Na podlagi 3. člena
Zakona o
zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93,
45/94-odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00), 25., 26., 67., 128., 129. in 135.
člena
Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št.
96/02) 19., 20., 22., 23. in 24. člena
Zakona o
varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 7/99 in 110/02) in 8.,
16. in 74. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98,
17/98, 23/98, 5/00, 6/04 in 13/04) je Mestni svet Mestne občine Maribor
na 18. redni seji, dne 30. avgusta 2004, sprejel |
|
|
ODLOK |
o ustanovitvi
javnega zavoda |
MUZEJ NARODNE
OSVOBODITVE MARIBOR |
|
1. UVODNE
DOLOČBE |
|
1.1 Splošne
določbe in določbe o ustanovitelju |
|
1. člen |
|
S tem odlokom
Mestna občina Maribor ustanovi javni zavod Muzej narodne osvoboditve
Maribor (v nadaljnjem besedilu: muzej) skladno z določbami Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02),
uredi status muzeja, razmerja med ustanoviteljem in muzejem ter temeljna
vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja muzeja. |
Ustanovitelj muzeja
je Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, Maribor (v
nadaljevanju: ustanovitelj). Ustanoviteljske pravice in obveznosti
izvajata Mestni svet Mestne občine Maribor in župan. |
Mestni svet odloča
o: |
·
statusnih
spremembah muzeja, |
·
imenovanju
in razrešitvi direktorja muzeja, |
·
imenovanju
in razrešitvi predstavnikov ustanovitelja v svetu muzeja, |
·
odtujitvi
ali pridobitvi nepremičnega premoženja za potrebe delovanja muzeja. |
Če ni zakonsko ali
z drugimi občinskimi odloki določeno drugače, izvaja vse ostale pravice
in obveznosti do muzeja, ki izhajajo iz zakonskih in podzakonskih aktov,
tega odloka in drugih predpisov ustanovitelja, župan. |
|
2. člen |
|
V tem aktu
uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
1.2 Zgodovinski
izvor, namen in poslanstvo muzeja |
|
3. člen |
|
V letu 1947 je bila
v Pokrajinskem muzeju Maribor odprta zbirka o narodnoosvobodilnem boju,
ki predstavlja začetek vsebine novega muzeja, od leta 1954 je zbirka v
lastnih prostorih, od 1. maja 1958 muzej deluje kot samostojna muzejska
ustanova. Prva razstava, ki jo je pripravil muzej, je bila razstava o
boju za slovensko severno mejo 1918-1919, prva stalna razstava pa je
zajela obdobje prve polovice 20. stoletja. Ob ustanovitvi je bil muzej
vsebinsko opredeljen kot zgodovinski muzej, ki se ukvarja z muzeološkim
in historiografskim proučevanjem novejše zgodovine severovzhodne
Slovenije. |
Muzej narodne
osvoboditve Maribor je posebni, zgodovinski muzej, katerega poslanstvo
je trajno in nemoteno izvajanje javne službe evidentiranja, zbiranja,
varovanja, ohranjanja, raziskovanja in razstavljanja premične kulturne
dediščine na področju novejše zgodovine (od začetka 20. stoletja dalje)
za območje občine ustanoviteljice ter območje, ki ga določi država s
predpisom kot območje muzejeve teritorialne matičnosti. Ker to območje,
določeno z Uredbo vlade Republike Slovenije o vzpostavitvi muzejske
mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne
dediščine in določitvi državnih muzejev (Ur. list RS, št. 97/2000),
obsega več občin, se muzej uvršča med muzeje širšega pomena, ki izvajajo
dejavnost tudi v javnem interesu države, skladno s 67. členom Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo. |
Muzej s svojim
delom ohranja in proučuje izbrane materialne kulturne dobrine in neguje
kulturne vrednote, spodbuja zanimanje za kulturo in zgodovino našega
prostora in širi vedenje o tem v občini in v širšem okolju, v državi in
v mednarodnem kulturnem prostoru. |
|
2. STATUSNE
DOLOČBE |
|
2.1 Ime, sedež,
pravni status in pravno nasledstvo muzeja |
|
4. člen |
|
Ime muzeja je:
Muzej narodne osvoboditve Maribor |
Skrajšano ime
muzeja je: MNO Maribor. |
V mednarodnem
prometu uporablja muzej ime: Maribor National Liberation Museum. |
Sedež muzeja je:
Ulica heroja Tomšiča 5, 2000 Maribor. |
Muzej je pravna
oseba. |
Muzej je vpisan v
sodni register pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod reg. št. vl. 1/7-00. |
|
5. člen |
|
Muzej je pravni
naslednik javnega zavoda Muzej narodne osvoboditve Maribor, s sedežem v
Mariboru, Ulica heroja Tomšiča 5, ki je bil ustanovljen s sklepom
Okrajnega ljudskega odbora Maribor, 20. februarja 1958, ter bil vpisan v
sodni register pri Temeljnem sodišču v Mariboru pod številko
registrskega vložka 1/7-00. |
|
3.
