. na stavbnem zemljišču A: |
a. gradnja novih objektov, rekonstrukcija, vzdrževanje, |
dozidava nadzidava obstoječih objektov, dopolnilna gradnja, sprememba
namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, rušitev objektov, dela
za ureditev okolice objektov znotraj parcele namenjene gradnji ter
gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov ter naprav gospodarske
javne infrastrukture (GJI tudi na ostalih rabah v EUP), če so namenjeni
izvajanju dejavnosti lovstva (tudi dejavnosti vezane na izvajanje
lovstva), |
b. poseganje mora v legi, velikosti, oblikovanju ter drugih pogojih
upoštevati PIPe, ki veljajo za poseganje na namensko rabo A, razen pri
objektih, katerih oblika |
ali velikost mora zaradi funkcije objekta odstopati od tradicionalne
gradnje (pokončni silos za zrnje, objekti za hrambo storžev, lovska
preža…), |
2. na gozdnih zemljiščih G: |
a. postavitev pomožnih objektov za skladiščenje, ki so namenjeni
spravilu krme za divjad, |
b. postavitev začasnih objektov za vzgojo mladic lovne perjadi v manjšem
številu (le za svoje lovišče), |
c. del zemljišča urediti kot stojna mesta za avtodome (največ 20 mest po
60 m2) pod pogojem, da so zagotovljeni komunalni priključki za
zagotovitev sanitarij, higienskih prostorov, prijavna služba in drugi
potrebni prostori, ter da so zagotovljeni potrebni priključki za to
dejavnost na stojnih mestih oziroma v EUP, |
3. na zelenih površinah za šport in rekreacijo ZS: |
a. izvajati dosedanjo občasno dopustno dejavnost navedeno v uvodnem
stavku tega odstavka (strelišče za nastreljevanje lovskih pušk), občasno
streljanje na glinaste golobe in nastreljevanje varnostnega orožja ter
streljanje z lokom ob predhodni izvedbi ustreznih varnostnih ukrepov, |
b. rekonstruirati objekte za posodobitev izvajanja te dejavnosti,
|
c. postaviti dodatne nezahtevne, enostavne in začasne objekte, za
izvajanje te dejavnosti, |
4. upoštevati ostale pogoje varovalnih in varstvenih režimov, ki veljajo
v območju EUP ali v delu tega območja (varstvo narave, varovalni pas
državne ceste, varovalni pas daljnovoda, poplavno ogroženost,
vodovarstveno območje itd.). |
Upoštevanje varstvenih režimov v prostoru |
(12) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbene pogoje za poseganje v
posamezne omejitve varstvenih režimov, zavarovanih območij, območij
ogroženosti in ostalih območij, ki so določeni v tem odloku ali v drugih
veljavnih predpisih. |
(13) Za zagotavljanje poplavne varnosti ob pričakovanih visokih vodah je
potrebno v EUP DP03, obstoječe objekte zavarovati s t.i. protipoplavnimi
ograjami za zaščito odprtin, ki bi preprečila vdor vode v objekt, v
višini 0,5 m nad višino poplavne ogroženosti. Dostopi do objektov,
funkcionalnih zemljišč in ostalih površin v tej EUP ni potrebno varovati
pred visokimi vodami. |
|
51. člen |
(območja kmetijskih površin – K1, K2) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja kmetijskih |
površin se urejajo naslednje EUP odprtega prostora in dolgoročnih |
širitev naselij: |
1 |
BR06 |
K1 |
Brunšvik - dolgoročna širitev zahodno od ceste v Marjeto, |
2. |
BR07 |
K1 |
Brunšvik - dolgoročna širitev vzhodno od ceste v Marjeto, |
3. |
BR08 |
K1 |
Brunšvik - dolgoročna širitev severno od ceste R-3-711, |
4. |
BR09 |
K1 |
Brunšvik - dolgoročna širitev severno od ceste R-3-711, |
5. |
BR10 |
K1 |
Brunšvik - dolgoročna širitev južno od ceste R-3-711, zahodno od
ceste proti Starošincam |
6. |
LO03 |
K1 |
Loka - dolgoročna širitev vrzel ob cesti sever, |
7. |
MA06-del |
K1 |
Marjeta - dolgoročna širitev sever, |
8. |
MA07 |
K1 |
Marjeta - dolgoročna širitev jug, |
9. |
PR03 |
K1 |
Prepolje - dolgoročna širitev zahod, |
10. |
PR04 |
K1 |
Prepolje - dolgoročna širitev sever, |
11. |
PR05 |
K1 |
Prepolje - dolgoročna širitev vzhod, |
12. |
PR06 |
K1 |
Prepolje - dolgoročna širitev jug, |
13. |
PR07 |
K1 |
Prepolje - dolgoročna širitev ob LC proti AC priključku, |
14. |
RO03 |
K1 |
Rošnja - dolgoročna širitev vrzel ob cesti sever, |
15. |
RO04 |
K1 |
Rošnja - dolgoročna širitev vrzel ob cesti jug, |
16. |
RO05 |
K1 |
Rošnja - dolgoročna širitev med glavno in lokalno cesto v
Starše, |
17. |
ST02-del |
K1 |
Starše - vrtni center, |
18. |
ST10 |
K1 |
Starše - dolgoročna širitev za stanovanjsko gradnjo-jug, |
19. |
ST11 |
K1 |
Starše - dolgoročna širitev za stanovanjsko gradnjo ob
pokopališču, |
20. |
ST12 |
K1 |
Starše - dolgoročna širitev za centralne dejavnosti za Jagrom, |
21. |
ST13 |
K1 |
Starše - dolgoročna širitev za stanovanjsko gradnjo sever, |
22. |
ST15 |
K1 |
Starše - dolgoročna širitev za turizem - etnološki park |
23. |
ST16 |
K1 |
Starše - dolgoročna širitev za šport in moto turizem -vadbeni
poligon, |
24. |
ST17 |
K1 |
Starše - dolgoročna širitev za šport in rekreacijo |
25. |
ST18 |
K1 |
Starše - dolgoročna širitev za strelišče ob Lovskem domu, |
26. |
TR05 |
K1 |
Trniče - dolgoročna širitev jugozahod, |
27. |
TR06 |
K1 |
Trniče - dolgoročna širitev jugovzhod, |
28. |
TR07 |
K1 |
Trniče - dolgoročna širitev vzhod, |
29. |
ZL11 |
K1 |
Zlatoličje - dolgoročna širitev center, |
30. |
ZL12 |
K1 |
Zlatoličje - dolgoročna širitev za prestavitev kmetij, |
31. |
ZL13 |
K1, K2 |
Zlatoličje - dolgoročna širitev vzhod, |
32. |
ZL14-del |
K2 |
Zlatoličje - dolgoročna širitev jug, |
33. |
ZL15-del |
K1, K2 |
Zlatoličje - dolgoročna širitev gospodarske cone, |
34. |
ZL16 |
K1 |
Zlatoličje - dolgoročna širitev jug, |
35. |
DP01-del |
K1, K2, |
Dravsko polje - pod teraso od Loke do Starš, |
36. |
DP02-del |
K1, K2 |
Dravsko polje-ob gramoznici Duplek, |
37. |
DP03-del |
K1, K2, |
Dravsko polje - pod teraso za Zlatoličjem, |
38. |
DP04-del |
K1, |
Dravsko polje - nad teraso vzhodno od kanala SD1, |
39. |
DP05-del |
K1 |
Dravsko polje - Bregi za Rošnjo, |
40. |
DP06-del |
K1, |
Dravsko polje - med kanalom in AC-zahodni del, |
41. |
DP07-del |
K1, |
Dravsko polje - med plinovodom in AC, |
42. |
DP08-del |
K1, |
Dravsko polje - zahodno od plinovoda, |
43. |
DP09-del |
K1, K2, |
Dravsko polje - vzhodno od plinovoda, |
44. |
DP10-del |
K1 |
Dravsko polje - ob igrišču in AC priključku Marjeta, |
45. |
DP11-del |
K1, |
Dravsko polje - severno od naselij do AC, |
46. |
DP12-del |
K1, K2, |
Dravsko polje - vzhodno od AC in izvoza Zlatoličje, |
47. |
DP13-del |
K1, |
Dravsko polje - južno od Brunšvika in vzhodno od plinovoda, |
|
Namenska raba |
(2) Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena
kot kmetijska zemljišča (K), podrobnejša namenska raba prostora na
območjih kmetijskih zemljišč pa kot površine najboljših kmetijskih
zemljišč (K1) oziroma kot površine drugih kmetijskih zemljišč (K2). |
Dopustne dejavnosti |
(3) Dopustne dejavnosti v EUP iz prejšnjega odstavka so kmetijstvo ter
dejavnosti, ki so v skladu z veljavnimi predpisi dopustne na kmetijskih
zemljiščih ter gradnja in vzdrževanje objektov in naprav GJI, ki so v
skladu z veljavnimi predpisi. |
Namembnost in vrste objektov |
(4) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste
objektov, ki so glede na namen objektov, določeni v PRILOGI 1 k Odloku o
OPN Starše, ter nezahtevne in enostavne objekte določene v PRILOGI 2 k
odloku OPN Starše. |
(5) Če na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne
razpoložljive površine stavbnega zemljišča, ni mogoče zgraditi
nezahtevnega ali enostavnega objekta iz skupine pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov, opredeljenih v PRILOGI 2 k odloku, se ob
obstoječih objektih kmetije, za potrebe dejavnosti kmetije, dopušča
gradnjo teh objektov tudi na območju kmetijskih zemljišč (brez spremembe
namenske rabe prostora v stavbno zemljišče), v oddaljenosti največ 30 m
od roba obstoječih stavbnih zemljišč. Izven območja oddaljenosti 30 m od
roba obstoječih stavbnih zemljišč ni dopustna gradnja pomožnih kmetijsko
gozdarskih objektov. |
(6) Na območju namenske rabe prostora, opredeljenem kot kmetijska
zemljišča, je poleg posegov, navedenih v predhodnih določbah tega člena
dopustno izvajati: |
1. agrarne operacije in sisteme za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč, |
2. gradnjo poljskih cest v območju agrarnih operacij, |
3. posege za začasne ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
4. postavitev pomožne kmetijsko gozdarske opreme (npr. |
brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti ptičem, ograje in
opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči), poljsko pot,
premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža |
5. za omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: |
cevovodi za pitno vodo, odpadno vodo, tehnološko vodo, cevovodi za toplo
vodo, paro, stisnjen zrak, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi,
plinovodi, naftovodi; |
je na območju gozdov dopustno izvajati pripadajoče objekte omrežja GJI
ter priključke na omrežja GJI, |
6. gradnje novih cest, predvidenih v izvedbenem delu OPN v prikazu
gospodarske javne infrastrukture, |
7. rekonstrukcije lokalnih cest, javnih poti ter poljskih cest dopustni
so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija (oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in
podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jo je v
območju ceste potrebno zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije
ceste, |
8. rekonstrukcije in ureditve kolesarskih poti, sprehajalnih in drugih
poti po ali ob obstoječih javnih površinah v odprti krajini
(kategorizirano cestno omrežje in poljske ceste, opredeljene kot javno
dobro ter druge obstoječe lastninske ceste po dogovoru z lastniki), pod
pogojem, da je ureditev ali rekonstrukcija kolesarske poti v cestnem
telesu, |
9. izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah, 10.
izvedba občasnih prireditev, ki ne spreminjajo prostora ter ne motijo
izvajanja osnovne dejavnosti, za izvedbo je dopustna postavitev
potrebnih začasnih objektov, ki jih je po prireditvi potrebno
odstraniti, zemljišče pa vrniti v prejšnje stanje, |
11. ureditev stojišč za postavitev stalno naseljenih čebelnjakov na robu
gozdnih zemljišč in stojišč za začasne dovoze čebel na kmetijskih in
gozdnih zemljiščih, |
12. postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev
predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom, |
13. Začasne objekte, kjer je površino po odstranitvi objektov potrebno
vzpostaviti v prvotno stanje: |
a) pomol, to je vstopno izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni
privez čolnov, |
b) kiosk oziroma tipski zabojnik za potrebe dopustnih občasnih
prireditev v prostoru, |
c) odprt sezonski gostinski vrt, to je posebej urejeno zemljišče kot del
gostinskega obrata, |
d) pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor, |
e) oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, f) začasna
tribuna za gledalce na prostem, g) objekti namenjeni začasnemu
skladiščenju nenevarnih snovi, |
Začasne objekte je dopustno postaviti za čas trajanja dejavnosti, vendar
ne daljši, kot to določi pristojni organ v dovoljenju o postavitvi
začasnega objekta. Začasne objekte, ki predstavljajo pomožne objekte za
izvajanje obstoječih dejavnosti je dopustno postaviti neposredno ob
objekte ali stavbna zemljišča za izvajanje teh dejavnosti, objekte za
občasne prireditve pa le na območju opredeljenem za izvajanje
prireditve. |
Posebnosti in drugi pogoji |
(7) Pri posegih na kmetijska zemljišča je potrebno upoštevati naslednje
določbe: |
1. posegi na kmetijska zemljišča ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja
kmetijskih površin, |
2. globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov je taka, da je
možna normalna kmetijska obdelava. |
3. po izvedeni gradnji podzemnih objektov se na zemljiščih vzpostavi
prvotno stanje, pri nadzemnih objektih pa uredi zemljišče ob njih, |
4. vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred
škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami na
podlagi hidrološko hidravlične analize, pri urejanju vodnega in
obvodnega prostora je potrebno predvideti možnost večnamenske uporabe
novega vodnega in obvodnega prostora (zadrževanje vode, povečana
prepustnost, namakanje, turistično rekreacijska raba vode ipd.), |
5. pri načrtovanju in izvajanju agrarnih operacij je potrebno upoštevati
pogoje in usmeritve za ohranjanje narave, kulturne dediščine, varstva
voda, varstva vodnih virov, prepoznavnost krajine ter načrtovanih
infrastrukturnih koridorjev, |
6. erozijo vetra in vode je potrebno preprečevati s pasovi zaščitne
vegetacije in vzdrževanjem hidravličnega profila vodotokov, |
7. umestitev in postavitev baznih postaj mobilne telefonije in drugih
objektov za brezžični prenos signalov je dopustno načrtovati ob pogoju,
da so lokacije predhodno preverjene in utemeljene s strokovno prostorsko
preveritvijo, ki upošteva tudi pogoje vseh omejitev v prostoru,
|
8. posege v prostor je potrebno načrtovati tako, da je lastnikom
omogočen dostop do gozdnih kmetijskih zemljišč, prekinjene obstoječe
dostope pa je potrebno nadomestiti, 9. ob robovih EUP morajo biti
upoštevane urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti
posameznih območij, tako da je zagotovljen prehod med posameznimi
značilnostmi območij (ohranjanje naselbinskega roba, členitve odprtega
prostora z gozdnimi zaplatami, mejicami, posamezna drevesa, ki jih je po
poseganju vanje potrebno ustrezno obnoviti ali nadomestiti). |
(8) Druge ureditve, ki niso gradnja v skladu s predpisi o graditvi
objektov, so dopustne v skladu predpisi posameznih področij. |
(9) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v
preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbene pogoje za poseganje v
posamezne omejitve varstvenih režimov, zavarovanih območij, območij
ogroženosti in ostalih območij, ki so določeni v tem odloku ali v drugih
veljavnih predpisih. |
(10) Občina Starše bo kot nadomestni ukrep za izgubo kmetijskih
zemljišč, namenjenih za umestitev gospodarske (poslovno obrtne) cone
(EUP ZL10), izvajala agrarne operacije in ukrepe za izboljšanje pogojev
kmetovanja na ostalih kmetijskih zemljiščih, tako da bo za omenjeni
poseg na kmetijska zemljišča lahko nadoknadila izpad kmetijske
proizvodnje. |
(11) V EUP DP01, DP03 je na nepozidanih občasno poplavljenih površinah
potrebno ohranjati travišča, mejice in posamezna drevesa ter v poplavnem
območju izvesti ureditve na način, ki mora biti tak, da izvedba
protipoplavnih ukrepov ne bo potrebna oziroma bo potrebna zgolj izvedba
individualnih ukrepov za zaščito objektov. |
(12) V EUP ST02 je okrog zemljišč, vključenih v EUP vrtnega centra kot
kmetijska zemljišča, dopustna postavitev varovalne ograje v skladu s
pogoji pristojnih soglasodajalcev. |
|
52. člen |
(območja gozdnih površin – G) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja gozdnih površin se
urejajo naslednje EUP odprtega prostora in dolgoročnih širitev naselij: |
1. |
ST14-del |
G |
Starše - območje ob Lovskem domu, |
2. |
TR07-del |
G |
Trniče - dolgoročna širitev vzhod, |
3. |
ZL12-del |
G |
Zlatoličje - dolgoročna širitev za prestavitev kmetij, |
4. |
DP01-del |
G |
Dravsko polje - pod teraso od Loke do Starš, |
5. |
DP02-del |
G |
Dravsko polje-ob gramoznici Duplek, |
6. |
DP03-del |
G |
Dravsko polje - pod teraso za Zlatoličjem, |
7. |
DP04-del |
G |
Dravsko polje - nad teraso vzhodno od kanala SD1, |
8. |
DP06-del |
G |
Dravsko polje - med kanalom in AC-zahodni del, |
9. |
DP07-del |
G |
Dravsko polje - med plinovodom in AC, |
10. |
DP08-del |
G |
Dravsko polje - zahodno od plinovoda, |
11. |
DP09-del |
G |
Dravsko polje - vzhodno od plinovoda, |
12. |
DP10-del |
G |
Dravsko polje - ob igrišču in AC priključku Marjeta, |
13. |
DP11-del |
G |
Dravsko polje - severno od naselij do AC, |
14. |
DP12-del |
G |
Dravsko polje - vzhodno od AC in izvoza Zlatoličje, |
|
Namenska raba |
(2) Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena
kot gozdna zemljišča (G). |
Dopustne dejavnosti |
(3) Dopustne dejavnosti v EUP iz prejšnjega odstavka je gozdarstvo ter
dejavnosti, ki so v skladu z veljavnimi predpisi dopustne na gozdnih
površinah (izvajanje sonaravnega turizma, rekreacija in oddih v naravnem
okolju, gradnja in vzdrževanje objektov in naprav GJI v skladu z
veljavnimi predpisi). |
Namembnost in vrste objektov |
(4) V EUP iz prvega odstavka tega člena je dopustno graditi vrste
objektov, ki so glede na namen objektov, določeni v PRILOGI 1 k Odloku o
OPN Starše, ter nezahtevne in enostavne objekte določene v PRILOGI 2 k
Odloku o OPN. |
(5) Na območju namenske rabe prostora, opredeljenem gozd, je poleg
posegov, navedenih v predhodnih določbah tega člena dopustno izvajati: |
1. gradnja gozdnih cest v območju pretežne namenske rabe gozda
namenjenih predvsem gospodarjenju z gozdom, |
2. posegi za začasne ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, |
3. ograje in obore za rejo živali, |
4. izvajati pripadajoče objekte in omrežja GJI ter priključke na omrežja
GJI naslednje gospodarske javne infrastrukture: |
cevovodi za pitno vodo, odpadno vodo, tehnološko vodo, cevovodi za toplo
vodo, paro, stisnjen zrak, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi,
plinovodi, naftovodi, |
5. gradnje novih cest, predvidenih v izvedbenem delu OPN v prikazu
gospodarske javne infrastrukture, |
6. rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, |
7. rekonstrukcije in ureditve kolesarskih poti, sprehajalnih in drugih
poti po in ob obstoječih javnih površinah v odprti krajini (gozdne
ceste, opredeljene kot javno dobro ter druge obstoječe lastninske ceste
po dogovoru z lastniki), |
8. izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah, |
9. izvedba učnih poti, |
10. ureditev stojišč za postavitev stalno naseljenih čebelnjakov na robu
gozdnih zemljišč in stojišč za začasne dovoze čebel na gozdnih
zemljiščih, |
11. postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev
predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom. |
Posebnosti in drugi pogoji |
(6) Pri posegih na gozdna zemljišča je potrebno upoštevati naslednje
določbe: |
1. po izvedeni gradnji podzemnih objektov se na gozdnih zemljiščih
vzpostavi prvotno stanje, pri nadzemnih objektih pa uredi zemljišče ob
njih, |
2. vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred
škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami na
podlagi hidrološko hidravlične analize, pri urejanju vodnega in
obvodnega prostora je potrebno predvideti možnost večnamenske uporabe
novega vodnega in obvodnega prostora (zadrževanje vode, povečana
prepustnost, namakanje, turistično rekreacijska raba vode ipd.), |
3. erozijo vetra in vode je potrebno preprečevati s pasovi zaščitne
vegetacije in vzdrževanjem hidravličnega profila vodotokov, |
4. umestitev in postavitev baznih postaj mobilne telefonije in drugih
objektov za brezžični prenos signalov je dopustno načrtovati ob pogoju,
da so lokacije predhodno preverjene in utemeljene s strokovno prostorsko
preveritvijo, ki upošteva tudi pogoje vseh omejitev v prostoru. |
5. posege v prostor je potrebno načrtovati tako, da je lastnikom
omogočen dostop do gozdnih zemljišč, prekinjene obstoječe dostope pa je
potrebno nadomestiti, |
6. načrtovanje posegov na gozdno zemljišče, ki ne smejo biti v nasprotju
z gozdnogospodarskimi načrti oziroma funkcijami gozda, ovirati osnovne
dejavnosti ali biti v nasprotju z interesi gozdarstva, je potrebno
pridobiti predhodne soglasje oziroma pogoje pristojnega organa za
upravljanje z gozdovi, |
7. ob robovih EUP morajo biti upoštevane urbanistične, arhitekturne in
krajinske značilnosti posameznih območij, tako da je zagotovljen prehod
med posameznimi značilnostmi območij (ohranjanje naselbinskega roba,
členitve odprtega prostora z gozdnimi zaplatami, mejicami, posamezna
drevesa, ki jih je po poseganju vanje potrebno ustrezno obnoviti ali
nadomestiti). |
(7) Druge ureditve, ki niso gradnja v skladu s predpisi o graditvi
objektov, so dopustne v skladu predpisi posameznih področij. |
(8) V EUP, navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v
preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
ostala območja, ki so določeni v tem odloku ali v drugih veljavnih
predpisih. |
(9) V EUP ST14 ( je na namenski rabi prostora G dopustno urejanje
prostora s posegi, ki so podrobneje opredeljeni v (11) odstavku 50.
člena tega odloka. |
|
53. člen |
(območja voda – VC, VI) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja voda Občina |
Starše ureja naslednje EUP: |
1. |
DP01 |
VC |
Dravsko polje - nižje območje
od
Loke do Zlatoličja, |
2. |
DP02 |
VC |
Dravsko polje-ob gramoznici Duplek, |
3. |
DP
03 |
VC |
Dravsko polje - nižje območje za Zlatoličjem, |
4. |
DP15 |
VI |
dovodni kanal SD1, |
5. |
DP16 |
VI |
odvodni kanal SD1. |
|
Namenska raba |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje voda, podrobnejša pa
kot območja površinskih voda –celinske vode (VC) in področje vodne
infrastrukture (VI). |
Namembnost in vrste objektov |
(3) V EUP je dopustno graditi vrste objektov z namembnostjo, kot so
opredeljeni v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Starše ter nezahtevne, enostavne
in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o OPN Starše. |
Vrste gradenj |
(4) V EUP so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novih objektov,
rekonstrukcija, vzdrževanje, rušitev objektov, dela za ureditev okolice
objektov ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov ter naprav
gospodarske javne infrastrukture. |
(5) V EUP z namensko rabo VC je dopustno izvajanje dejavnosti in nanje
vezanih postavitev objektov in naprav kot so:, |
plovba po ustreznih vodnih površinah, ureditev vstopno izstopnih mest za
plovila, drugi objekti za šport in rekreacijo, ki so vezani na vodo in
vodne športe ter na dejavnosti ob vodi, naprave za potrebe učnih,
študijskih in raziskovalnih dejavnosti. Dopustna je gradnje GJI in
drugih gradbeno inženirskih objektov. |
(6) V EUP z namensko rabo VI je dopustna le ureditev objektov in naprav
za šport in rekreacijo, ki so vezani na vodo in vodne športe in drugih
(kolesarske steze, tekaške in sprehajalne poti). V vseh primerih pa je
potrebno predhodno soglasje nosilca urejanja prostora pristojnega za
urejanja voda in upravljavca naprav VI. |
(7) Vsi posegi na vodna zemljišča morajo biti v skladu s predpisi o
vodah in zanje pridobljeno predhodno soglasja pristojnega organa za
urejanje voda in gospodarjenje z vodami. |
Posebnosti in drugi pogoji: |
(8) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v
preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v
prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v
posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in
ostala območja, ki so določeni v tem odloku ali v drugih veljavnih
predpisih. |
|
54. člen |
(območja odvzema mineralnih surovin – LN) |
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja voda Občina Starše
ureja naslednje EUP: |
1. DP14 LN Gramoznica Prepolje |
Namenska raba |
(2) Namenska raba v EUP je opredeljena kot območje mineralnih surovin,
podrobnejša pa kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN). |
Prepletanje dejavnosti |
(3) Dopustno je prepletanje dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin s
sprotno in končno sanacijo območja ter dopolnilnim dejavnostim. |
Namembnost in vrste objektov |
(4) V EUP je dopustno graditi vrste objektov z namembnostjo, kot so
opredeljeni v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Starše ter nezahtevne, enostavne
in druge objekte, ki so opredeljeni v PRILOGI 2 k Odloku o OPN Starše
kot so: |
1. rudarski objekti za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin -
samo odprti kop, |
2. rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje
mineralnih surovin, |
3. objekti za proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno,
s katerimi mineralne surovine predelamo v polizdelke ali končne izdelke
vključno s spremljajočimi objekti vodenja in tehnične podpore (prevoz,
objekti za garažiranje strojev. |
(5) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti |
1. pomožni objekti za izvajanje dejavnosti |
2. ograje: varovalne ograje, |
3. začasni objekti za izvajanje dejavnosti, |
4. začasni objekti, namenjeni skladiščenju in delni predelavi kamna
(razrezi, razkoli) |
5. objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do območja
pridobivanja in do ostalih objektov in naprav. |
Posebnosti in dodatni pogoji |
(6) Upravljavec oziroma lastnik je pri vseh površinskih kopih dolžan
zagotoviti sprotno in končno sanacijo v skladu z opredeljeno
namembnostjo. Na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov je
dovoljeno saniranje in prepuščanje naravnemu razvoju novih rab prostora
ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer ni dopustno poslabšanje
kakovost bivanja in stanje okolja. Morebitne negativne vplive na okolje
je potrebno spremljati in jih po rezultatih spremljanja zmanjševati ali
odpravljati. Z namestitvijo varovalnih ograj je potrebno preprečiti
prosto gibanje po nevarnih delih saniranih površin (padci v globino in
podobno). |
|
3.7.7 Skupni prostorski izvedbeni pogoji |
|
55. člen |
(urejanje okolice objektov) |
(1) Urejanje okolice objektov na posamezni parceli mora izhajati iz
namena stavbe oziroma drugega objekta, velikosti parcele, pogojih lege,
zahtevanih odmikih ter mora upoštevati naslednje določbe: |
1. ureditev okolice objektov mora biti usklajena z obstoječim vzorcem
urejanja okolice objektov v posamezni EUP in z naravnimi danostmi
terena, |
2. ureditev mora oblikovno in funkcionalno dopolnjevati povezavo objekta
z urbanim ali odprtim prostorom, če je grajen na robu urbanega in
odprtega prostora, |
3. pri gradnji objektov ob robu urbanega prostora mora biti
vzpostavljena kakovostna širitev naselbinskega roba (tudi pri širitvi
pozidave v odprtem prostoru - razpršena poselitev), pri čemer se proti
robu pozidave uporabi nižanje ali višanje zasaditev ter nižanje ali
višanje drugih ureditev v odvisnosti od danosti terena in dejanske rabe
prostor, |
4. obnova naselbinskega roba, s funkcijo ločilnega in varovalnega pasu
med odprto krajino in poselitvijo, mora biti vzpostavljena (obnovljena)
tudi, če je bilo v zeleni naselbinski rob poseženo brez gradnje
objektov. |
(2) Nasipavanje okolice objekta na koto, ki bi bila višja od 1 m ali nad
višino kletnih oken pri najvišji dopustni višini kleti nad obstoječim
terenom ni dopustno |
(3) Oblikovanje javno dostopnih zelenih površin ob javnih objektih in
javnih zelenih površin je potrebno izvesti v skladu z načrtom ureditve
in ozelenitve, |
(4) Dopustna je protiprašna ureditev dovozov in dostopov, parkirnih mest
in manipulativnih površin ob objektih. |
(5) Postavitev ograj, škarpiranje terena, postavitev podpornih zidov in
urbane opreme, ter dopustnost nezahtevnih in enostavnih objektov v
ureditvi okolice objektov je opredeljena v PRILOGI 2 k odloku in v
določbah o nezahtevnih in enostavnih objektih. |
|
56. člen |
(nezahtevni in enostavni objekti) |
(1) Nezahtevni in enostavni objekti so dopustni v skladu s podrobno
namensko rabo zemljišč, razen ko je zemljišče zavarovano po drugih
področnih predpisih, ki ne dopuščajo gradnje oziroma postavitve teh
objektov. Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, dopustne v posamezni
EUP, so določene v PRILOGI 2 tega odloka. |
(2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisi
za gradnjo oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. |
(3) Sprememba namembnosti nezahtevnega ali enostavnega objekta v objekt
za stanovanjski ali poslovni ali kmetijski namen, ki je bil zgrajen na
osnovi priglasitve del ali lokacijske informacije oziroma na podlagi
izdanega gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt, ni dopustna. |
(4) Pri nezahtevnih in enostavnih objektih za lastno rabo mora potekati
priključevanje na omrežja GJI preko osnovnega objekta. Samostojni
priključki na GJI pri nezahtevnih in enostavnih objektih so dopustni, ko
so ti objekti namenjeni samostojni dejavnosti, ki potrebuje energetski
ali drug komunalni priključek (čebelnjak, rastlinjak, objekt za
shranjevanje in predelavo pridelkov v sadjarstvu, pridelavo vrtnin,
pridelavo zdravilnih rastlin za tržne potrebe ipd.). |
(5) Pri nezahtevnih in enostavnih objektih je poleg dvokapnice dovoljena
tudi enokapnica z minimalnim naklonom in ravna streha. |
(6) Nezahtevne in enostavne objekte za lastne potrebe je dopustno
postaviti na stavbnem zemljišču, kot dopolnitev k obstoječim objektom
ali samostojno ne glede na izgrajenost osnovnega objekta. Na gradbeni
parceli, pripadajoči stavbi, je dopustno zgraditi največ po en objekt za
lastne potrebe iste vrste, vendar največ toliko objektov, da ni
presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na
gradbeni parceli večstanovanjske stavbe je dopustno za vsako stanovanje
te stavbe zgraditi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in
skupaj največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja
zazidanosti. Nezahtevne in enostavne objekte je dopustno graditi kot
samostoječe objekte ali tako, da se stikajo. |
(7) Urbano opremo je dopustno oblikovati po načelih funkcionalnosti in
sodobnejšega oblikovanja, ki naj izhaja iz tradicionalnega oblikovanja
urbane opreme. Urbana v naseljih mora biti usklajena s preostalimi
elementi prostora ter opremo obcestnega prostora zlasti v območjih izven
poseljenega prostora. |
(8) Nezahtevni in enostavni objekti, ki ne presegajo 20 m2 tlorisne
površine in so nižji od 3 m zaključene višine, morajo biti od parcelne
meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,5 m. Nezahtevni in
enostavni objekti, ki so večji od navedenih velikosti, morajo biti od
parcelne meje sosednjega zemljišča odmaknjeni 4 m. Manjši odmiki
nezahtevnih in enostavnih objektov od navedenega odmika so dopustni ob
soglasju lastnika sosednje parcele (pisna izjava), ob kateri stoji
objekt, ter če se z manjšim odmikom omogoča požarna varnost in
vzdrževanje objekta. |
(9) Ograje v naseljih ne smejo presegati 1,5 m višine, v primeru kadar
gre za varovalno ograjo je dopustna višina 2 m. |
Vstopna in uvozna vrata na dvorišče morajo biti pomaknjena za dolžino
avta v notranjost dvorišča. |
Ograje, ki mejijo na javno površino, morajo biti od njih oddaljene
najmanj 1 m. |
Medsosedske ograje, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljene
najmanj toliko, da je možno njihovo vzdrževanje iz lastnega zemljišča,
ob pisnem soglasju lastnikov sosednjega zemljišča je dopusten tudi
manjši odmik ali sporazumna postavitev skupne ograje na posestno mejo. |
Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa funkcijo ograje, je pri
zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo
omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli. |
(10) Ograja ob javni prometni površini ne sme posegati v polje
preglednosti, postavijo se lahko v odmiku 1 m od parcelne meje z javno
prometno površino. Pred pričetkom gradnje oziroma postavitve ograje ob
javni cesti, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. |
(11) Dopustne so ograje v obliki žične mreže, lesene ograje, ograje iz
betonskih ali opečnih elementov, ter druge ograje iz sodobnejših
materialov. Dopustne so tudi ograje kot žive meje iz grmovnic, katerim
je dovoljeno dodati žično mrežo kot oporo. Ograje, ki imajo tudi
funkcijo protihrupne zaščite, je dopustno izvesti v masivni izvedbi in
le na podlagi dokazanega preseganja ravni hrupa in jih po celi višini
intenzivno ozeleniti. |
(12) Začasni objekti za sezonske prireditve in druge vrste turistične
ponudbe morajo biti locirani tako, da ne ovirajo drugih dejavnosti v
prostoru. Dopustna je postavitev na zemljiščih, ki so prometno dostopna,
priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke
objektov javne gospodarske infrastrukture. Postavitev začasnega objekta
ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in
objektih. Postavitev začasnih objektov namenjenih sezonski turistični
ponudbi, je dopustna le za čas trajanja sezonske ponudbe. Začasni
objekti za skladiščenje nevarnih snovi se gradijo v skladu s predpisi,
ki urejajo področje skladiščenja nevarnih snovi. |
(13) Spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del
fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljene najmanj 1,5
metra, ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik
manjši oziroma se lahko postavi na posestno mejo. |
(14) Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu
z občinskimi določili glede plakatiranja in obveščanja. |
Objekti in naprave, ki niso v javnem interesu, so lahko postavljeni
znotraj označenega naselja, izven naselja pa samo kot obvestilna tabla
ali dopolnilna obvestilna tabla na prometnem znaku. Objektov in naprav
za oglaševanje ni dopustno postavljati na: |
1. na zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna
dediščina ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine, |
2. na fasadah objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico
površine fasade, |
3. na javnih površinah (pločnikih, zelenicah, ipd.), kjer bi postavitev
ovirala osnovno namembnost površine, |
4. na cestnih priključkih, |
5. na površinah, ki služijo kot interventne poti, |
6. na kmetijskih zemljiščih. |
(15) Pri postavitvi svetlobnih napisov je potrebno upoštevati predpise,
ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Velikost,
postavitev in trženje reklamnih panojev, svetlobnih napisov ali drugih
oblik vizualnega oglaševanja, mora biti v skladu z veljavno zakonodajo. |
(16) Nezahtevni in enostavni objekti, ki so v javnem interesu, so lahko
odmaknjeni 0,5 m ali manj od zemljišč v drugem lastništvu, če danosti
terena ne zagotavljajo minimalnega predpisanega odmika. Takšni objekti
so: pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče ob
vozišču ceste, pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste,
cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne
ograje). |
|
57. člen |
(ostali posegi, ki niso gradnja) |
(1) Vsa ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu predpisi pomenijo
drugačen poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim,
kot so agrarne operacije, krčitve gozda, izkoriščanje gramoza, raziskave
geotermalnih in drugih podzemnih energetskih virov, urejanje poljskih in
gozdnih poti, urejanje sezonskih parkirišč, prostori za skladišče lesa
ali enostavni oziroma nezahtevni objekti, morajo upoštevati predpise o
vrstah posegov v okolje, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov
na okolje in pridobiti mnenje pristojnega organa, v kolikor so na
zavarovanih območjih. |
(2) Posegi morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na
okolje, dopustni površinski izkopi ali nasutja ne smejo biti višji
oziroma globlji od 1,5 m. Krčitve gozda pa v skladu s predpisi s
področja gozdov, ne večje od 1 ha. |
(3) Dopustna so odstopanja od določb gornjega odstavka, v kolikor to
dovoljujejo predpisi, ki urejajo področja posameznih prostorskih
dejavnosti. |
(4) Ureditev rekreacijskih površin, ki niso gradnja po predpisih o
gradnji objektov in ne zahtevajo izključne rabe površin (pešpoti,
jahalne poti, kolesarske poti, učne poti in druge rekreacijske površine,
ki jih je dopustno urediti na osnovi pridobljene služnosti), je dopustna
s soglasjem lastnika zemljišča, soglasjem pristojnega organa za izdajo
soglasij na zavarovanih območjih (v primeru poseganja v varstvene
režime) in Občino Starše, če je takšna površina namenjena javni rabi. |
|
3.7.8 Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja |
objektov na GJI |
|
58. člen |
(gradnja in vzdrževanje GJI) |
(1) GJI je dopustno načrtovati, graditi, uporabljati in vzdrževati v
skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
(2) Posege na GJI ter posege, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, je
dopustno izvajati le v skladu s predhodno pridobljenim soglasjem
upravljavca posamezne GJI. |
(3) Vodi GJI morajo potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na
katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah
ni mogoč. Na takih odsekih si mora upravljavec določene javne
infrastrukture pridobiti služnostno pravico lastnika prizadetega
zemljišča za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje določene javne
infrastrukture na njegovem zemljišču. |
(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI
praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je potrebno
upoštevati osnovne zahteve kota križanja in varnostnih odmikov med vodi
GJI, kot to določajo veljavni predpisi, razen v primerih, ko obstoječi
vodi niso združeni v skupnem koridorju in jih pri rekonstrukciji
posameznih omrežij zaradi terenskih ali drugih razlogov ni mogoče
združevati. |
(5) Vodi in objekti GJI morajo biti načrtovani tako in umeščeni v
prostor tako, da je omogočeno priključevanje objektov posamezne EUP ter
omogočeno njihovo nemoteno delovanje in vzdrževanje. |
(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture mora potekati usklajeno. Ob gradnji novih ali
rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je potrebno v okviru območja
predvidenega posega načrtovati in izvesti tudi rekonstrukcijo preostalih
vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne
zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni. |
(7) Vse vode GJI, razen energetskih sistemov prenosa električne
energije, če so dopustni v poselitvenih območjih ter v območjih varstva
kulturne dediščine, je v teh območjih praviloma potrebno izvesti
podzemno, razen v primerih, ko je to nasprotju z varstvenimi režimi
oziroma varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave
in kulturne dediščine. |
(8) Linijsko GJI je potrebno načrtovati v skupnih infrastrukturnih
koridorjih, ki v najmanjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih
površin, rabo prostora, površinski pokrov in ne povzročajo večjih motenj
v vidnem dojemanju prostora, hkrati pa se morajo izogibati območjem
kulturne dediščine, naravnih vrednot, pomembnejšim delom ekološko
pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij ter prvinam, ki so
pomembne za prepoznavnost kulturne krajine. |
|
59. člen |
(gradnja in urejanje cestnega omrežja) |
(1) Načrtovanje in gradnja novega ter vzdrževanje obstoječega prometnega
omrežja morajo potekati skladno s predpisi s področja prometa. |
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami je dopustno graditi in
prenavljati: |
1. znotraj EUP prometne infrastrukture, |
2. na tistih površinah, namenjenih gradnji, kjer ni izključena gradnja
cest in njihovo prenavljanje, |
3. na območjih, kjer je v izvedbenem delu OPN v prikazu gospodarske
javne infrastrukture predvidena gradnja novih cest in mostu |
Pri prenovi obstoječih cest izven predhodno navedenih območij je
dopustno posegati tudi na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč v
skladu z veljavnimi predpisi. |
(3) V območjih z namensko rabo površine cest in v skladu z določili tega
odloka tudi izven namenske rabe površine cest, je dopustno graditi ceste
s pripadajočimi objekti in napravami, cestne priključke, poti za pešce
in kolesarje, parkirišča, bencinske servise ter zasajati in urejati
obcestno zelenje. |
(4) Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni v skladu
s pogoji pristojnega upravljavca ceste tako, da ne ovirajo prometa.