ORGANIZIRANOST MUZEJA |
|
6. člen |
|
Muzej se
organizacijsko členi na enote: |
·
Muzejski
oddelek s kustodiati, |
·
Arhivski
oddelek, |
·
Oddelek
fototeke, filmoteke, medioteke, |
·
Oddelek
muzejskih depojev in muzejske dokumentacije, |
·
Muzejska
knjižnica, |
·
Muzejska
pedagoško andragoška služba, |
·
Splošna
služba. |
Muzej ima lahko
tudi druge organizacijske enote. Enote nimajo pooblastil v pravnem
prometu. Organizacijska členitev muzeja se ureja z aktom o organizaciji
dela. |
|
4. DEJAVNOST
MUZEJA |
|
4.1 Dejavnost
muzeja |
|
7. člen |
|
Muzej opravlja v
okviru izvajanja javne službe varstva premične kulturne dediščine na
področjih iz 3. člena tega odloka ter v območju svoje teritorialne
matičnosti naslednje naloge: |
·
evidentira,
in skladno s svojo zbiralno politiko zbira, ureja, hrani in proučuje
premično kulturno in tehniško dediščino ter muzejsko gradivo za
zgodovino od začetka 20. stoletja dalje na območju, ki ga pokriva, |
·
podatke o
premični dediščini posreduje v register dediščine, |
·
pripravlja
razstave, publikacije in druge oblike predstavljanja kulturne in
tehniške dediščine v državi in tujini, |
·
pripravlja
in nudi pedagoške in andragoške programe o muzejskem gradivu, razstavah
in drugih aktivnostih muzeja, |
·
izvaja
zgodovinske raziskovalne projekte za obdobje in območje, ki ga pokriva,
pripravlja restavratorske in konservatorske programe na premični
kulturni dediščini, |
·
spremlja
upravljanje dediščine v lasti občin na območju, ki ga pokriva, |
·
pripravlja
strokovne podlage za razglasitev spomenika ali znamenitosti za kulturno
dediščino, |
·
pripravlja
smernice s področja dediščine v postopkih sprejemanja planskih aktov, |
·
daje občanom
in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoč pri
spoznavanju, urejanju in hranjenju kulturne dediščine, |
·
izdaja
prepise dokumentov in potrdila na podlagi arhivskega gradiva, ki ga
hrani, |
·
spremlja
vzdrževanje, posege, rabo in promet z dediščino, |
·
se vključuje
v sistem varstva dediščine v primeru oboroženega spopada in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
·
organizira
kulturne prireditve ter tudi na druge načine skrbi za popularizacijo
svoje dejavnosti; pri tem sodeluje z vzgojno - izobraževalnimi
organizacijami, drugimi kulturnimi organizacijami, organizacijami na
področju turizma ipd., |
·
premično
kulturno dediščino iz svojih zbirk posoja domačim in tujim muzejem za
njihove razstave, objave ali raziskovalne potrebe ter za posebne potrebe
v skladu s svojo poslovno politiko, |
·
strokovno
sodeluje s fizičnimi in pravnimi osebami zasebnega prava, ki imajo
zbirke premične dediščine, pri urejanju in predstavljanju zbirk, |
·
pripravlja
ali posreduje razstave in druge oblike predstavljanja dediščine drugih
narodov, |
·
sodeluje z
domačimi in tujimi muzeji in organizacijami s področja restavriranja in
konserviranja premične kulturne dediščine, |
·
vzdržuje
strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti, |
·
sodeluje z
zainteresiranimi organizacijami in skupnostmi, ki v okviru svoje
dejavnosti ali v zvezi z njo pripravljajo zbirke, razstave in druge
oblike predstavljanja dediščine, in jim strokovno pomaga, |
·
pripravlja
strokovne in znanstvene pogovore ter srečanja, |
·
upravlja z
javno infrastrukturo za področje svojega dela, |
·
izvaja druge
naloge v skladu s potrjenim letnim programom dela in finančnim načrtom
oziroma z zakonom. |
|
8. člen |
|
Z namenom
dopolnjevanja svojih osnovnih storitev in da bi optimalno izrabil svoje
kapacitete lahko opravlja muzej na področju svojega delovanja tudi
gospodarsko dejavnost, pri čemer je prihodek take dejavnosti izrecno
namenjen razvoju in izvajanju osnovne muzejske dejavnosti. |
V okviru dejavnosti
iz predhodnega odstavka muzej izvaja: |
·
izobraževanje, |
·
raziskovanje, |
·
fotokopiranje, |
·
založništvo
vseh vrst s področja dejavnosti, |
·
oglaševanje, |
·
podatkovne
informacijske storitve, |
·
oddajanje
prostorov za muzeju sorodne vsebine, |
·
izdelovanje
in prodajo publikacij, fotografske, video in filmske dokumentacije,
replik in drugih predmetov, apliciranih iz muzejskega gradiva, |
·
gostinske
storitve za lastne potrebe in potrebe obiskovalcev. |
Opravljanje nalog