Vsaka parcela namenjena gradnji oziroma vsak objekt na posamezni parceli
mora imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto,
prostorsko sprejemljivejši je skupni dovoz več objektov z enim
priključkom. Priključevanje dovozov, nekategoriziranih cest, poljskih
poti, gozdnih cest na cestno GJI ne sme ogrožati prometne varnosti. |
(5) Nove prometnice je potrebno načrtovati povezovalno, z obojestranskim
priključevanjem na obstoječe omrežje. |
(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in
naprav ter vzdrževalna dela v javno korist zaradi povečanja varnosti ali
zmogljivosti objekta, dopustna v skladu z določili tega odloka in ob
soglasju upravljavca ceste. |
(7) Javnim cestam na območju občine se določijo minimalni prečni profili
v skladu s predpisi o gradnji in projektiranju cest. Pri določanju
minimalnih profilov javnih cest je potrebno v odvisnosti od prometnih
obremenitev v naseljih določiti tudi minimalne prečne profile za
kolesarske steze in hodnike za pešce. |
Najmanjša širina cest: |
1. na območju novih poselitev in lokalne ceste 8 m, |
2. javna pot 6 m, |
3. dovoz do posameznega objekta (hišni priključek) 4 m. |
(8) Odstopanja od minimalnih prečnih profilov so dopustna v mejah
minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest na odsekih cest,
kjer: |
1. za vzpostavitev minimalnega profila ni prostorskih možnosti, |
2. je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih
sredstev, |
3. ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost), |
4. je z drugimi ukrepi ali spremembo prometnega režima mogoče doseči
primerljive prometne cilje. |
(9) Kolesarske in sprehajalne poti je dopustno urejati tudi izven
cestnih teles, upoštevajoč prostorske možnosti in razpoložljivost
zemljišč. Ob javnih cestah je izven vozišča dopustno urejati avtobusna
postajališča, odstavne površine, izogibališča in počivališča. Na
namenski rabi kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč so takšne ureditve
dopustne le v sklopu rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti. |
(10) Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se mora
navezovati na javne zelene površine, parke, igrišča, otroška igrišča,
trge, pomembnejše objekte. |
Omrežje pešpoti in kolesarskih povezav je potrebno opremiti z: |
1. javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna
razsvetljava ni potrebna, oziroma njena namestitev ni skladna s
smernicami in projektnimi pogoji posameznih nosilcev urejanja prostora), |
2. drevoredi oziroma drugo zasaditvijo v skladu s širino posamezne
prometnice, |
3. razširitvami javnega prostora s počivališči, urejenimi kot peščene
ali tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek
(klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.), |
4. drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in informacijske table,
obcestni stebri ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na
te površine ipd.). |
(11) Za sprejemljivejše načrtovanje prometnih posegov v prostor in
sanacijo degradiranih prometnih površin je ob prometnih objektih
potrebna zasaditev z vegetacijo, pri čemer pa se zaradi vegetacije ne
sme zmanjšati prometna varnost. |
Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča: |
1. posek potrebnih gozdnih površin za gradnjo prometnih objektov mora
biti racionalen, obenem pa je potrebno izvesti učinkovito sanacijo
gozdnega roba, |
2. prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi
vegetacije (navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo, tako v vrstni
sestavi kot v obliki), |
3. oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti
obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta
in stika več cest – priključki, rampe, deviacije), |
4. zakrivanje pred neželenimi pogledi, zakrivanje gradbenih konstrukcij
in protihrupnih ograj, kjer to dopuščajo velikost prostora in njegove
značilnosti, |
5. obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe, da je možna
njihova ponovna uporaba (na primer zunanje brežine nasipov). |
(12) Postajališča javnega potniškega prometa se uredi na območjih
obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi
zaledji ter na območjih predvidenih novih pozidav in širitev naselij.
Sočasno z rekonstrukcijami in novogradnjami cestnega omrežja je potrebno
načrtovati in graditi tudi postajališča javnega potniškega prometa. |
|
60. člen |
(gradnja in urejanje parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti
obstoječih objektov je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostno
število parkirnih mest (v nadaljevanju: |
PM). Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (na primer na območjih
strnjene gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM
zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah. PM je
dopustno zagotoviti na parkirnih površinah, garažnih mestih ali v
garažah v kletnih ali drugih etažah. |
(2) Pod obstoječimi odprtimi parkirnimi površinami je dopustna gradnja
podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe
večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati. |
(3) PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne
motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. |
Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo biti vizualno zakrite z
grmovnicami in zasenčene z višjo zasaditvijo. |
(4) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo
biti utrjene, tako, da so nepropustne za vodo in naftne derivate, iztoki
morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj. PM in garaže morajo
zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo,
je potrebno odstraniti na neškodljiv način. Garaže morajo imeti možnost
prezračevanja. |
(5) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in
za priklopnike teh motornih vozil je dopustno graditi le na območju
prometnih površin in na območju proizvodnih dejavnosti. V stanovanjskih
naseljih njihova gradnja ni dopustna. |
(6) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj
dovolj debelo plast zemljine, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj
nizke vegetacije, ali pa morajo imeti na strehi garaže urejeno javno
površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno. |
(7) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in
urejene tako, da je preprečeno vzvratno vključevanje vozil na javno
cesto. |
(8) Na vseh javnih parkiriščih je potrebno v skladu z veljavnimi
predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno
ovirane osebe: |
1. za parkirne prostore z manj kot 50 mesti mora biti zagotovljeno
najmanj eno parkirno mesto za invalide, |
2. za parkirne prostore do 400 parkirnih mest mora biti zagotovljenih
parkirnih mest za invalide v razmerju 1:50 (eno PM za invalide na 50
parkirnih mest), |
(9) Na gradbenih parcelah javnih in večstanovanjskih stavb je potrebno
zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Število
parkirnih mest za kolesa in enosledna motorna vozila mora dosegati vsaj
20 % parkirnih mest od skupnega števila parkirnih mest k posameznemu
objektu, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. |
(10) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo zagotavljati PM za zaposlene
in obiskovalce. Na območjih, kjer zaradi obstoječega stanja PM ni možno
zagotavljati na gradbeni parceli stavbe, je potrebno PM zagotoviti na
skupnih parkirnih površinah. |
|
61. člen |
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1) Na celotnem območju občine je potrebno zagotoviti izvajanje javne
službe vodooskrbe. Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo
prebivalstva s pitno vodo in za zadovoljevanje sanitarnih, tehnoloških
in drugih potreb ter za zagotavljanje požarne varnosti. |
(2) Zaradi zmanjšanja uporabe pitne vode za sanitarne potrebe, je pri
novogradnjah za zalivanje potrebno meteorne vode s streh stavb in
utrjenih površin zajemati v zbiralnike oziroma zadrževalnike meteorne
vode. |
(3) Vsi obstoječi in predvideni objekti, v katerih mora biti
zagotovljena preskrba s pitno vodo, morajo biti priključeni na javno
vodovodno omrežje v skladu s predpisi občine in pogoji upravljavca
vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje
zaradi fizičnih ovir ni izvedljiva, je v skladu s soglasjem upravljavca
vodovodnega omrežja dopustna začasna ali trajna uporaba lastnih virov za
oskrbo z vodo. |
(4) V okviru gospodarskih javnih služb je obvezno zagotavljati tudi
zadostne količine požarne vode. s sistemom nadzemnih ali podzemnih
hidrantov. Hidranti morajo biti postavljeni v naseljih in bližini
objektov, v katerih je pogosto večje število ljudi ter v bližini
objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s
požarnega vidika. Primerna je umestitev v prostor na dobro dostopnih
zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin oziroma v skladu z
veljavnimi predpisi o postavitvi hidrantnih mrež. |
(5) Vodovodno omrežje mora zagotavljati zadosten pritisk in količino
vode za priključitev hidrantov. |
(6) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki
ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno
delovanje sistema. |
(7) V naseljih in na območjih, kjer je predvidena gradnja nove prometne
ali druge infrastrukture, je potrebno načrtovati obnovo ali zamenjavo
vodovodnega omrežja. Načrtovanje novih javnih vodovodnih omrežij mora
potekati po javnih površinah, razen na odsekih na katerih zaradi
terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni mogoč, v
predpisanih odmikih od objektov in drugih podzemnih napeljav v skladu z
veljavnimi predpisi. |
|
62. člen |
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja) |
(1) Kanalizacijsko omrežje mora zagotavljati odvajanje in čiščenje
odpadnih voda. Odvajanje in čiščenje odpadnih voda mora biti načrtovano
v skladu s predpisi o vodah in v skladu z zakoni in s predpisi s
področja varstva okolja. |
(2) Kanalizacija mora biti ločena za meteorno in za odpadno vodo.
Kanalizacija za odpadno vodo mora biti vodotesna. |
Kanalizacija za meteorno vodo mora vključevati zbiralnike oziroma
zadrževalnike meteornih voda, iz katerih bo zbrano vodo možno uporabiti
za zalivanje, za potrebe požarne varnosti ipd. |
(3) Vsi obstoječi in predvideni objekti v katerih nastaja komunalna
odpadna voda, na območjih, na katerih je izvedljiva priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje za komunalne odpadne vode, morajo biti
priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s predpisi občine in
pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. |
(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih,
na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je potrebno odvajati
v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave
in greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu
javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode. Blato iz malih
čistilnih naprav in odpadno vodo iz greznic je potrebno odvažati na
centralno čistilno napravo. |
(5) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne
površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih
površin. |
(6) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih
parcelah ne smejo odtekati na sosednje gradbene parcele, temveč jih je
potrebno speljati v lastne zbiralnike meteorne vode oziroma v
zadrževalnike meteorne vode ali v meteorno kanalizacijsko omrežje. |
(7) Trase in jaški novih kanalizacijskih vodov morajo biti načrtovani
ali izvedeni izven vozišča javnega cestnega omrežja, kadar pa to ni
izvedljivo, pa morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven voznih pasov
ali vsaj izven kolesnic vozil. |
(8) Čistilne naprave morajo biti umeščene v prostor v zadostni
oddaljenosti od stanovanjskih površin. V primeru, ko je ČN v bližini
stanovanjskih površin, je z izbiro ustreznega tehnološkega postopka in
drugimi ukrepi potrebno onemogočiti vplive, ki bi poslabšali kakovost
bivanja v bližini ČN. Izbrana lokacija mora zagotavljati tudi potrebne
širitve oziroma nadgradnje ČN. Iztok iz ČN mora ustrezati predpisanim
vrednostim. |
(9) Odvajanje odpadnih vod iz objektov za rejo domačih živali ni
dovoljeno speljati v javno kanalizacijsko omrežje. |
Pri urejanju gnojišč, gnojiščnih jam, zbiralnikov gnojnice je potrebno
upoštevati zakonsko določene meje izpustov snovi in veljavne predpise,
ki urejajo to področje. |
(10) Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov
je po predpisih o vodah prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v
podzemne vode. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v
podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dopustno samo na
način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah in predpisi s
področja varstva okolja. Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera,
ribnike, mlake, druge naravne vodne zbiralnike in v vodne zbiralnike, ki
so nastali zaradi odvzema zemljine ali izkoriščanja mineralnih surovin
ali drugih podobnih posegov, ni dopustno. |
(11) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je
potrebno načrtovati tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan trenutni
odtok padavinskih voda z urbanih površin. |
Potrebno je predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v
površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni,
suhi zadrževalniki in podobni ukrepi). |
(12) Padavinske vode, ki niso zajete v zbiralnike ali v zadrževalnike
padavinskih vod, potrebno prioritetno ponikati na lastni parceli.
Ponikovalnice morajo biti umeščene izven vpliva voznih in manipulativnih
površin gradbene parcele. |
Če ponikanje ni možno, je potrebno padavinske vode speljati razpršeno po
terenu. Pri tem mora biti ureditev odvodnjavanja načrtovana tako, da
bodo padavinske vode speljane mimo erozijsko ogroženega območja. V
primeru odvodnjavanja po erozijsko nestabilni ali plazovito ogroženi
brežini je potrebno predvideti odvodnjavanje po kanaletah ali drugače
utrjenih odprtih odvodnih kanalih. |
(13) Odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda z javnih cest,
parkirišč in drugih voznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih
se odvija motorni promet, mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo
emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda z javnih cest in emisije
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno meteorno
kanalizacijo. Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest,
parkirišč se morajo odvajati prek usedalnika in zadostno dimenzioniranih
lovilcev olj in maščob. Velja tudi za garaže. |
(14) Tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred
iztokom v kanalizacijsko omrežje očiščene do predpisane stopnje. |
|
63. člen |
(zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
(1) Vsi objekti morajo biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in
odvažanja komunalnih odpadkov. Komunalne odpadke je potrebno zbirati
ločeno na mestu izvora. |
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti na gradbeni parceli
objekta, kateremu pripada, dopustna je ureditev v objektu. Izjemoma je
zbirno mesto dopustno določiti na drugem ustreznem zemljišču, če zaradi
omejitev prostora ali dostopnosti objekta ni mogoče zagotoviti odvoza
odpadkov z lokacije objekta. Zbirno mesto na drugem zemljišču mora biti
izbrano v soglasju z izvajalcem javne službe zbiranja odpadkov in v
soglasju z lastnikom zemljišča, ne sme pa biti izbrano na javni
površini, razen v izjemnih primerih, ko ga je zaradi omejitev prostora
možno izbrati le na javni površini. |
(3) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno
dostopna in vidno čim manj opazna. |
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov morajo biti v skladu s predpisi na dobro
dostopnih in vidno neizpostavljenih mestih urejeni ekološki otoki
(zbiralnice ločenih frakcij). Njihova lokacija mora ustrezati pogojem
neovirane dostopnosti s tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh
vozil. Zbiralnice z zabojniki za ločene frakcije odpadkov morajo biti
postavljene na utrjenih površinah javnega značaja. |
(5) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij ter začasno hrambo
posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno
uporabo, predelavo in odstranjevanje, izvaja izvajalec javne službe v
zbirnem centru. |
Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov in omejenemu
zbiranju gradbenih odpadkov. V zbirnem centru je v skladu s predpisi za
to področje dopustno zbirati tudi nevarne odpadke. |
(6) Industrijski odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju
ali do odvoza na ustrezno odlagališče odpadkov, skladiščijo v območju
proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko
zgrajenih skladiščih. |
(7) Pri ravnanju z odpadki pri gradbenih delih je potrebno upoštevati
področno zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki, nastalimi pri
gradbenih delih ter ostalo veljavne predpise s področja ravnanja z
odpadki. |
(8) Pri umeščanju ureditev za zbiranje odpadkov v prostor je potrebno
upoštevati namembnost stičnih območij in površin. |
Objekti za zbiranje odpadkov morajo biti usklajene z ostalimi ureditvami
javnih odprtih površin in ne smejo biti vidno moteče. |
|
64. člen |
(urejanje elektroenergetskega omrežja) |
(1) Predvideno distribucijsko srednje in nizko napetostno omrežje v
naseljih ter območjih varovane naselbinske in krajinske dediščine mora
biti v zemeljski (kabelski) izvedbi. |
Odstopanja od predhodno zahtevane zemeljske izvedbe so dopustna, kadar
podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi
režimi v prostoru, oziroma z varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij narave. Kablovode je dopustno prosto polagati v
zemljo, po potrebi pa jih je potrebno zaščiti s predpisanimi cevmi.