iz predhodnega odstavka ne sme ogroziti izvajanje osnovnih programov
muzeja iz predhodnega člena. |
|
4.2
Klasifikacija dejavnosti muzeja |
|
9. člen |
Osnovne dejavnosti
muzeja iz 7. člena tega akta so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi
standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02)
klasificirane kot: |
·
O/92.521
Dejavnost muzejev |
·
O/92.522
Varstvo kulturne dediščine |
·
O/92.320
Obratovanje objektov za kulturne prireditve |
·
Druge
dejavnosti iz 7. in 8. člena tega akta se v standardni klasifikaciji
dejavnosti navajajo kot: |
·
DE/20.510
Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa |
·
DE/22.110
Izdajanje knjig |
·
DE/22.130
Izdajanje revij in periodike |
·
DE/22.140
Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa |
·
DE/22.150
Drugo založništvo |
·
DE/22.220
Drugo tiskarstvo |
·
DE/22.230
Knjigoveštvo |
·
DE/22.240
Priprava za tisk |
·
DE/22.250
Druge dejavnosti, povezane s tiskarstvom |
·
DE/22.310
Razmnoževanje zvočnih zapisov |
·
DE/22.320
Razmnoževanje video zapisov |
·
DE/22.330
Razmnoževanje računalniških zapisov |
·
DK/28.520
Splošna mehanična dela |
·
G/52.471
Dejavnost knjigarn |
·
G/52.486
Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki |
·
G/52.610
Trgovina na drobno po pošti |
·
G/52.620
Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah |
·
G/52.630
Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln |
·
G/52.740
Druga popravila izdelkov široke porabe |
·
H/55.302
Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij |
·
H/55.303
Dejavnost slaščičarn, kavarn |
·
H/55.400
Točenje pijač |
·
K/70.200
Dajanje lastnih nepremičnin v najem |
·
K/71.402
Dejavnost videotek |
·
K/72.300
Obdelava podatkov |
·
K/72.600
Druge računalniške dejavnosti |
·
K/73.201
Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja |
·
K/73.202
Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike |
·
K/74.400
Oglaševanje |
·
K/74.810
Fotografska dejavnost |
·
K/74.851
Prevajanje |
·
K/74.852
Fotokopiranje in drugo razmnoževanje |
·
K/74.871
Prirejanje razstav, sejmov in kongresov |
·
M/80.422
Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje |
·
O/92.110
Snemanje filmov in video filmov |
·
O/92.310
Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje |
·
O/92.340
Druge razvedrilne dejavnosti |
·
O/92.511
Dejavnost knjižnic |
·
O/92.512
Dejavnost arhivov |
·
O/92.720
Druge dejavnosti za sprostitev |
|
4.3 Javnost dela
muzeja |
|
10. člen |
|
Delo muzeja je
javno. Muzej zagotavlja javnost svojega dela z obveščanjem javnosti o
svojem delu, z informacijami o načrtovanih dejavnostih ter s poročili o
opravljenem delu, skladno s predpisi o dostopu do informacij javnega
značaja. |
Ne glede na določbe
predhodnega odstavka niso javno dostopne informacije, ki se varujejo po
predpisih o varstvu osebnih podatkov, ter informacije s področij dela
muzeja, kjer muzej nastopa na trgu, in ki so po odločitvi direktorja
poslovna tajnost. V primeru spora o javni dostopnosti poslovnih
informacij odloči, če ni z zakonom drugače določeno, ustanovitelj. |
|
5. ORGANI MUZEJA |
|
11. člen |
|
Organa muzeja sta: |
·
direktor, |
·
svet muzeja. |
|
5.1 Direktor |
|
12. člen |
|
Direktor zastopa,
predstavlja in vodi poslovanje muzeja ter odgovarja za zakonitost in
strokovnost dela muzeja. |
Direktor mora pri
vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo
vestnega gospodarja. |
|
5.1.1 Imenovanje
in razrešitev direktorja |
|
13. člen |
|
Za direktorja
muzeja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: |
·
univerzitetna izobrazba s področja humanističnih oziroma družboslovnih
ved, |
·
najmanj pet
let delovnih izkušenj, |
·
organizacijske in vodstvene sposobnosti, |
·
strokovno
poznavanje področij dela in nalog muzeja, |
·
znanje
slovenskega jezika, |
·
aktivno
znanje vsaj enega svetovnega jezika. |
Ob prijavi na javni
razpis je kandidat za direktorja dolžan ob drugih dokazilih priložiti
življenjepis z opisom dosedanje poklicne kariere in program poslovnega
in programskega razvoja muzeja za mandatno obdobje. |
|
14. člen |
|
Direktorja imenuje
ustanovitelj na podlagi javnega razpisa po pridobitvi predhodnega mnenja
sveta muzeja. Javni razpis objavi pristojni organ ustanovitelja.
Ustanovitelj lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Pogoji
javnega razpisa veljajo tudi za povabljene kandidate. |
Mnenje sveta muzeja
iz prvega odstavka tega člena ni omejeno na kandidata po
ustanoviteljevem izboru. |
Če se na razpis
nihče ni prijavil ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran,
se razpis ponovi. |
Če svet muzeja ne
poda mnenja iz prvega odstavka v roku 30 dni od dneva, ko je bil zanj
zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno. |
Predsednik sveta
muzeja sklene z direktorjem v imenu sveta muzeja pogodbo o zaposlitvi na
podlagi akta o imenovanju direktorja. Delovno razmerje z direktorjem se
sklene za določen čas, za čas trajanja mandata. |
Delavca, ki je bil
pred imenovanjem za direktorja zaposlen v tem muzeju za nedoločen čas,
se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih
mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi
strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje. |
Mandat direktorja
traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova
imenovana za direktorja. |
|
15. člen |
|
Ustanovitelj
razreši direktorja pred potekom mandata: |
·
če direktor
sam zahteva razrešitev, |
·
če nastane
kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno
razmerje po samem zakonu. |
Ustanovitelj
razreši direktorja pred potekom mandata tudi: |
·
če direktor
pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih muzeja, |
·
če ne
izvršuje sklepov organov muzeja ali ravna v nasprotju z njimi, |
·
če z
nevestnim ali nepravilnim delom povzroči muzeju večjo škodo, |
·
če zanemarja
ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko
nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti muzeja. |
Ustanovitelj lahko
razreši direktorja pred potekom mandata tudi: |
·
če bi
nastopile bistvene spremembe dejavnosti, zaradi katere je muzej
ustanovljen, |
·
če bi prišlo
do spremembe ustanoviteljstva, ki bi zadevala ustanoviteljski delež,
večji od polovice potrebnih sredstev za delovanje muzeja. |
Pred razrešitvijo
direktorja si mora ustanovitelj pridobiti predhodno mnenje sveta muzeja
in seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev ter mu dati možnost, da
se v roku 15 dni o njih izjavi. Če svet muzeja ne da mnenja v roku 30
dni, se šteje, da je mnenje o razrešitvi pozitivno. |
Zoper sklep o
razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo. |
|
5.1.2 Vršilec
dolžnosti direktorja |
|
16. člen |
|
Vršilca dolžnosti
direktorja imenuje ustanovitelj za čas do imenovanja direktorja, vendar
največ za eno leto, če direktorju predčasno preneha mandat in ni bil
izpeljan redni postopek imenovanja, oziroma, če se v razpisnem roku ni
nihče prijavil, oziroma, če ni bil nihče izmed prijavljenih kandidatov
imenovan za direktorja. |
|
5.1.3 Naloge
direktorja |
|
17. člen |
|
Naloge direktorja
so: |
·
načrtuje,
organizira in vodi delo ter poslovanje muzeja, |
·
sprejema
strateški načrt, |
·
sprejema
letni program dela in finančni načrt, |
·
sprejema akt
o notranji organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih
sindikatov v muzeju, če so ti organizirani, |
·
sprejema akt
o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih
sindikatov v muzeju, če so ti organizirani, |
·
sprejema
kadrovski načrt, |
·
sprejema
načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja, |
·
sprejema
druge akte muzeja, če ni s predpisi ali s tem odlokom določeno, da jih
sprejema svet muzeja, |
·
sklepa
pogodbe za izvajanje dejavnosti muzeja, |
·
skrbi za
produktivnost in ekonomičnost poslovanja muzeja, |
·
skrbi za
trženje storitev, |
·
določa cene
storitev, |
·
oblikuje
predloge novih programov in dodatnih storitev, |
·
skrbi za
promocijo muzeja, |
·
skrbi za
sodelovanje z drugimi muzeji in organizacijami, |
·
določa
podatke, ki štejejo za poslovno skrivnost, |
·
izdaja
sklepe ter imenuje komisije, delovne skupine in druga delovna telesa za
proučitev določenih vprašanj ali izvedbo določenih nalog iz svoje
pristojnosti, |
·
odloča o
sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, razporeja delavce in izvaja
druge pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavno
zakonodajo, |
·
imenuje
namestnika direktorja in druge delavce s posebnimi pooblastili, |