Kablovodi, ki potekajo pod voznimi površinami, morajo biti zaščiteni z
obbetoniranimi cevmi. V urbanih naseljih so kablovodi
elektroenergetskega omrežja praviloma združeni s koridorji
telekomunikacijskih omrežij razen, ko to združevanje ni izvedljivo. |
(2) Izven območja naselja ter izven območij varovane naselbinske in
krajinske dediščine je gradnja elektroenergetskega omrežja dopustna tudi
v nadzemni izvedbi. |
(3) Elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi ne sme potekati v
območjih pogledov z javnih površin na naravne in ustvarjene prostorske
dominante. |
(4) Elektroenergetsko omrežje je potrebno načrtovati in graditi tako,
da: |
1. bo ohranjen prostorski potencial za razvoj obstoječih in načrtovanih
drugih rab v prostoru, |
2. bodo izpolnjene zahteve za stopnjo varstva pred elektromagnetnim
sevanjem v naravnem in življenjskem okolju, v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(5) Nove transformatorske postaje je dopustno graditi kot samostojne
objekte ali v sklopu drugih objektov. Na območjih centralnih dejavnosti,
večstanovanjske pozidave in na območjih proizvodnih dejavnosti je
transformatorske postaje dopustno umestiti v objekte, ki niso namenjeni
bivanju. Pri umeščanju transformatorskih postaj je potrebno upoštevati
zahteve predpisov glede elektromagnetnega sevanja in hrupa. |
Zagotoviti je potrebno ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo
transformatorjev. Prosto stoječe transformatorske postaje je potrebno v
prostor umestiti tako, da ne bodo vidno moteče. Njihovo vidno
izpostavljenost je dopustno zmanjšati z združitvijo z drugimi
infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za
odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno. |
(6) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike
je dopustna na objektih in k objektom pripadajočih gradbenih parcelah
pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z
varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij narave. Izven območij energetske infrastrukture lahko
objekti in naprave energetskega sistema, ki so umeščeni ob objektih,
zasedejo največ tako velik del površine gradbene parcele, da le-ta ne
presega površine, zasedene z objektom ali skupino objektov, ob katere se
umeščajo. Objekti in naprave energetskega sistema morajo biti tako
načrtovani, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali
skupino objektov, ob katere se umeščajo. |
(7) Pri načrtovanju in gradnji javne razsvetljave je potrebno upoštevati
funkcijo in pomen posamezne površine in funkcijo okoliških objektov ter
določbe predpisov o preprečevanju svetlobnega onesnaženja. |
(8) Pri načrtovanju objektov za rabo obnovljivih virov energije
(fotovoltaika, biomasa, vodna energija, vetrna energija, geotermalna
energija) in pri načrtovanju drugih objektov, ki bi lahko imeli pomemben
vpliv na kakovost prostora in okolja, je potrebno poskrbeti za
maksimalno učinkovitost izbranega sistema ter njegovo prostorsko,
okoljsko in družbeno sprejemljivost. |
(9) Pri vseh novogradnjah objektov za daljinsko ogrevanje in pri
obstoječih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje je potrebno preveriti
možnost soproizvodnje energije z odvajanjem v omrežje. |
(10) Vodne zajezitve, ki so namenjene proizvodnji električne energije,
je potrebno načrtovati tako, da v čim večji meri služijo tudi drugim
namenom, zlasti varstvu pred poplavami, namakanju kmetijskih zemljišč,
turizmu in rekreaciji. |
(11) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne
predpise s področja elektroenergetike. |
(12) Za vsako novo priključitev oziroma povečanje priključne moči si
morajo investitorji pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z
njim predpisane pogoje. |
(13) Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic
oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna
moč, je potrebno pri pristojnem elektrodistribucijskem podjetju naročiti
raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo. |
(14) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno
načrtovati tako, da bodo v največji možni meri ohranjene značilne
naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne
značilnosti, ter da bo ohranjena vidnost naselij in značilnih vedut. |
|
65. člen |
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja) |
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti
izvedeno v podzemni kabelski izvedbi ali v kabelski kanalizaciji. Izven
naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2) Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav
radiotelevizijskih (RTV) oddajnikov in drugih oddajnikov
komunikacijskega omrežja je dopustna na način, ki ne prekinja teh
povezav |
(3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne brezžične |
telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja |
elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje
usmeritve in pogoje: |
1. objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati na območja
in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni in prometni
dejavnosti, objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti
na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova
raba oziroma njihova proizvodna funkcija, |
2. objekte in naprave brezžične telefonije je praviloma potrebno
umestiti na lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine,
izjemoma je objekte in naprave mobilne telefonije dopustno umestiti
znotraj objektov in območij kulturne dediščine, če se s posebno
prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem
ne bi bile prizadete varovane lastnosti dediščine, |
3. objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno v čim večji meri
umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in
naprave, |
4. pri umeščanju objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno
izbirati lokacije, kjer bo objekt oziroma naprava mobilne telefonije čim
manj opazen (opazna) v prostoru, |
5. objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno na izpostavljenih
legah, območjih kulturne dediščine, na območjih izjemne krajine in
območjih krajinske prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor
na osnovi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na
vidne kvalitete prostora čim manjši, prednostno pa jih je potrebno
umestiti v obstoječe objekte, vendar tako, da ne zmanjšujejo njihovih
vrednosti, |
6. posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju objektov mobilne
telefonije, ki se morajo prilagajati prevladujoči urbani oziroma
arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora
(barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe,
stolpe ali druge dele objektov) tako, da bodo ti objekti in naprave čim
manj opazni v prostoru. |
(4) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega
telekomunikacijskega (TK) omrežja in predhodno pridobiti soglasje
upravljavca komunikacijskega omrežja k projektnim rešitvam. |
(5) Obstoječe TK omrežje je potrebno pri poseganju v prostor ustrezno
zaščititi, prestaviti ali razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške
ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja,
zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije
investitor posega v prostor. |
Prav tako bremenijo investitorja stroški odprave napak, ki bi nastale
zaradi del, potrebnih zaradi posega v prostor. |
Investitorja posega v prostor bremenijo tudi stroški zaradi izpada
prometa, ki bi pri tem nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in
prestavitvami v območje posega zajetih TK kablov izvede upravljavec
komunikacijskega omrežja oziroma služba, ki zanj opravlja ta dela. |
(6) Pri umeščanju objektov mobilne brezžične telefonije je potrebno
upoštevati celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih območij s
komunikacijsko dostopnostjo, tehnične predpise, ki veljajo za naprave
mobilne telefonije, in možnost uvajanja tehnološkega napredka
telekomunikacijskih tehnologij kot razvojnega potenciala lokalne
skupnosti. |
(7) Za območja, ki se bodo opremljala s TK omrežjem, je potrebno izvesti
projekt TK priključkov posameznih objektov na TK omrežje. |
(8) Investitor za objekte, kjer bo izveden TK priključek, predvidi
vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta.
V primeru kovinske dovodne omarice mora biti le-ta ozemljena na skupno
ozemljilo objekta. |
Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni
dostop. Notranjo TK inštalacijo se izvede s tipiziranimi materiali in
elementi. Priporočljiva je izvedba notranje TK inštalacije, ki se z
ustrezno cevno povezavo (pri kateri se upošteva minimalne dimenzije
inštalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici
(minimalnih dimenzij 350 x 400 x 120). V notranji TK omarici je potrebno
zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje. |
(9) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja je potrebno upoštevati, da se do posameznih stavb zgradi TK
kabelsko kanalizacijo naslednjih dimenzij: |
1. po glavnih in stranskih prometnicah v naselju vsaj dve cevi fi 110 s
pripadajočimi kabelskimi jaški dimenzije 1,2 m x 1,2 m x 1,2 m, |
2. do posameznih objektov ena cev, katere premer za poslovne stavbe
znaša fi 110, za stanovanjske stavbe pa premer znaša fi 50. |
Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati možnost priklopa vseh
objektov v zazidavi. Prenosni medij se določi za vsako zazidavo posebej,
glede na potrebe investitorjev. |
|
66. člen |
(ureditev prometa na reki Dravi) |
(1) Na reki Dravi je dopustna plovba s plovili brez motornega pogona za
potrebe rekreacije (veslanje, rafting, športni ribolov, brod za
prečkanje reke) pod pogoji veljavnih predpisov. Vstopno izstopna mesta
je potrebno urediti v skladu s smernicami in pogoji pristojnih nosilcev
urejanja prostora. |
|
67. člen |
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja) |
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega
plinovodnega omrežja je potrebno zagotoviti varnostne odmike plinovodov
in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter
ureditev v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Določila za posege ob oz. na distribucijskem plinovodnem omrežju: |
1. v bližini plinovodov ni dovoljen strojni izkop, |
2. pred izvajanjem del je potrebno plinovod na terenu zakoličiti, |
3. plinske instalacije je prepovedano podkopavati, v kolikor je za
gradnjo tak izkop potreben, mora izvajalec del o izkopu obvestiti
upravljavca plinovodnega omrežja |
4. teren pod plinskimi instalacijami je potrebno primerno urediti; |
5. pred zasutjem plinske instalacije mora izvajalec del obvestiti
upravljavca, da pregleda stanje instalacij. Stroški zaščite in vse
morebitne poškodbe instalacij gredo v breme investitorja; |
6. v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti
projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam s strani upravljavca
omrežja. |
(3) Za posege ob oz. na prenosnem plinovodnem omrežju si mora investitor
v sklopu priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja za poseg v prostor pridobiti projektne pogoje in soglasje k
projektni dokumentaciji. |
(4) Upoštevati je potrebno Splošne pogoje za dobavo in odvzem
zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje
Občine Hoče - Slivnica, Mestne Občine Maribor, Občine Miklavž na
Dravskem polju, Občine Rače - Fram, Občine Ruše, Občine Selnica ob
Dravi, Občine Starše in Občine Šentilj (Ur.l. RS, št. 97/2008),
Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Ur.l. RS,
št. 26/2002, 54/2002). |
|
68. člen |
(posegi v prostor v varovalnih pasovih obstoječe in |
predvidene GJI) |
(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno
posegati pod pogoji upravljavca GJI oziroma v katerih je pri pripravi
tehnične dokumentacije pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti
projektne pogoje in soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja
posamezne GJI ne določajo drugače, so: |
1. za avtoceste 40 m, upoštevati pa je treba tudi širitev AC za en vozni
pas, to je najmanj 7,0 m od roba cestnega sveta obojestransko, |
2. za hitre ceste 35m, za regionalne ceste 25 m, za regionalne ceste 15
m, za lokalne ceste 8 m, za javne poti 5 m, za državne kolesarske poti 5
m, za občinske kolesarske poti 2 m, merjeno od zunanjega roba cestnega
sveta, |
3. pri prosto zračnem prenosnem elektroenergetskem daljnovodu 400 in 220
kV 40 m od osi daljnovoda, pri 110 kV 15 m od osi daljnovoda, |
4. za prenosni plinovod 65 m merjeno od na vsako stran od osi plinovoda
in enako pri merilno regulacijskih postajah in ostalih objektov
prenosnega sistema(MRP), merjeno od ograje MRP, razen pri postajah, pri
katerih je s predpisi določen drugačen odmik od ograje, |
5. varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina je 5 m
merjeno od na vsako stran od osi plinovoda. |
6. pri prosto zračnem distribucijskem elektroenergetskem vodu napetosti
10 ali 20 kV 10 m, pri kabliranem distribucijskem elektroenergetskem
vodu napetosti 10 ali 20 kV 5 m, merjeno od osi skrajnih vodov, |
7. pri vodooskrbnih vodih, kanalizacijskih vodih, telekomunikacijskih in
drugih vodih, ki služijo posamezni vrsti gospodarske javne službe
lokalnega pomena oziroma so v javni koristi (razen priključkov nanje),
je varovalni pas 1,5 m, merjeno levo in desno od osi posameznega voda, |
8. pri vodooskrbnem omrežju, kjer je premer cevi dimenzije 400 mm in
več, je varovalni pas 3 m, merjeno levo in desno od osi voda, |
9. pri kanalizacijskem omrežju, kjer je premer cevi dimenzije 1200 mm in
več, je varovalni pas 5 m, merjeno levo in desno od osi voda. |
(2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali
vzdrževanja omrežja GJI. |
(3) Za vsak poseg v varovalni pas je potrebno pridobiti soglasje
upravljavca GJI. |
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja
nad napetostnega nivoja 35 kV ali več je območje, v katerem ni dopustna
gradnja stanovanjskih stavb, športnih, zdravstvenih, izobraževalnih ipd
objektov, namenjena le kmetijski, industrijski, transportni, skladiščni
ali drugi podobni dejavnosti. V varovalnih pasovih elektroenergetskih
vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v
katerih se lahko nahaja vnetljiv material. Na parkiriščih pod daljnovodi
je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in
eksplozivne materiale. |
(5) Obvezni najmanjši osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla
drevesa je 2 m, v primeru manjših odmikov pa so potrebne posebne
tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo
komunalne vode. |
(6) Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom
gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, v
varovalnem pasu, izdajajo upravljavci omrežij in objektov GJI. Gradnja
oddajnikov v razdalji 2,0 km od nadzorno-merilnega sprejemnika je
dopustna le na podlagi soglasja pristojnega organa za pošto in
elektronske komunikacije Republike Slovenije. |
(7) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju
občine zunaj cone letališča je potrebno upoštevati naslednje omejitve
zaradi zračnega prometa: |
1. v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča je
prepovedano graditi objekte, inštalacije in naprave, ki so višje kot 100
metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot
100 metrov višji od referenčne točke letališča; |
2. objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz
prejšnje alineje, ne smejo biti višji od 30 metrov in ne smejo stati na
naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške
pokrajine za več kot 100 metrov; |
3. prepovedani so vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot
100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so
napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov. |
4. pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov je potrebno
upoštevati zračne poti, pod katerimi se za ovire štejejo tudi objekti in
naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25
metrov, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest,
železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. |
5. Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s
svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno
pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa
je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
69. člen |
(minimalna komunalna oprema in priključevanje objektov |
na GJI) |
(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI ter nezahtevnih in enostavnih
objektov) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali
gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom. |
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov
dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na
podlagi pogodbe komunalno opremljanje zemljišča izvaja skladno z
določili predpisov o graditvi objektov ali tako določa posebni predpis. |
(3) Minimalna komunalna opremljenost za gradnjo stanovanjske stavbe mora
zagotavljati: |
1. oskrbo s pitno vodo: v primerih, ko zaradi fizičnih ovir ni možna
priključitev na javno vodovodno omrežje, je dopustna na podlagi soglasja
upravljavca vodovodnega omrežja, začasna ali trajna uporaba lastnih
sistemov za oskrbo s pitno vodo, |
2. električno energijo ali drugi alternativni vir energije, ki |
zagotavlja možnost uporabe sodobnih tehnologij v gospodinjstvu, 3.
odvajanje odpadnih voda: v primerih, ko ni možna priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje, je dopustna na podlagi soglasja upravljavca
javnega omrežja za odvajanje in čiščenje voda, začasna ali trajna
uporaba lastnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna
naprava ali nepretočna greznica), |
4. priključek na javno cestno omrežje. |
(4) Enaka opremljenost, kot je zahtevana v prejšnjem odstavku za
stanovanjske stavbe, mora biti zagotovljena tudi pri gradnji
nestanovanjskih stavb, v katerih občasno ali stalno bivajo ali delajo
ljudje. |
(5) Če nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja za
normalno obratovanje v namenjeni dejavnosti ne potrebuje oskrbe s pitno
vodo ali električne energije ali odvajanja odpadnih voda, takšne
komunalne opreme ni potrebno zahtevati v zagotavljanju minimalne
komunalne opreme. |
(6) Na območjih, kjer ni izvedljiva priključitev na omrežja GJI, se za
gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v katerih občasno ali
stalno bivajo ali delajo ljudje, komunalno opremljenost zagotavlja z
lastno oskrbo (lastna oskrba s pitno vodo, lastna oskrba z električno
ali drugo energijo, lastno čiščenje odpadnih voda, zagotovljen mora biti
priključek na javno cesto). |
(7) Če je možna priključitev na katero od omrežij GJI, ki je v tretjem
odstavku tega člena določeno kot minimalna komunalna oprema, potem je za
gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, v katerih občasno ali
stalno bivajo ali delajo ljudje, priključitev na omrežje GJI obvezna. |
(8) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji kanalizacijskega omrežja se
vsi objekti, za katere je priključitev možna morajo priključiti na
kanalizacijsko omrežje. |
|
3.7.9 Varstvo kulturne dediščine |
|
70. člen |
(območja varstva kulturne dediščine) |
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem
načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s
področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v
prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in
ohranjajo na mestu samem (in situ) ne prizadenejo varovanih vrednot ali
materialne substance, ki jih nosi. |
(4) Na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja
kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti ter materialno substanco,
ki so nosilci vrednot, na objektih in območjih kulturne dediščine ni
dopustna: |
1. gradnja novega objekta, vključno z dozidavo, nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, |
2. rekonstrukcija objekta. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega
odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi pred gradnjo čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi konkretnega
akta o razglasitvi kulturnega spomenika. |
V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo
za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z
varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
(9) Za varstvena območja kulturne dediščine veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih
območij dediščine. V primeru neskladja določb, tega odloka z varstvenimi
režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi
varstvenih območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dopustni. V primeru neskladja določb, tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v tem odloku. |
(11) Za posege v kulturni spomenik, posege v varstvena območja dediščine
ter za posege v registrirano nepremično dediščino in njihova vplivna
območja je potrebno pridobiti kulturovarstvene pogoje in kulturno
varstveno soglasje po predpisih o varstvu kulturne dediščine. Kulturno
varstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če
je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo
za to območje urejanje. Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine
se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo
videz, strukturo, notranje razmerja in uporabo dediščine ali ki
dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so
tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s
področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo
za gradnjo in so dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov. |
(12) Pri načrtovanju razvoja na področju turizma in rekreacije je
potrebno omogočiti dostop javnosti do kulturnih spomenikov. |
To naj velja za vsa območja turizma in rekreacije v občini. Za območja
kulturne dediščine velja, da se lahko poleg prvotnih funkcij umeščajo
tudi tiste, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo. |
(13) Območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so
prikazana v Prikazu stanja prostora. |
|
71. člen |
(območja kulturnih spomenikov) |
(1) Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu
kulturne dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi. |
(2) V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki
veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji,
določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
(3) Za kompleksne posege oziroma posege v strukturne elemente spomenika
je potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne
dokumentacije za pridobitev soglasja. |
Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim
soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne
dokumentacije s konservatorskim načrtom. |
|
72. člen |
(poseganje v območja registrirane kulturne dediščine) |
(1) Pri stavbni registrirani kulturni dediščini je potrebno ohranjati
varovane vrednote, kot so: |
1. tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
2. gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
3. oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, |
oblika in nagib strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve |
fasad, fasadni detajli), |
4. funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
5. komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
6. pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih
– cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
7. celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
8. varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno
celovitost varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih
prvin, |
9. zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(2) V stavbno dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi,
sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta
v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem ter določili
konservatorskega projekta za določeno dediščino. |
(3) Pri memorialni registrirani kulturni dediščini velja dodatni pravni
režim, ki predpisuje ohranjanje naslednjih značilnosti varovane
vrednote: |
1. avtentičnost lokacije, |
2. materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
3. vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(4) V memorialno dediščino je dopustno posegati z raziskovalnimi,
vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše
prezentacije objekta v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in
soglasjem. |
(5) Pri naselbinski registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati
vrednote, kot so: |
1. naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), |
2. odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
3. prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
4. prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
5. naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
6. podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
7. odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz
njega), |
8. stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
9. oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
10. zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(6) V naselbinsko dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi,
sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta
v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. V primeru da je v
območju naselbinske dediščine potrebno izboljšati funkcionalne,
tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne
kulturne in ekološke razmere je potrebno pristopiti k celoviti prenovi
in za območje izdelati OPPN, katerega obvezni sestavni del je
konservatorski načrt za prenovo. |
(7) Pri vrtnoarhitekturni registrirani kulturni dediščini je potrebno
ohranjati varovane vrednote, kot so: |
1. kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze), 2.
kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture), |
3. naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda,
relief itd.), |
4. funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami
in površinami, ki so pomembne za delovanje celote, |
5. podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom
(ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in
utemeljene meje), |
6. oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna
razdalja, sistem zasajanja itd.), |
7. ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja, |
8. rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj
in obstoj rastlin, |
9. vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
(8) V vrtno arhitekturno dediščino je dopustno posegati z vzdrževalnimi,
sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta
v skladu s kulturno varstvenimi pogoji in soglasjem. |
(9) V območjih kulturne krajine je potrebno ohranjati varovane vrednote,
kot so: |
1. krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in
kulturne prvine), |
2. odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, |
3. sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba
zemljišč), |
4. tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva, |
5. odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno
oziroma naselbinsko dediščino. |
(10) Pri varovanju dediščine kulturne krajine morajo varstvene režime
upoštevati vsi dejavniki, ki izvajajo dejavnosti v prostoru vključno s
kmetijstvom, gozdarstvom, poselitvijo, infrastrukturo itd. v okviru
celovitega varstva kulturne krajine. |
(11) Pri drugi registrirani kulturni dediščini je potrebno varovati
varovane vrednote, kot so: |
1. materialna substanca, ki je še ohranjena, |
2. lokacija in prostorska pojavnost, |
3. vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
|
73. člen |
(poseganje v območja registriranih in neregistriranih |
arheoloških najdišč) |
(1) Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dopustno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturnimi in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili vsebinski in prostorski
kontekst. |
Prepovedano je: |
1. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
2. poglabljati dna vodotokov in jezer, |
3. ribariti z globinsko vlečno mrežo in sidrati, |
4. gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine, |
5. postavljati in graditi trajne in začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča. |
(2) Izjemoma so dopustni posegi v posamezna registrirana najdišča, ki so
hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov
najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
1. če ni možno najti drugih rešitev, in |
2. če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških
raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. |
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za
varstvo kulturne dediščine. |
(3) V primeru, da se območje ureja z OPPN, je potrebno predhodne
arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave
najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega
akta. |
(4) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, je priporočljiva pred
gradnjo ali posegi v zemeljske plasti izvedba predhodnih arheoloških
raziskav. |
(5) Za vse posege v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika
zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
najdbo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke in določi
nadaljnji postopek poseganja na zemljišču. |
|
74. člen |
(vplivna območja kulturne dediščine) |
(1) V vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno upoštevati
pravni režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi
kulturnega spomenika. |
(2) V vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine je potrebno
upoštevati naslednji pravni režim varstva: |
1. ohranjati je potrebno prostorsko integriteto, (celotnost,
neokrnjenost), pričevalnost in dominantnost dediščine, |
2. prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne
dediščine. |
(3) Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo
kulturne dediščine. |
|
3.7.10 Ohranjanje narave |
|
75. člen |
(ohranjanje narave) |
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju
občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali
določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo
v skladu z določbami teh predpisov. |
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča
in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko
pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter za ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
Za posege na teh območjih je potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje
oz. dovoljenje za poseg v naravo. Na zavarovanih območjih je v skladu z
odlokom o zavarovanju potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za
varstvo narave. |
(3) Za posege na območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje
in soglasja pristojne službe za varovanje narave. |
(4) V primeru zasaditev znotraj ureditvenih območij, ki so v območjih
Nature 2000, je dopustna le zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in
grmovnimi vrstami. Vnašanje tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst
ni dopustno. |
|
3.7.11 Varstvo okolja in naravnih dobrin ter varovanje |
zdravja |
|
76. člen |
(trajnostna raba virov energije) |
(1) Pri poseganju v prostor je potrebno zagotavljati vzdržno
(trajnostno) rabo naravnih virov in rabo energije v skladu z lokalnim
energetskim konceptom Občine Starše. |
(2) Kot prioritete pri poseganju v prostor je potrebno izvajati: |
1. ukrepe učinkovite rabe energije z energetsko varčno gradnjo, |
2. energetsko sanacijo objektov in omrežij pri porabi energije v vseh
sektorjih porabe energije, |
3. projekte skupnega ogrevanja z možnostjo soproizvodnje električne
energije v medobčinski gospodarski |
coni Zlatoličje-Slovenja vas, |
4. povečanje izrabe lokalnih obnovljivih virov (biomasa, sončna
energija, vodni potencial, geotermična energija, |
bioplin), zamenjavo fosilnih goriv z zemeljskim plinom, kjer je to
izvedljivo in ekonomsko upravičeno. |
(3) Pri novogradnji in prenovi je potrebno zagotoviti energetsko
učinkovitost objekta. Objekti morajo skladno z veljavnimi predpisi
izpolnjevati tehnične zahteve predpisanega energetskega standarda na
področju toplotne zaščite, ogrevanja, klimatizacije, priprave tople vode
in razsvetljave ter ostale pogoje predpisov, ki urejajo učinkovito rabo
energije v stavbah in zmanjšujejo negativne vplive na okolje
(onesnaženost zraka, ogrevanje okolice, druge emisije) |
(4 ) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina
presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna
površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je
treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z
energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in
ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. |
Kot alternativni sistemi se štejejo: |
1. decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
2. soproizvodnja, |
3. daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, |
4. toplotne črpalke. |
Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je
obvezna sestavina projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
|
77. člen |
(varovanje zraka) |
(1) Pri gradnji objektov, rekonstrukciji in spremembi namembnosti
obstoječih objektov je potrebno upoštevati predpise s področja varstva
zraka in zagotoviti, da z novimi posegi ne bodo prekoračene dovoljene
vrednosti emisij. |
(2) Pri posameznih obstoječih virih, ki bi lahko povzročili prekomerno
onesnaženje zraka, mora lastnik ali upravljavec obstoječega vira izvesti
ustrezne ukrepe, ki preprečujejo prekomerno onesnaženje zraka |
(3) Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaženja zraka, je dopustno
umeščati le v območja namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK). |
(4) Pri zasnovi nove zazidave je potrebno upoštevati tudi prevetrenost
prostora in vzpodbujanje lokalne cirkulacije zraka. |
(5) Za zmanjšanje vpliva prometa na onesnaženost zraka je potrebno vsa
večja ciljna središča prometa, kot so območja trgovskih centrov, večja
proizvodna in storitvena območja in ostala prometno obremenjena območja
ter vsa večja stanovanjska območja, medsebojno povezati z javnim
potniškim prometom. |
(6) Pri načrtovanju objektov, ki predstavljajo vire vonjav (večje farme,
kompostarne, bioplinarne…..) je potrebno zagotoviti, da je zunanji rob
območja od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in
trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje,
zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj
300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Pri obstoječih in novih
objektih je obvezna uporaba tehnoloških postopkov pri reji ter
skladiščenju in prevozu gnoja, za preprečevanje obremenjevanja z
neprijetnimi vonjavami. |
(7) Na vseh območjih proizvodnih dejavnosti (IP, IG in IK) za objekte z
dejavnostmi, za katere ni obvezna presoja vplivov na okolje, niti ni
potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, bi pa dejavnost lahko
imela vpliv na okolje oziroma bi ta vpliv segal do najbližjih sosednjih
objektov je potrebno izdelati Strokovno oceno vplivov na okolje.
Navedeno strokovno oceno zahteva občinski organ za varstvo okolja v
projektnih pogojih za gradnjo objekta. Sestavni del strokovne ocene je
tudi segment zrak in sicer z vsebinami skladnimi z Uredbo o emisiji
snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS, št. 31/07,
70/08, 61/09, 50/13). |
|
78. člen |
(varstvo voda) |
(1) Posegi na vodna in priobalna zemljišča so mogoča le pod pogoji, ki
jih določa zakon, ki ureja varstvo voda. Za gradnjo, ki lahko trajno ali
začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je potrebno izdelati
hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda
pristojni organ za upravljanje in varstvo voda. |
(2) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je potrebno predvideti
čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka
vzporedno z vodotokom, je potrebno tako načrtovati potek trase, da le-ta
ne posega na priobalno zemljišče vodotoka. Manjši odmiki od predpisanih
so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin
vodotokov. |
(3) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
(4) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih zajetij pitne vode je potrebno
pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na
vodovarstvena območja je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na
ta območja. |
(5) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in
posegi v prostor, ki niso v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov
na vodovarstvenem območju. |
(6) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo je potrebno varovati
vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbujati varčno in
smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih
virov je dopustno umeščati dejavnosti na območja najmanjše ranljivosti s
takšnimi tehnološkimi prilagoditvami, ki zagotavljajo ohranjanje
kakovosti in količine podzemnih voda. Poselitev je dopustno načrtovati
tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo
prebivalcev s pitno vodo. Na vododeficitarna območja je dopustno
umeščati le dejavnosti, ki v delovnem procesu ne potrebujejo velikih
količin vode ali pa je umestitev dejavnosti z večjo porabo vode na to
območje upravičena iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih
vidikov. |
(7) Med rekreacijska območja na vodah se lahko uvrsti območja, kjer je
mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in
kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. |
(8) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda. |
(9) Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati varovalni pas
priobalnih zemljišč, ki je pri vodotokih 1. reda (Drava) v naseljih
širok 15 m od meje vodnega zemljišča, izven naselij pa 40 m od meje
vodnega zemljišča, pri vodotokih 2. reda (ostali vodotoki) pa je širok 5
m od meje vodnega zemljišča. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem
zemljišču ni dopustno razen za izjeme v skladu s predpisi s področja
upravljanja voda. |
(10) Na vodotokih 1. reda zunaj območij naselij je na priobalnem
zemljišču v tlorisni širini od 15 m od meje vodnega zemljišča do zunanje
meje priobalnega zemljišča dopustna gradnja pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja, če ni s
predpisom, izdanim na podlagi Zakona o vodah, določeno drugače. |
(11) Na obstoječih objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem ali
priobalnem zemljišču, je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti
ali nadomestna gradnja, pod pogojem, da ti posegi: |
1. ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, |
2. ne poslabšujejo stanja voda, |
3. dopuščajo izvajanje javnih služb, |
4. ne ovirajo obstoječe posebne rabe voda, |
5. niso v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, |
6. ne zmanjšujejo oddaljenosti objekta do meje vodnega zemljišča. |
(12) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in
posegi v prostor, ki bi ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih
zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali
normalen pretok vode, plavin in plavja ali bi onemogočili obstoj in
razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih
je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
(13) Pri načrtovanju v območju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati
obstoječo in načrtovano izrabo voda ter varstvena območja po predpisih o
vodah. |
(14) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju
vodnih zemljišč je potrebno upoštevati naslednje pogoje: |
1. prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je
potrebno umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno
prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču
ohranjata nepozidanost in javna dostopnost, |
2. z ureditvami ni dopustno povzročiti poslabšanja stanja voda in
vodnega režima, |
3. retenzijske sposobnosti območij je potrebno ohranjati in zagotavljati
njihovo ponovno vzpostavitev. Kadar je izkazan javni interes, je
spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima dopustno ob
ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda, |
4. premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je
potrebno načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se
ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, |
5. za vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na
vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi
o vodah pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ. |
(15) Vodno soglasje je potrebno pridobiti za poseg: |
1. na vodnem ali priobalnem zemljišču, |
2. potreben za izvajanje javnih služb po predpisih o vodah, |
3. potreben za izvajanje vodne pravice, |
4. na varstvenih in ogroženih območjih, |
5. odvajanja odpadnih voda, |
6. vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja
vode v vodonosnik, |
7. hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo,
rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na
vodni režim. |
(16) V primerih, ko gre za gradnjo ali spremembo namembnosti, za katero
je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po predpisih, ki urejajo
graditev objektov, in vodno soglasje na podlagi veljavnih predpisov o
vodah, mora investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam
pa vodno soglasje. |
(17) V primerih, ko gre za posege v prostor, za katere ni potrebno
pridobiti gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev
objektov, je pa potrebno pridobiti vodno soglasje na podlagi veljavnih
predpisov o vodah, mora pravna ali fizična oseba, ki namerava izvesti
poseg v prostor, pred začetkom izvajanja posega pridobiti pogoje, ki se
nanašajo na varstvo voda, urejanje voda, varstvo naravnega ravnovesja
vodnih in obvodnih ekosistemov ter obstoječe vodne pravice drugih oseb
in jih upoštevati in izpolniti pri načrtovanju in izvedbi posegov. Če to
zahtevajo veljavni predpisi o vodah, je vodno soglasje potrebno
pridobiti tudi za druge posege v prostor. |
(18) Če gre za gradnjo na vodovarstvenem območju, je potrebno upoštevati
veljavne varstvene predpise o vodovarstvenem območju. Na VVOI (najožje
območje) je prepovedana gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb.
Na VVOII (ožje območje) je potrebno za gradnjo stanovanjskih in
nestanovanjskih objektov pridobiti vodno soglasje. |
Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo
zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega
soglasja za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov pa je potrebno
dosledno upoštevati predpise o gradnjah na vodovarstvenih območjih,
katere je dopustno izvesti samo na podlagi vodnega soglasja in
predpisane dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev vodnega soglasja. |
(19) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Ohraniti je potrebno obstoječe razlivne površine, vse ureditve pa morajo
biti načrtovane tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Na vseh
območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. |
(20) Na erozijskem območju je prepovedano poseganje v prostor na način,
ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, kot je: |
1. ogoljevanje površin, |
2. krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
3. zasipavanje izvirov, |
4. nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
5. omejevanje pretoka hudourniških voda, |
6. pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
7. odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, 8. zasipavanje
z odkopnim ali odpadnim materialom, |
9. vlačenje lesa, |
10. odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja
pretočne sposobnosti hudourniške struge. |
(21) Na plazljivem območju so prepovedani posegi v zemljišče, zaradi
katerih bi se sproščalo gibanje hribin ali drugače ogrozila stabilnost
zemljišča, kot so: |
1. zadrževanje voda in drugi posegi, ki bi povečali zamakanje zemljišč
in dvig podzemne vode ter s tem pospešili plazenje zemljišč (na primer
ureditev teras), |
2. izvajanje zemeljskih del, ki bi dodatno obremenjevala zemljišče ali
razbremenjevala podnožje zemljišča, kot sta krčenje in večja obnova
gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, kar bi pospešilo plazenje
zemljišč. |
(22) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo
naplavin ali podzemnih voda je potrebno pridobiti vodno pravico na
podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami veljavnih
predpisov o vodah. |
(23) Dopustno je izkoriščanje vod za oskrbne, gospodarske in
turistično-rekreacijske namene, pri izkoriščanju pa je potrebno
zagotavljati varstvo voda v smislu trajne ohranitve kemijskega in
ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju
izkoriščanja vod je potrebno naravne procese, ki lahko ogrožajo
poselitev in človekove dejavnosti, upoštevati kot obvezno omejitev v
prostoru. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih ni dopustno
načrtovati prostorskih ureditev in dejavnosti, ki pospešile to delovanje
(poplave, erozijo, plazove). Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih
dejavnosti, je potrebno prepustiti naravni dinamiki. |
(24) Za odvzem vode je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja ali
pravice po veljavnih predpisih o vodah. Za izvedbo dopustnih posegov na
vodnem ali priobalnem zemljišču v upravljanju pristojnega organa
Republike Slovenije je potrebna predhodna pridobitev služnostne ali
stavbne pravice. |
(25) Vodno infrastrukturo je dopustno uporabljati tudi za druge namene,
če to ni v nasprotju ali ne omejuje izvajanja dejavnosti, zaradi katere
je bila zgrajena, in če to ni v nasprotju z drugimi določili tega
odloka, za uporabo vodne infrastrukture za druge namene pa je potrebno
pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami. |
(26) Zaradi zagotavljanje varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov
je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode prepovedano.
Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode
in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod
pogoji, ki jih določa zakonodaja s področja varstva voda in varstva
okolja. |
(27) Odvečnega odkopnega materiala, odpadnega gradbenega materiala ali
zemlje ni dopustno odlagati v strugo ali odlagati na strmih pobočjih in
brežinah. |
(28) V primeru gradnje oziroma poseganja v bližino obstoječih objektov
merske mreže za spremljanje stanja in kakovosti (monitoring) podzemnih
voda je potrebno upoštevati naslednje določbe: |
1. prepovedana je kakršnakoli gradnja v polmeru 5 m od objekta merske
mreže, |
2. preprečiti je potrebno vplive na gladino in kakovost podzemnih voda, |
3. v bližini merskega objekta ni dopustno spreminjati infiltracijskih
lastnosti tal z asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugim
poseganjem v prostor, |
4. odvodnjavanje v bližini posameznega objekta merske mreže je potrebno
urediti tako, da so izključeni vplivi površinskih vod (zatekanje), |
5. zagotovljen mora biti neoviran dostop do objektov merske mreže. |
|
79. člen |
(varstvo tal ter kmetijskih zemljišč) |
(1) Pri gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal
odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za
izboljšanje kmetijskih zemljišč ali za urejanje okolice na parceli
objekta, ki se gradi. |
(2) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja
pogojev obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati
agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor arondacije,
komasacije in melioracije; v sklopu melioracij osuševanje, namakanje in
agromelioracije, ki spreminjajo prostor – to so zlasti ureditve teras,
izboljšanje dostopov na kmetijska zemljišča). Agrarne operacije morajo
biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora in
na okolju prijazen način tako, da se med kmetijskimi zemljišči
ohranjajo, ponovno vzpostavljajo, na novo vzpostavljajo žive meje,
gozdni otoki, vodna telesa. Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč je
na območju kmetijskih zemljišč dopustna gradnja vodnih zadrževalnikov. |
(3) Na območjih kmetijskih zemljišč, usmerjenih v ekstenzivno in
ekološko pridelavo (območja Nature 2000, vodovarstvena območja), kjer
zaradi že izvedenih posegov v kmetijski prostor primanjkuje živih mej
ali pa jih sploh ni, je potrebno na novo vzpostaviti žive meje zaradi
zmanjšanja negativnega vpliva vetra, erozije vetra, padavinskega
izpiranja ogoljenih površin, ponovne vzpostavitve življenjskih prostorov
opraševalcev kulturnih rastlin in naravnih sovražnikov škodljivcev
kulturnih rastlin. Enake ukrepe je potrebno izvajati tudi na območjih z
intenzivno kmetijsko pridelavo zaradi izboljšanja pogojev za človeku
prijazno kmetijsko pridelavo. |
(4) Za lastno oskrbo z energijo z izrabo obnovljivih virov energije (z
izrabo energije sonca, vetra, vode) je dopustno na območju kmetijskih
zemljišč ob legalno zgrajenem objektu s priključki na GJI postaviti
naprave za izrabo obnovljivih virov energije (na primer postavitev
zbiralnika sončne energije,….), če je gradbena parcela za postavitev teh
naprav premajhna, že zazidana ali pa naravne razmere na prostem delu
parcele neprimerne za izrabo obnovljivih virov energije (znižan teren,
močno razgiban teren, slabo osončena površina). |
(5) Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno izvajati dejavnosti in
posege, ki so navedi v 52. členu tega odloka, v PRILOGI 1 in PRILOGI 2. |
1. omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi |
za pitno vodo, odpadno vodo, tehnološko vodo, cevovodi za toplo vodo,
paro, stisnjen zrak, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi,
plinovodi, naftovodi; |
za vso predhodno navedeno GJI v tej točki je na območju kmetijskih
zemljišč dopustno izvajati pripadajoče objekte omrežja GJI ter
priključke na omrežja GJI, |
2. gradnjo novih cest, predvidenih v izvedbenem delu OPN v prikazu
gospodarske javne infrastrukture, |
3. rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, |
4. gradnje kolesarskih poti, sprehajalnih in drugih poti, |
5. ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
vključno z oporami za mreže proti toči, 6. gradnje čebelnjakov, opomba:
posebej so zapisani zato, ker lahko presežejo čebelnjak kot enostavni
objekt (v tem primeru je zanj potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje) |
7. nezahtevne in enostavne objekte, določene v PRILOGI 2 tega odloka, |
8. če na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne
razpoložljive površine stavbnega zemljišča ni mogoče zgraditi enostavnih
ali nezahtevnih objektov iz skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih
objektov, se ob obstoječih objektih kmetije za potrebe dejavnosti
kmetije dopušča izvajati gradnjo teh objektov tudi na območju kmetijskih
zemljišč, |
9. opore za trajne nasade, |
(6) Ob načrtovanju in izvajanju gradenj ali drugih del je treba
omogočiti neoviran dostop in dovoz do posameznih kmetijskih zemljišč. Ob
izvajanju posegov, ki prekinejo obstoječe dostope do kmetijskih
zemljišč, je le – te potrebno nadomestiti. |
(7) S stališča varovanja zdravja ljudi je v največji meri potrebno
varovanje kmetijskih zemljišč za oskrbo prebivalstva s kakovostno
lokalno pridelano hrano. |
|
80. člen |
(varstvo gozdov) |
(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo, so
dopustni posegi le v primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v
večnamenskih gozdovih s socialno funkcijo pa v primerih, ko gre za
objekt, ki dopolnjuje načrtovano rabo gozda in gozdnega prostora v
skladu s poudarjeno socialno funkcijo. |
(2) Za vse posege v območja z namensko rabo gozdna zemljišča je treba
pridobiti soglasje organizacije, pristojne za gozdove. Posegi v gozdni
prostor so dovoljeni v skladu s področno zakonodajo. |
(3) V prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske
infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim
zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. |
(4) Pri gradnji prometnic, zavarovanih z ograjami, je potrebno
zagotoviti prehode za divjad na mestih, kjer potekajo stečine in naravni
prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov skupaj s projektantom
določi pristojni strokovni organ za lovstvo v sodelovanju s strokovnimi
službami za varstvo narave in v sodelovanju z lovskimi organizacijami. |
(5) Investitor oziroma lastnik zemljišča mora tudi po izvedbi posega v
prostor omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih zemljišč
pod enakimi pogoji, kot so veljali pred posegom. |
(6) Posegi v gozdni prostor morajo biti izvedeni tako, da je povzročena
minimalna škoda na gozdnem rastju in gozdnih tleh. |
(7) Pri poseganju v gozd je ostanke posekane gozdne vegetacije (štori,
veje) ter odvečni odkopni material, ki bi nastal pri gradnji,
prepovedano odlagati v gozdu, dopustno ga je vkopati v zasip ali
odložiti na urejene deponije odpadnega materiala. |
(8) Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe, nastale
zaradi gradnje, na okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih tleh ter na
gozdnih poteh in začasnih gradbenih površinah. Teren ob objektu je v
delu, kjer je gozd, potrebno vzpostaviti v prvotno stanje. |
(9) Krčitev gozda na gradbeni parceli, ki posega v dejansko rabo gozda,
je dopustna šele po pridobitvi dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno
dovoljenje) in po predhodni označitvi dreves za krčitev ter
evidentiranju poseka, ki ga opravi pristojni organ za urejanje gozdov
oziroma za gospodarjenje z gozdovi. |
(10) Pri poseku in spravilu lesa je potrebno upoštevati veljavne
predpise s tega področja. |
(11) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno
obseg gozdnih površin ohraniti v največji možni meri ter jih zajeti v
zeleni sistem naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
(12) Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki
so določeni s predpisi o gozdovih. |
(13) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je
to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
(14) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor je potrebno
načrtovati tako, da bodo v največji možni meri ohranjene značilne
naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne
značilnosti, ter da bo ohranjena vidnost naselij in značilnih vedut. |
(15) Pri izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov je
potrebno pri vseh posegih v gozdove poleg predhodno navedenih kriterijev
upoštevati tudi kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega
potenciala ter kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih
funkcij. |
(16) Pri gospodarjenju z gozdom je potrebno upoštevati: |
1. sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti je dopustno
izvajati izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca septembra
do konca meseca februarja naslednjega leta, |
2. suha drevesa in drevesna dupla je potrebno ohranjati povsod tam, kjer
s puščanjem oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev
in bolezni drevesne vrste, kjer obstaja nevarnost širjenja, so: smreka,
kostanj, brest, |
3. ohranjati je potrebno plodonosne drevesne in grmovne vrste, |
4. ohranjati je potrebno gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na
zaščito bregov pred erozijo, |
5. pri poseku je potrebno očistiti struge vodotokov, |
6. potrebno je zagotavljati naravno pestrost, |
7. če se izvede krčitev na golo, jo je potrebno takoj oziroma še v letu
krčitve sanirati na način, da se osnuje nova zarast. |
(17) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v
primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. |
Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v
prostor smiselno uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki v tem
odloku urejajo kmetijska zemljišča. |
(18) Na območju namenske rabe prostora, opredeljenem kot gozdna
zemljišča, je dopustno izvajati: |
1. omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno
vodo, odpadno vodo, tehnološko vodo, cevovodi za toplo vodo, paro,
stisnjen zrak, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, plinovodi,
naftovodi; |
za vso predhodno navedeno GJI v tej točki je na območju gozdov dopustno
izvajati pripadajoče objekte omrežja GJI ter priključke na omrežja GJI, |
2. gradnje novih cest, predvidenih v izvedbenem delu OPN v prikazu
gospodarske javne infrastrukture, |
3. rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, |
4. gradnje kolesarskih poti, sprehajalnih in drugih poti, |
5. ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
6. gradnje čebelnjakov, |
7. obora za rejo divjadi |
8. enostavne in nezahtevne objekte, določene v PRILOGI 2 tega odloka. |
(19) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v
gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov.
K posegom, navedenim v prejšnjem odstavku, je potrebno pridobiti
soglasje pristojne javne gozdarske službe. |
(20) Posegi v varovalni gozd v EUP RO02, ST08, ST09, DP01 in DP02 niso
dopustni, posege in ureditve je potrebno omejiti na površine izven
območja varovalnih gozdov. |
|
81. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Varstvo pred hrupom je potrebno izvajati na podlagi občutljivosti
posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora.
Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z Uredbo o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
(2) V poselitvenih območjih je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju določena naslednja stopnja varstva pred hrupom: |
1. v posebnih območjih, ki so namenjena površinam za turizem (BT) II.
stopnja varstva pred hrupom, |
2. v območjih podeželskih naselij (SK), območjih centralnih dejavnosti
(CU, CD), območjih športnih centrov (BC) in na vseh zelenih površinah
(ZS, ZK, ZP, ZD) III. stopnja varstva pred hrupom, |
3. v območjih proizvodnih dejavnosti (IG, IK), ter na površinah
nakupovalnih središč, sejmišč in zabaviščnih ter drugih podobnih
objektov (BD), (avtodromi, vrtiljaki, športna strelišča) IV. stopnja
varstva pred hrupom, |
4. meja med III. in IV. stopnjo območij varstva pred hrupom v območjih
poselitve so določene po podrobnejši namenski rabi prostora med namensko
rabo IK (IV. SVPH) in namensko rabo CD v EUP ST02 (manjši vrtni prodajni
center in rastlinjaki za intenzivno vzgojo rastlin), na meji med
območjem HE z rabo (E) v EUP ZL07 in namensko rabo CU v EUP ZL05 in CD v
ZL06, med namensko rabo IK in SK v EUP BR02 in na meji med namensko rabo
SK v EUP BR02 in IG v EUP BR03. |
(3) V območjih podrobnejše namenske rabe prostora, namenjenih prometni
infrastrukturi (PC, PZ, PO), komunikacijski infrastrukturi (T),
energetski infrastrukturi (E), okoljski infrastrukturi (O), potrebam
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N), je v skladu s predpisi
o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določena IV. stopnja varstva
pred hrupom. |
(4) Na območju krajine je v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju določena naslednja stopnja varstva pred hrupom : |
1. na vseh površinah v mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo
povečano stopnjo varstva pred hrupom (območja, Nature, varovalni
gozdovi, naravni rezervati), je določena I. stopnja varstva pred hrupom, |
2. na območju vseh zelenih površin (ZS, ZK, ZP, ZD) je določena III:
stopnja varstva pred hrupom, |
3. na območjih voda, (VC) razen površin vodne infrastrukture in površin
voda zajetih v mirna območja na prostem, je določena III. stopnja
varstva pred hrupom, |
4. na vseh površinah vodne infrastrukture (VI) je določena IV. stopnja
varstva pred hrupom, |
5. v območjih pridobivanja mineralnih surovin (LN) je določena IV.
stopnja varstva pred hrupom, |
6. na območjih kmetijskih zemljišč (K1, K2), razen kmetijskih zemljišč
zajetih v mirna območja na prostem, je določena IV. stopnja varstva pred
hrupom, |
7. na vseh površinah za dejavnosti z gozdarskega področja in na vseh
površinah gozda kot zemljišča (G), razen gozdov zajetih v mirna območja
na prostem, je določena IV. stopnja varstva pred hrupom, |
8. v območju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N), če hrup ne
nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri
opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je
določena IV. stopnja varstva pred hrupom. |
(5) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih
naprav na prostem je potrebno pridobiti dovoljenje občine. |
(6) Nove gradnje, rekonstrukcije objektov ali spremenjena namembnost v
obstoječih objektih ne smejo povzročiti prekomerne obremenitve s hrupom
oz. ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v
katerih je obremenitev s hrupom že povečana. Za pridobitev gradbenega
dovoljenja mora izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in
zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom. |
(7) Za posamezne načrtovane dejavnosti v gospodarskih conah in na
površinah za industrijo mora investitor v času pridobivanja gradbenega
dovoljenja zagotoviti izdelavo vplivnega območja zaradi povzročanja
hrupa, če za dejavnost ni predpisana presoja vplivov na okolje po
predpisih iz varstva okolja. Za naprave, ki se po Uredbi o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa, smatrajo za vire hrupa mora upravljavec
naprave opraviti prvo ocenjevanje hrupa v okolju. |
(8) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah
obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je
potrebno vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih
protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti. Pri novogradnjah je
potrebno upoštevati odmike pristojnega soglasodajalca. Pri spremembi
namembnosti in rekonstrukciji obstoječih objektov je po trebno na osnovi
študije hrupa izvesti dodatne aktivne protihrupne ukrepe (ograje, ipd.)
in če ti ne zadostujejo, še pasivne ukrepe na fasadah objektov z
varovanimi prostori. |
(9) Občina Starše, bo pri prvi spremembi OPN izdelala razvrstitev
območij stopenj varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa in na podlagi študije razvrstila in uskladila
namensko rabo prostora ter. |
določila PNRP ki izpolnjujejo pogoje za II. SVPH ter na območju
poselitve določila meje IV., III., in II. območja. |
|
82. člen |
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Nov poseg v prostor, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ali
rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmernih obremenitev
okolja, ki jih določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju. |
(2) Za posege v prostor, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je
potrebno izdelati oceno vplivov na okolje. Dopustna je izvedba tistih
posegov v prostor, za katere je iz ocene vplivov na okolje mogoče
nedvoumno zaključiti, da pričakovane mejne vrednosti elektromagnetnega
sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti. |
(3) Za območja stanovanj (S, SS, SK), območja centralnih dejavnosti (CU,
CD), posebna območja (BT, BC, BD), območja intenzivne kmetijske
proizvodnje (IK), območja zelenih površin (ZS, ZD, ZP, ZK) in površine
odprtega prostora s kmetijsko dejavnostjo, v katerih se hkrati pojavlja
razpršena poselitev (A), je določena I. stopnja varstva pred sevanjem,
ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. |
(4) Za območja proizvodnih dejavnosti (IP, IG), območja prometnih
površin (PC, PŽ; tudi za območja javnih cestnih in železniških površin v
I. območju stopnje varstva pred sevanjem), območja energetske
infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O), območja
kmetijskih zemljišč (K1, K2), območja gozdnih zemljišč (G), območja
mineralnih surovin (LN, LP) in območja voda (VC, VI) je določena II.