·
sklepa
zavodsko kolektivno pogodbo, če jo muzej ima, |
·
zagotavlja
obveščanje zaposlenih v skladu z veljavnimi predpisi, |
·
poroča
ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na
delovanje muzeja, |
·
pripravi
letno poročilo o delu in poslovanju muzeja, |
·
izvršuje
sklepe in druge odločitve sveta muzeja, |
·
opravlja
druge zadeve, ki jih določajo zakon in drugi predpisi, ta odlok in
splošni akti muzeja. |
K aktom iz druge,
tretje, četrte, pete, šeste, sedme, dvanajste in dvajsete alineje
prejšnjega odstavka daje soglasje svet muzeja. |
|
5.1.4
Pooblastila direktorja |
|
18. člen |
|
Direktor zastopa in
predstavlja muzej v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za
sklepanje pogodb v okviru letnega programa dela in finančnega načrta
muzeja, razen pogodb o razpolaganju z nepremičninami, ki jih ima muzej v
upravljanju, za kar je potrebno soglasje ustanovitelja v okviru določb
33. člena tega odloka. |
Direktor lahko pri
uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem odlokom,
prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi
pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in
sistemizaciji delovnih mest. |
V primeru
direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja namestnik
ali delavec muzeja, ki ga pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa
obseg, vsebino in trajanje pooblastila. |
|
5.2 Svet muzeja |
|
5.2.1 Imenovanje
in razrešitev članov sveta muzeja |
|
19. člen |
|
Svet muzeja
sestavlja sedem članov: |
·
tri člane
imenuje ustanovitelj med strokovnjaki s področij dela muzeja, financ in
pravnih zadev, |
·
dva člana
izvolijo zaposleni v muzeju na zboru delavcev z večino glasov vseh
navzočih, pri čemer enega izvolijo izmed vseh zaposlenih, enega pa izmed
zaposlenih na strokovnih področjih dejavnosti muzeja, |
·
dva
predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti, od katerih
enega imenuje Kulturniška zbornica Slovenije, drugega pa Zavod Republike
Slovenije za šolstvo - območna enota Maribor. |
Položaj direktorja
muzeja je nezdružljiv s članstvom v svetu muzeja. |
Mandat članov sveta
muzeja traja 5 let in so lahko po poteku mandata ponovno imenovani
oziroma izvoljeni. Mandat članov sveta začne teči z dnem konstituiranja
sveta muzeja. |
Direktor mora
najmanj 90 dni pred iztekom mandata članom sveta pozvati ustanovitelja,
delavce muzeja, Kulturniško zbornico Slovenije in Zavod za šolstvo,
območna enota Maribor, da izvolijo oziroma imenujejo nove člane sveta. |
|
20. člen |
|
Član sveta je lahko
na predlog sveta muzeja ali ustanovitelja razrešen oziroma odpoklican
pred potekom mandata: |
·
če sam
zahteva razrešitev, |
·
če se
neopravičeno ne udeležuje sej, |
·
če nastopi
delo ali funkcijo, ki je nezdružljiva s članstvom v svetu, |
·
če ne
opravlja svojih nalog, oziroma jih ne opravlja strokovno, |
·
če pri
svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, |
·
če ne
zastopa interesov tistih, ki so ga imenovali oziroma izvolili. |
Mandat preneha tudi
s smrtjo člana sveta, z izgubo poslovne sposobnosti, oziroma s
prenehanjem delovnega razmerja članu, ki ga izvolijo zaposleni. |
|
21. člen |
|
Glede postopka
razrešitve oziroma odpoklica članov sveta muzeja se smiselno uporabljajo
določbe o postopku za imenovanje oziroma izvolitev. |
|
22. člen |
|
V primeru
predčasnega prenehanja mandata člana se za čas do izteka mandata sveta
muzeja imenuje oziroma izvoli novega člana. |
Nadomestno
imenovanje se ne opravi, če je prenehal mandat največ dvema članoma iz
različnih skupin in je do izteka mandata sveta muzeja ostalo manj kot
šest mesecev. |
|
5.2.2
Konstituiranje sveta muzeja |
|
23. člen |
|
Prvo -
konstitutivno - sejo sveta muzeja skliče direktor v roku 30 dni po
imenovanju oziroma izvolitvi članov sveta muzeja. Na konstitutivni seji
člani sveta muzeja izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega
namestnika. Predsednik sveta muzeja mora sklicati sejo sveta, če to
zahtevata najmanj dva člana sveta ali direktor. Če predsednik sveta
muzeja ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko
skliče direktor muzeja. |
Svet muzeja
sprejema odločitve z večino glasov vseh prisotnih članov sveta muzeja.