stopnja varstva pred sevanjem, v kateri so dopustni posegi v okolje, ki
so po stopnji sevanja bolj moteči. |
(5) V območjih, v katerih mora biti zagotovljena I. stopnja varstva pred
elektromagnetnim sevanjem, morajo biti na nivoju 1 m od tal naslednji
odmiki posegov od obstoječih in načrtovanih virov elektromagnetnega
sevanja: |
1. daljnovodi napetosti 400 kV: od 42 do 46 m, |
2. daljnovod napetosti 220 kV: od 18 do 24 m, |
3. daljnovodi napetosti 110 kV: od 11do 14 m, |
enak odmik v odvisnosti od vstopne napetosti je potrebno upoštevati tudi
pri razdelilnih transformatorskih postajah iz prenosnega v
distribucijsko omrežje, pri omrežjih in objektih nižjih napetosti odmik
za zagotavljanje I. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni
potreben. |
(6) Za vse obstoječe objekte z varovanimi prostori v vplivnem pasu virov
EMS je potrebno preveriti, ali so prekoračene mejne vrednosti
elektromagnetnega sevanja. Prve meritve opravi upravljavec vira EMS. |
(7) Za območja površin za oddih, rekreacijo in šport (ZS), ki se
nahajajo znotraj koridorjev daljnovodov in na katerih velja I. stopnja
varstva pred sevanjem, je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene
organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega sevanja. V nasprotnem primeru je potrebno na teh
območjih spremeniti osnovno namensko rabo prostora oz. razvrstiti ta
območja na območja, na katerih velja II. stopnja varstva pred sevanjem,
če je to skladno s predpisi. |
|
83. člen |
(svetlobno onesnaženje) |
(1) Pri osvetljevanju objektov z varovanimi prostori je potrebno
upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, da na oknih
bivalnih prostorov ne bodo presežene mejne vrednosti, vključno z
upoštevanjem načina osvetljevanja, uporabe svetil, moči osvetlitve,
načrtovanja, gradnje in obnavljanja razsvetljave, omejitev in prepovedi,
ki so določene s temi predpisi. |
(2) Občina pri osvetljevanju javnih površin in občinskih cest ne sme
presegati ciljne letne vrednosti električne energije 44,5 kWh na
prebivalca, kar preverja upravljavec javne razsvetljave s porabo
električne energije na prebivalca. |
3) Zaradi negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti
poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (na primer nočni metulji,
netopirji) je potrebno osvetljevanje območij načrtovati tako, da bo
svetloba časovno omejena in usmerjena proti tlom. Osvetljevanje mora
biti izvedeno s svetlobnimi telesi, ki so v skladu z veljavnimi predpisi
o varstvu pred svetlobnim onesnaževanjem. |
(4) Okna objektov z varovanimi prostori ne smejo biti prekomerno
osvetljena, kot to zahteva priloga 1 Uredbe o svetlobnem onesnaževanju. |
|
84. člen |
(osvetlitev in osončenje bivalnih prostorov) |
(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi
hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s
predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb
in stanovanj. |
(2) Obstoječim in novim stavbam je potrebno v naslednjih bivalnih
prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja,
otroška soba: zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do
sončnega zahoda: |
1. na dan 21. december najmanj 1 uro |
2. na dan 21. marec in 21. september najmanj 3 ure dnevno |
|
85. člen |
(kazalci okolja) |
(1) Kazalci okolja, ki jih mora s stališča varovanja zdravja ljudi
občina spremljati v času veljave tega akta, so: |
1. število in delež individualnih kurišč in način ogrevanja le-teh, ter
delež OVE |
2. število in delež prebivalcev ter območja NRP, ki komunalno odpadno
vodo odvaja na (ne)ustrezen način, |
3. delež prebivalcev in območja NRP, ki se s pitno vodo oskrbuje preko
javnega vodovoda, |
4. število in lokacije nelegalnih in saniranih odlagališč odpadkov, |
5. površino in območja nepozidanih stavbnih zemljišč, |
6. kakovost pitne vode na vodnih virih (ekološko stanje površinskih
voda, kemijsko stanje površinskih voda, kemijsko stanje podzemnih voda), |
7. količino porabljene pitne vode, |
8. površino NRP na posameznih vodovarstvenih območjih, in posege na VVO,
ki niso skladni s predpisi , |
9. površino NRP in število objektov z varovanimi prostori,
izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa in proizvodnih
dejavnosti, |
10. povprečni letni dnevni promet na državnih in regionalnih cestah ter
cestah večjo obremenitvijo skozi naselja, kjer pretok presega milijon
vozil letno, |
11. število in lokacije zavezancev za prve meritve emisij v zrak, |
12. število in lokacije zavezancev za prve meritve hrupa, 13. število
NRP namenjenih SS, lociranih neposredno ob industrijskih conah, |
14. poraba električne energije za razsvetljavo občinskih cest in javnih
površin na prebivalca na leto, |
15. število stanovanjskih objektov in površino NRP, kjer je predpisana
I. stopnja varstva v varovalnem pasu virov elektromagnetnega sevanja, |
16. površina pozidanih stavbnih zemljišč v poplavnih območjih na območju
občine. |
(2) Kazalci okolja, ki jih mora občina spremljati v času veljave tega
akta zaradi ohranjanja naravnih vrednot, kulturne dediščine, varstva
gozdov so: |
1. spremljanje stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov,
habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih
območij in ekosistemov, |
2. spremljanje stanja na področju varstva naravnih vrednot, |
3. število in lastnosti enot kulturne dediščine, |
4. ogroženost enot kulturne dediščine, |
5. število izdanih kulturno varstvenih soglasij, |
6. število in delež varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom v
primerjavi z vsemi gozdnimi površinami v občini, |
7. površina in delež stavbnih zemljišč v varovalnih gozdovih in gozdnih
rezervatih v občini, |
8. površin in delež nestavbnih zemljišč v varovalnih gozdovih in gozdnih
rezervatih v občini. |
|
3.7.12 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
86. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) V zemljišče ni dovoljeno posegati z ureditvami, ki bi povzročile
gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča, kot so: |
1. zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi
lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
2. posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
3. izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
4. krčenje in večja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, ki
pospešujeta plazenje zemljišč. |
(2) Projekti za gradnjo objektov in naprav, namenjenih oskrbi
prebivalstva s tržnimi dobrinami, javnemu prometu ter skladiščenju,
proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov
ter energetskih plinov, morajo vsebovati študijo varnosti pred naravnimi
in drugimi nesrečami in predvidene ukrepe za zmanjševanje nevarnosti. |
(3) Objekti morajo biti projektirani in grajeni potresno odporno v
skladu s pogoji, ki so predpisani za 7. stopnjo 12-stopenjske lestvice
EMS (evropske makrosezmične lestvice kratica EMS - European Macroseismic
Scale) potresne nevarnosti oz. projektnim pospeškom tal (g) 0,100. |
(4) Za primer naravnih in drugih nesreč mora občina v skladu z veljavnim
občinskim načrtom zaščite in reševanja zagotoviti površine za pokop
večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za
evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne
pomoči. |
(5) V ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture
oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim
delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora. |
(6) Na ogroženih območjih je potrebno omogočiti varne življenjske |
razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in |
z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih
procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne
dobrine. |
(7) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v
primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe
zaščite in reševanja. |
(8) Za objekte, za katere je potrebno skladno s predpisi izdelati
študijo požarne varnosti, je treba v sklopu izdelave projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo
požarne varnosti. |
(9) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je potrebno
upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo
varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in
reševanje je potrebno zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od
parcelnih mej in med objekti, z intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi
in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo
ljudi. |
(10) Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki
na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, je potrebno
zagotoviti požarne bazene in druge ustrezne ureditve. |
(11) Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za
gasilska vozila morajo ustrezati predpisanim standardom. |
(12) V območjih velike požarne ogroženosti gozdov ni dopustno načrtovati
dejavnosti in prostorskih ureditev, ki bi pomenile dodatno tveganje za
življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo. |
(13) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je potrebno
prostorske ureditve načrtovati tako, da bodo izključene verižne nesreče,
izključeni, zmanjšani ali zadržani prenosi začetih izrednih dogodkov,
zmanjšane posledice v primeru nesreč in omogočeno uspešno ukrepanje v
okviru zaščite in reševanja. Zato je potrebno zagotavljati ustrezne
odmike med dejavnostmi oziroma objekti. |
(14) V projektni dokumentaciji je za objekte na potencialnih območjih
požarne ogroženosti potrebno opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so
povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno
nevarnih snovi in tehnoloških postopkov in z možnostjo širjenja požara
na morebitna sosednja poselitvena območja ter opredeliti ukrepe varstva
pred požarom. |
(15) Za objekte, za katere je potrebno skladno s predpisi izdelati
študijo požarne varnosti, je treba v sklopu izdelave projektne
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo
požarne varnosti. |
(16) Za zmanjševanje ogroženosti naselij zaradi naravnih in drugih
nesreč je potrebno: |
1. v delih naselij, ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč,
preprečevati razvoj dejavnosti, ki bi povečevale ogroženost prostora, |
2. sanirati objekte in naprave, da bodo v dobrem stanju in s tem
nenevarni za okolico, |
3. zagotavljati varnost pred požari in poskrbeti za ustrezne količine
vode za gašenje, |
4. zagotavljati varstvo pred škodljivim delovanjem voda, 5. za obstoječa
poselitvena območja na ogroženih območjih zagotavljati izvedbo ustreznih
varnostnih ukrepov oziroma opuščati obstoječo neustrezno rabo. |
|
87. člen |
(varstvo pred poplavami) |
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu
s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. |
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne
nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju
prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba
upoštevati predpise, ki določajo pogoje in omejitve za posege v prostor
in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je
treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na
poplavnem območju in izven njega. |
Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v
prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev, načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. |
(3) Omilitveni ukrepi je dopustno izvajati fazno v skladu s potrjeno
strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena
njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja
prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter
karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. |
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so na poplavnem območju
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo
predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
|
3.8 PODROBNEJŠA MERILA IN POGOJI ZA OBMOČJA |
PREDVIDENIH OPPN |
|
88. člen |
(območja s predvidenimi OPPNp) |
(1) Predvidena je priprava OPPN za naslednje EUP: |
|
1. |
MA05 |
SK |
Marjeta - območje ob šoli |
2. |
ST06 |
CU, PC |
Starše - ob gradu |
3. |
ST08 |
ZS, G,
VC,
K1 |
Starše - obrežje Drave ob ribiškem domu, |
4. |
TR02 |
SK |
Trniče - nepozidano središče |
5. |
TR04 |
A, IK |
Trniče - območje za prestavitev kmetije, |
6. |
ZL05 |
CU |
Zlatoličje - centralno območje |
7. |
ZL09 |
IK |
Zlatoličje - območje za prestavitev kmetije, |
8. |
ZL10 |
IG,
ZD |
Zlatoličje - gospodarska cona, |
9. |
DP23 |
BT |
Brunšvik - območje avtokampa Prepolje |
10. |
DP14 |
LN |
Dravsko območje gramoznice Prepolje |
|
89. člen |
(dopustni posegi pred izdelavo OPPN) |
(1) Za EUP, za katere je predvidena izdelava podrobnejših prostorskih
načrtov, so do sprejema OPPN, razen objektov iz PRILOG 1 in 2 tega
odloka, dopustne naslednje vrste gradenj in ureditev: |
1. rekonstrukcije, nadzidave, dozidave obstoječih legalno zgrajenih
objektov in vzdrževalna dela na teh objektih, ki ne bodo onemogočale
zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta; |
2. odstranitev objektov in gradnja na lokaciji predhodno odstranjenega
objekta ter druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča, ki ne
bodo onemogočale zasnove in izvedbe OPPN; |
3. novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture in
enostavnih ter nezahtevnih objektov v teh EUP, vključno z nadzidavo in
dozidavo ter gradnjo prizidkov, rekonstrukcije, prenove in sanacije teh
objektov, dopolnilna gradnja, gradnja novih objektov po predhodni
odstranitvi obstoječih, sprememba namembnosti objektov ter redna
vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela na teh objektih, če ne
bodo onemogočale zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta. |
(2) V EUP BR06, BR07, BR08, BR09, BR10, LO03, MA06, MA07, PR03, PR04,
PR05, PR06, PR07, RO03, RO04, RO05, ST10, ST11, ST12, ST13, ST18, ST15,
ST16, ST17, TR05, TR06, TR07, ZL12, ZL13, ZL14, ZL15, ZL16, ki
predstavljajo dolgoročne širitve naselij in druge ureditve, s katerimi
se spreminja prostor in za katere je obvezna izdelava podrobnejših
prostorskih načrtov, so razen objektov iz PRILOG 1 in 2 tega odloka, do
uskladitve namenske rabe prostora in sprejema podrobnejšega prostorskega
načrta, dopustne naslednje vrste gradenj in ureditev: |
1. ureditve, ki omogočajo uporabo in vzdrževanje dosedanje namenske rabe
prostora; |
2. novogradnja objektov in naprav javne gospodarske infrastrukture in
enostavnih ter nezahtevnih objektov, v kolikor ne bodo onemogočale
zasnove in izvedbe podrobnejšega prostorskega načrta. |
(3) V EUP predvidene dolgoročne širitve niso dopustni posegi, ki bi
povečevali vrednost zemljišč zaradi možnosti dolgoročne spremembe
namenske rabe v stavbno zemljišče kot so npr. nova zasaditev trajnih
nasadov, če je bila površina do sedaj brez trajnih nasadov, izvedba
agrarnih operacij, razen tistih, ki so potrebne za vzdrževanje dosedanje
namenske rabe, izvedba parcelacije za gradbene namene in prodajo
stavbnih zemljišč. |
(4) Na manjših območjih notranjega razvoja v EUP, kjer bi se izvedla
zgostitev pozidave brez predhodne izdelave OPPN (takšni primeri so
opustitev kmetije in namesto nje gradnja stanovanjskih in drugih
objektov ali preusmeritev kmetije, zapolnitve vrzeli ali zaključena
pozidava, kjer bi v vseh predhodno navedenih primerih nastalo manj kot 8
gradbenih parcel na površini, manjši od 80 arov), morajo investitorji
predhodno zagotoviti izdelavo elaborata sprejemljivosti posega
lokacijski preizkus, ki ga mora potrditi pristojni organ občine po
lastni strokovni presoji ali po predhodnem mnenju pooblaščene strokovne
organizacije. |
Lokacijski preizkus mora podati sprejemljivo zasnovo za: |
1. prometno ureditev območja z navezavo na obstoječo omrežje, |
2. energetsko in komunalno ureditev s priključki na obstoječe omrežje, |
3. povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, upoštevati je potrebno
tudi možnost škodljivega vplivanja na soseščino, |
4. pozidavo območja, vključno z ureditvijo zasebnih in skupnih zelenih
površin, |
5. ločeno zbiranje, v kolikor obstoječa mreža ekoloških otokov ne more
sprejeti povečane količine odpadkov. |
|
90. člen |
(splošni PIP za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN) |
(1) Za EUP, ki se urejajo s sprejetimi podrobnejšimi prostorskimi akti
ali pa občina predvideva pripravo OPPN, je dopustna priprava enotnega
OPPN za celovito območje EUP ali več ločenih OPPN za posamezne dele EUP,
ki predstavljajo prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto
(vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno
infrastrukturo), pri čemer naj dinamika priprave posameznih OPPN v EUP
zagotavlja smiselno zaporednost prostorskih ureditev. Z novim aktom je
dopustno nadomestiti veljavne akte in se izogniti postopku sprememb in
dopolnitev posameznih veljavnih podrobnejših aktov za del EUP ob
upoštevanju smiselne prostorske in funkcionalne členitve območja in
možne zaporednosti prostorskih ureditev. |
(2) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je opredeljena
izdelava OPPN, je potrebno pripraviti ustrezne strokovne podlage za
celotno območje OPPN in sočasno z delom občinskega podrobnega
prostorskega načrta sprejeti za celotno območje tudi rešitev omrežja
prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelati program
opremljanja zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov komunalnega
opremljanja tudi za vsak posamezni občinski podrobni prostorski načrt. |
(3) Meje in podrobnejšo namensko rabo za OPPN, ki so prikazani v
grafičnih prikazih tega OPN, je v postopku priprave dopustno prilagoditi
podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji
rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Meje OPPN je dopustno
spreminjati pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na
novo vključenih ali izključenih parcel ali da občinski svet Občine
Starše sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s
spremembo območja OPPN. |
(4) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo je potrebno zagotoviti
ureditev javnih in poljavnih površin za zelenice, parke, igrišča,
otroška igrišča in podobno v obsegu najmanj 15 % celotne površine OPPN. |
(5) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo občina določi, da je del ali
celotno območje urejanja lahko čisto stanovanjsko območje v smislu
predpisov o varstvu pred hrupom, kar pri načrtovanju zahteva upoštevanje
urbanističnih, arhitekturnih in tehničnih ukrepov varstva pred hrupom. |
(6) Nezazidana stavbna zemljišča na območju predvidenega OPPN morajo
lastniki parcele do pričetka izvajanja OPPN vzdrževati v urejenem
stanju. Za vmesno obdobje je dopustna začasna sprememba dejanske rabe,
ki ne sme biti funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje. |
(7) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev za katere bo občina po
predhodni preveri za poseganje v prostor pogojevala izdelavo OPPN,
čeprav ti v OPN niso predvideni so: |
1. gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot
osem objektov ali presega 0,8 ha površine velja tudi za območja širitev
naselij; |
2. gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike
bivanja, kadar je zmogljivost objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100
postelj; |
3. kamp nad površino 0,5 ha; |
4. na površinah, kjer je potrebno urediti novo parcelacijo za gradnjo
objektov (tudi komasacija ali razlastitev stavbnih zemljišč) in na
površinah, ki nimajo urejenih dovozov; |
5. na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar
gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali
za spremembe tehnologije; |
6. gradnja gospodarske javne infrastrukture za omrežja, daljša od 1000 m
s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti; |
7. objekti gospodarske javne infrastrukture, ki obsegajo več kot 0,5 ha
ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega
obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom. |
8. prostorske ureditve na območjih prepoznavnosti zunaj naselij. |
(8) OPPN, ki ni posebej opredeljen v OPN, je dopustno izdelati za
prostorske ureditve večjega obsega, za katere so znani investitorji, se
z njimi načrtuje, ali rekonstruira gospodarska javna infrastruktura,
zagotavlja delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za
urejanje površin, namenjenih javnemu dobro in za urejanje območij, za
predvidene sanacije in prenove naselij ter za sanacije posledic naravnih
nesreč ali za potrebe občine s katerimi se zagotavlja javni interes. |
(9) Za območja manjših širitev naselij, ki so po številu objektov in
površini nižja od kriterijev, navedenih v 1. alineji sedmega odstavka,
hkrati pa imajo že izvedeno opremljenost nepozidanih stavbnih zemljišč z
vso gospodarsko javno infrastrukturo, kar ugotovi župan s sklepom na
osnovi predhodne preverbe območja, priprava OPPN ni potrebna. |
Posegi v prostor se izvajajo po merilih in pogojih iz tega odloka. |
(10) V postopku priprave OPPN mora načrtovalec upoštevati usklajene
zahteve (pogoje) nosilcev urejanja prostora in pridobiti natančne
podatke o poteku tras obstoječih vodov gospodarske javne infrastrukture
ter jih upoštevati v postopku priprave OPPN. |
|
91. člen |
(dodatni pogoji in merila za pripravo OPPN po EUP ter |
merila za območja) |
(1) Dodatni pogoji in merila za poseganje v prostor oziroma pripravo
OPPN po EUP določajo izhodišča, ki jih morata pripravljavec in
investitor upoštevati v postopku priprave in sprejemanja OPPN so
navedeni po enotah v nadaljevanju tega člena. |
(2) V EUP MA05 – SK, Marjeta območje ob šoli je poleg splošnih usmeritev
potrebno upoštevati: |
1. zasnovo zgostitve poselitve z ohranjanjem kakovosti bivanja v EUP, v
katerem je predvidena gradnja stanovanjskih stavb z bivanjem in
izvajanjem poslovnih dejavnosti na domu-poslovni del je lahko največ ena
tretjina etaže, |
2. funkcionalno povezanost s površinami za bivanje in ostalimi
dejavnostmi v naselju in v vplivnem območju, |
3. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo stanovanjskih in spremljajočih
objektov v EUP v skladu z idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov, |
6. tradicionalno arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz
oblikovanja podeželskih naselij ali nadgradnjo te tradicije in
modernejšo oblikovanje, ki bo vidno poudarjalo naselbinsko in krajinsko
privlačnost in vzpostavila varovalni naselbinski rob naselja, |
7. vzpostavitev prometnega režima, ki bo zagotavljal prepustnost te
dejavnosti z možnostjo dvostranskega priključevanja na cesto skozi
naselje cesto in na ostale obstoječe prometne smeri (cesto severno od
šole). |
(3) V EUP ST06 - CU, PC, Starše območje ob gradu je poleg splošnih
usmeritev potrebno upoštevati: |
1. zasnovo zgostitve poselitve z ohranjanjem kakovosti bivanja v EUP in
sosednjih enotah, v katerem so predvidene kulturne dejavnosti z večjimi
prireditvami ter dejavnosti turizma s postavitvijo etno-muzeja
(prestavitev nestanovanjskih kmetijskih objektov Dravskega polja), |
2. funkcionalno povezanost s površinami za bivanje in ostalimi
dejavnostmi v naselju in v vplivnem območju, |
3. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo kulturnih in turističnih ter
spremljajočih objektov v EUP v skladu z idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov, |
6. tradicionalno arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz
oblikovanja podeželskih naselij z nadgradnjo za potrebe novih
dejavnosti, ki bo vidno poudarjalo naselbinsko in krajinsko privlačnost
ter vzpostavila primeren naselbinski rob naselja, |
7. možnost povezovanja z dejavnostmi, ki so načrtovane v dolgoročnih
širitvah naselja južno od EUP, |
8. vzpostavitev prometnega režima, ki bo zagotavljal prepustnost te
dejavnosti z možnostjo dvostranskega priključevanja na cesto skozi
naselje cesto in na ostale obstoječe prometne smeri (cesto severno od
šole). |
(4) V EUP ST08 - ZS, G, VC, K1 Starše – obrežje Drave ob ribiški koči,
je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati oziroma izvesti: |
1. idejno zasnovo ureditve, v kateri mora biti sprejemljivost
načrtovanih dejavnosti in njihova umestitev predhodno usklajena z
veljavnimi varstveni režimi - varstvo narave, varovalni gozd,
vodovarstveno območje in območji ogroženosti (poplave) |
2. funkcionalno povezanost s površinami, ki jih je potrebno urediti
izven območja urejanja (parkiranje, gostinske ponudba) ter površinami
občinskega središča in ostalimi dejavnostmi v naselju in v vplivnem
območju ureditve, |
3. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki mora biti v meji in
podrobnejši namenski rabi površin usklajena s pogoji, izhajajočimi iz
obstoječih varstvenih režimov (varstvo narave, varovalni gozd,
vodovarstveno območje) in območij ogroženosti (poplavna ogroženost) ter
pogoji NUP, ki izhajajo iz teh omejitev (vode, gozd, narava), |
4. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo in ureditev rekreacijskih
površin ter dopustnih spremljajočih objektov v EUP, zaradi poplavne
ogroženosti pa na tem območju ni dopustno načrtovati in izvesti gradnje
objektov ali ureditev, ki bi izstopali iz terena in predstavljali oviro
poplavnim tokovom, |
5. izvesti renaturacijo rokava in vzpostaviti pretok vode skozi rokav
tudi ob nižjih vodostajih v matici, |
6. stalno zagotovitev pretoka Qes (ekološko sprejemljivega pretoka v
skladu s predpisi) v strugi Drave, z ustrezno hidrološko studijo pa
določiti pretok, pri katerem bo tekla voda skozi rokav in tudi količino
vode, ki je potrebna, da bo obnovljeni rokav v zaželenem stanju,
|
7. urediti poljsko pot, ob zahodnem in južnem robu gozda (obrečne
vegetacije) (zunanjem robu, ki je odmaknjen od struge), na kateri je po
potrebi dopustno urediti tudi kolesarsko ali drugo sprejemljivo
rekreacijsko pot, |
8. urediti vstopno izstopna mesta v reko Dravo za potrebe čolnarjenja po
reki ali potrebe prečenja vodotoka z rečnim plovilom (brod), |
9. urediti parkirišča izven območja gozda in rokava in fizično omejiti
dovoz za avtomobile na širše območje rokava ter obrežje Drave, |
10. veljavne varstvenih režimov (vode, gozd, narava) |
in omejitve, ki jih je poleg režimov varovanja potrebno upoštevati
zaradi ogroženosti območja z naravnimi nesrečami (poplave), |
11. predpise, ki zagotavljajo varovanje okolja in načrtovati ureditve
tako, da tega stanja ne poslabšujejo, |
12. predpise, ki zagotavljajo standarde kakovosti voda za kopanje v
naravnih vodah, če bo del renaturiranega rokava namenjen tej dejavnosti, |
13. možnost povezovanja z dejavnostmi, ki so načrtovane v dolgoročnih
širitvah naselja južno od naselja Starše in ureditvami v sosednji Občini
Duplek, |
14. pogoje in usmeritve, ki izhajajo iz ciljev ohranjanja povezanosti
območij Nature, kot so: |
a. zagotovitev miru okoli gnezdišč, zlasti na vznemirjanje občutljivih
vrst ptic; posebej na prodiščih, |
b. ohranitev obstoječega obsega in obstoječih ekoloških značilnosti
poplavnih gozdov, |
c. zagotovitev ustrezne rečna dinamike, |
15. pogoje in usmeritve, ki izhajajo varstvenega režima Krajinskega
parka Drava, kot so: |
a. poplavnem pasu Drave graditi zgradbe, |
b. graditi izven strnjenih naselij, |
c. urejati in vzdrževati vodne in obrežne površine na način, ki ni v
skladu z njihovimi ekološkimi in krajinsko estetskimi značilnostmi, |
d. v gozdovih sekati na golo in vnašati neavtohtone rastlinske vrste, |
16. pogoje in usmeritve, ki izhajajo varstvenega režima naravnega |
spomenika Drava-stara struga, kot so: |
a. spreminjati vodni režim, |
b. izvajati regulacijska gradbena dela, |
c. graditi stavbe vseh vrst na bregu ali neposredni bližini |
bregov (npr. stanovanjske ali počitniške hiše, turistične objekte,
gospodarska poslopja, parkirne prostore), |
d. posegati v obrežno vegetacijo, |
e. odvzemati prod, pesek ali mivko iz obrežja, prodišča ali dna struge, |
17. omilitvene ukrepe, ki jih bo pri izvedbi predhodno usklajene idejne
zasnove potrebno upoštevati v območju: |
a. izvedbo ureditev je potrebno izvajati izven obdobja drstitve rib
(julij - februar) in izven obdobja gnezdenja ptic (avgust-januar), |
b. dostop do mrtvega rokava preko ene vstopne točke, medtem ko se
preostalo območje prepusti naravnemu razvoju, |
c. pred morebitno renaturacijo rokava je potrebno izdelati hidrološko
študijo, ki mora opredeliti pretok vode skozi rokav potrebne, da bo
obnovljeni rokav v želenem stanju, |
d. izvedba morebitnih ureditev poljskih poti je dopustna ob zahodnem in
južnem robu gozda (odmaknjena od struge) |
e. osvetljevanje območja ni dopustno, |
f. glasne dejavnosti ali prireditve naj se ne izvajajo v času gnezdenja
ptic(februar-avgust) |
g. posegi, ki bi imeli negativen vpliv na varovalno funkcijo gozda niso
dopustni. |
(5) V EUP TR02 – SK, Trniče nepozidano središče, je poleg splošnih
usmeritev potrebno upoštevati: |
1. zasnovo zgostitve poselitve z ohranjanjem kakovosti bivanja v EUP, v
katerem je predvidena gradnja stanovanjskih stavb z bivanjem in
izvajanjem poslovnih dejavnosti na domu-poslovni del je lahko največ ena
tretjina etaže, |
2. funkcionalno povezanost s površinami za bivanje in ostalimi
dejavnostmi v naselju in v vplivnem območju, |
3. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo OPPN, |
4. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo stanovanjskih in spremljajočih
objektov v EUP v skladu z zasnovo OPPN, |
5. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov |
6. tradicionalno arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz
oblikovanja podeželskih naselij ali nadgradnjo te tradicije in
modernejšo oblikovanje, ki bo vidno poudarjala krajinsko privlačnost, |
7. vzpostavitev naselbinskega roba naselja, |
8. vzpostavitev prometnega režima, ki bo zagotavljal prepustnost te
dejavnosti z možnostjo dvostranskega priključevanja na cesto skozi
naselje cesto in na ostale obstoječe prometne smeri (cesto severno od
šole). |
(6) V EUP TR04 – IK, A, Trniče – območje za prestavitev kmetije, je
poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. zasnovo prestavitve kmetiji v EUP, v kateri je predvidena gradnja
kmetijskih objektov za intenzivno vzrejo živali s spremljajočimi objekti
brez postavitve bioplinarne, |
2. funkcionalno povezanost s površinami za bivanje in ostalimi
dejavnostmi v naselju in v vplivnem območju, |
3. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi s potrebami (npr. prestavitev
stanovanjskega dela kmetije) upoštevati omilitvene ukrepe za gradnjo
stanovanjskih stavb v vplivnem območju AC-pri načrtovanju stanovanjskih
objektov je potrebno načrtovati pasivno zaščito proti hrupu, katere
izvedba je obveza investitorja oziroma lastnika nepremičnin, |
4. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo kmetijskih objektov za
intenzivno vzrejo in spremljajočih objektov v EUP, |
5. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov, |
6. tradicionalno arhitektonsko in urbanistično oblikovanje za takšen tip
objektov, ki izhaja iz oblikovanja podeželskih naselij ali nadgradnjo te
tradicije, ki bo vidno poudarjala krajinsko privlačnost, |
7. vzpostavitev naselbinskega roba naselja, |
8. vzpostavitev prometnega režima, ki bo zagotavljal prepustnost |
te dejavnosti z možnostjo preureditve prometnega režima, v kolikor se bo
v nadaljevanju preselilo več kmetij ali delov kmetij), |
9. možnost priključevanja na ostala GJI omrežja z možnostjo odvajanja
bioplina v javno plinsko omrežje. |
(7) V EUP ZL05 – CU, Zlatoličje centralno območje, je poleg splošnih
usmeritev potrebno upoštevati: |
1. zasnovo poselitve v EUP, v kateri je predvidena gradnja objektov za
potrebe centralnih storitvenih in uslužnostnih dejavnosti za potrebe
naselja in širšega vplivnega območja ter poslovno stanovanjskih objektov
s prostorsko in okoljsko sprejemljivo poslovno dejavnostjo, |
2. funkcionalno povezanost s površinami za bivanje in ostalimi
dejavnostmi v naselju in v vplivnem območju, |
3. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo, |
4. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo poslovnih trgovskih, gostinskih
in drugih storitvenih objektov in spremljajočih objektov v EUP v skladu
z zasnovo OPPN, |
5. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov |
6. tradicionalno arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz
oblikovanja podeželskih naselij ali nadgradnjo te tradicije ter
modernejšo oblikovanje, ki bo vidno poudarjala naselbinsko privlačnost
in dejavnosti v tem naselju, |
7. vzpostavitev prometnega režima, ki bo zagotavljal prepustnost te
dejavnosti z možnostjo dvostranskega priključevanja na cesto skozi
naselje cesto in na ostale obstoječe prometne smeri ter zagotavljal
oziroma ohranjal dostop do dejavnosti, ki so v zaledju te EUP odmaknjene
od ceste. |
(8) V EUP ZL09 – IK, Zlatoličje – območje za prestavitev kmetije, je
poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. zasnovo prestavitve kmetiji v EUP, v kateri je predvidena gradnja
kmetijskih objektov za intenzivno vzrejo živali s spremljajočimi objekti
brez postavitve bioplinarne, |
2. funkcionalno povezanost s površinami za bivanje in ostalimi
dejavnostmi v naselju in v vplivnem območju, |
3. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi s potrebami (npr. prestavitev
stanovanjskega dela kmetije) upoštevati omilitvene ukrepe za gradnjo
stanovanjskih stavb v območju Q100, |
4. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo kmetijskih objektov za
intenzivno vzrejo in spremljajočih objektov v EUP, |
5. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov |
6. tradicionalno arhitektonsko in urbanistično oblikovanje za takšen tip
objektov, ki izhaja iz oblikovanja podeželskih naselij ali nadgradnjo te
tradicije, ki bo vidno poudarjala krajinsko privlačnost, |
7. vzpostavitev naselbinskega roba naselja, |
8. vzpostavitev prometnega režima, ki bo zagotavljal prepustnost te
dejavnosti z možnostjo preureditve prometnega režima, v kolikor se bo v
nadaljevanju preselilo več kmetij ali delov kmetij,). |
(9) V EUP ZL10 - IG, ZD, Zlatoličje – gospodarska cona južno od HE
Zlatoličje, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo ureditve EUP proizvodnih in ostalih dejavnosti
gospodarske cone |
2. funkcionalno povezanost z obstoječimi dejavnostmi v soseščini z
možnostjo logističnega povezovanja in izrabe eksternih učinkov območja, |
3. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi s potrebami posameznih
investitorjev, |
4. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo proizvodnih, skladiščnih,
energetskih in podobnih ter spremljajočih objektov v EUP v skladu z
idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov in predpisov ter
predpisov varovanja okolja (pri načrtovanju varovalnih prostorov v
stavbah je potrebno predvideti ustrezno pasivno zaščito pred hrupom), |
6. arhitektonsko in urbanistično oblikovanje, ki izhaja iz oblikovanja
obstoječih objektov proizvodnega območja in nadgradnjo tega oblikovanja,
ki bo hkrati prilagojena tehnološkim postopkom posameznih dejavnosti in
bo ohranjala krajinsko privlačnost območja, |
7. vzpostavitev omrežij in objektov GJI, ki bo izhajalo iz potreb
posameznih dejavnosti s povezovanjem v celotnem območju širše
(medobčinske) poslovne cone in bo zagotavljalo priključevanje posameznih
objektov na vsa omrežja GJI. |
(10) V EUP DP14 - LN, Dravsko polje – del gramoznice Prepolje - območje
za rekreacijo, je poleg splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo ureditev na izkoriščenih površinah nadzemnega
izkoriščanja mineralnih surovin, ki se s sanacijo spreminjajo v območje
športno rekreacijskih dejavnosti na vodnih površinah in ob njih, ter
umestitev posameznih ureditev v prostor, |
2. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se mora z načrtom
sanacije v meji in podrobnejši namenski rabi površin uskladiti z
dejansko rabo (vodne površine) in z načrtovanimi ureditvami (športne
dejavnosti na utrjenih površinah s spremljajočimi objekt (npr. čolnarna,
shrambe za rekvizite, prostori za nudenje pomoči, ipd.), spremljajoče
dejavnosti (parkirišča, dostopne in dovozne ceste, gostinski objekt,
gostinski vrt na prostem, površine za piknik, sanitarni objekti, ob
ipd.)), |
3. funkcionalno povezanost z javnim prometnim omrežjem in s
spremljajočimi dejavnostmi izven območja, |
4. vzpostavitev omrežij in objektov GJI, ki bo izhajalo iz potreb
posameznih dejavnosti, |
5. tehnične predpise, ki urejajo postavitev oziroma ureditev športno
rekreacijskih in spremljajočih objektov v EUP v skladu z idejno zasnovo, |
6. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov in predpisov ter
predpisov varovanja okolja, |
7. vse ureditve morajo biti načrtovane in izvedene tako, da ne bodo
poslabševale ekološkega stanja gramoznice. |
(11) V EUP DP23 - BT, Brunšvik – območje avtokampa Prepolje, je poleg
splošnih usmeritev potrebno upoštevati: |
1. idejno zasnovo umestitve posebnih dejavnosti turizma ob območju
rekreacije gramoznice Pleterje, po kateri je predvidena ureditev kampa
kapacitete do dvajset (20) kampirnih prostorov z naslednjimi
spremljajočimi objekti za potrebe kampa: objekt recepcije, sanitarni
objekt, skladiščni objekt za shranjevanje opreme za vzdrževanje kampa, |
2. izhodiščno namensko rabo, določeno v območju, ki se lahko v meji in
podrobnejši namenski rabi površin uskladi z idejno zasnovo ob
upoštevanju pogojev NUP (gozd, narava), na kateri se uredi krožna pot s
prostori za postavitev bivalnih vozil, šotorov, počitniških prikolic ter
osebnih avtomobilov v utrjeni izvedbi. |
3. funkcionalno povezanost z javnim cestnim omrežjem in s površinami za
športno rekreacijskimi dejavnosti, ki ležijo v sosednji občini, |
4. tehnične predpise, ki urejajo gradnjo spremljajočih objektov v EUP k
rekreacijskim površinam v skladu z idejno zasnovo, |
5. upoštevanje varovalnih in varstvenih režimov in predpisov ter
predpisov varovanja okolja |
6. za ohranitev stanja vrst, zaradi katerih je predlagana površina del
območja EPO in NV, je potrebno na mestu ureditve rekreacijskega poligona
ohraniti strnjeni gozdni kompleks izven območja gramoznice, |
7. dopustna je ureditev, ki jo je potrebno izvesti tako, da se ne
odstranjuje drevesne vegetacije ter ne slabša njenega ekološkega stanja. |
|
4 PREHODNE in končne DOLOČBE |
|
92. člen |
(prehodne določbe) |
(1) Postopki za izdajo dovoljenja za poseg v prostor pričeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in dokončajo po določilih
aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred sprejemom tega odloka. |
|
93. člen |
(vpogled v občinski prostorski načrt) |
(1) Občinski prostorski načrt Občine Starše je na vpogled na sedežu
Občine v času uradnih ur občinske uprave. |
|
94. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
1. Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana
za območje Občine Starše (MUV, 12/96, 04/02, 07/04) |
2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini
Maribor, za območje Občine Starše (MUV, št. 11/93, 08/10, 13/10, 5/11,
9/11). |
|
95. člen |
(veljavnost prostorskih aktov) |
(1) Po uveljavitvi tega odloka ostanejo v veljavi in se še naprej
uporabljajo: |
1. Odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo kanalizacijskega sistema
fekalnih odpadnih vod v naseljih Starše, Loka in Rošnja (MUV 7/07), |
2. Odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo kanalizacijskega sistema
fekalnih odpadnih vod v naseljih Trniče, Brunšvik in Marjeta na Dravskem
polju (MUV 9/03), |
3. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za izgradnjo pločnikov
in avtobusnih postajališč ob lokalni cesti LC 386010 v naselju Marjeta
na Dravskem polju in delu naselja Trniče (MUV, št. 26/11). |
(2) Po uveljavitvi tega odloka je na območju Občine Starše pri poseganju
v prostor potrebno upoštevati tudi naslednje DPA v pripravi: |
1. Uredba o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Slivnica –
Draženci (Uradni list RS, št. 37/05, 33/07 in 80/10 – ZUPUDPP), 2.
Uredba o državnem lokacijskem načrtu za plinovod M 1/1 na odseku
Ceršak–Kidričevo (Uradni list RS, št. 27/07, 33/07 – ZPNačrt in 80/10 –
ZUPUDPP). |
|
96. člen |
(nadzor nad izvajanjem odloka) |
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
97. člen |
(začetek veljavnosti) |
(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem
uradnem vestniku. |
|
Številka: 3505-3/2015 |
Datum: 21. september 2016 |
|
Župan Občine Starše |
Bojan Kirbiš, s.r. |
|
|
Odlok
in Priloge pdf: |