Svet muzeja sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta
muzeja. |
Svet muzeja
podrobneje uredi svoje delovanje s poslovnikom. |
|
5.2.3 Naloge
sveta muzeja |
|
24. člen |
|
Svet muzeja ima
naslednje naloge: |
·
nadzira
zakonitost dela in poslovanja muzeja, |
·
spremlja,
analizira in ocenjuje delovanje in politiko muzeja, |
·
predlaga
ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi notranji
revizor ustanovitelja, |
·
ocenjuje
delo direktorja, |
·
daje
soglasje k strateškemu načrtu, aktu o organizaciji dela, aktu o
sistemizaciji delovnih mest, letnemu programu dela in finančnemu načrtu,
kadrovskemu načrtu in načrtu nabav ter nadzira njihovo izvajanje, |
·
daje
predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi, če jo muzej ima, |
·
daje
soglasje k cenam storitev, |
·
potrjuje
letno poročilo o delu in poslovanju muzeja, |
·
daje
predhodno soglasje o načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad
odhodki, ki jih ustvari muzej, |
·
sprejema
zaključni račun muzeja, |
·
obravnava
vprašanja s področja strokovnega dela muzeja in daje direktorju mnenja,
predloge in pobude za reševanje teh vprašanj, |
·
daje
predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi direktorja, |
·
sklepa
pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja pravice in obveznosti
delodajalca v razmerju do direktorja, |
·
daje druge
pobude in predloge v zvezi z delovanjem javnega zavoda, |
·
opravlja
druge naloge, določene s tem odlokom in veljavnimi predpisi. |
|
6. SPLOŠNI AKTI
MUZEJA |
|
25. člen |
|
Splošni akti muzeja
so pravilniki, poslovniki in drugi interni predpisi, s katerimi se
urejajo posamezna področja ali vprašanja, pomembna za delo in poslovanje
muzeja. |
Splošni akti in
postopki njihovega sprejemanja morajo biti v skladu z zakonom in tem
odlokom. Splošne akte, za katere je s tem odlokom ali zakonom določeno,
da morajo pridobiti soglasje sveta zavoda, lahko direktor sprejme, ko je
soglasje sveta muzeja dano. Pogoj za uveljavitev sprejetega splošnega
akta je njegova objava. Postopek priprave splošnega akta, način
informiranja zaposlenih in izvedbe razprave ter postopek sprejemanja in
objave splošnega akta določi direktor, če ni z zakonom ali predpisi
drugače določeno. |
Predloge splošnih
aktov muzeja, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali določa
obveznosti, ki jih morajo zaposleni poznati zaradi izpolnjevanja
pogodbenih in drugih obveznosti, mora direktor pred sprejemom
posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu muzeja, če je ta
organiziran. |
O vsebini predlogov
splošnih aktov iz prejšnjega odstavka mora direktor pred sprejemom aktov
neposredno obvestiti tudi zaposlene. Ti imajo pravico dati pripombe in
predlagati spremembe k predlogu splošnih aktov iz prejšnjega odstavka. |
|
26. člen |
|
Muzej ima naslednje
splošne akte: |
·
strateški
načrt, |
·
akt o
organizaciji dela, |
·
akt o
sistemizaciji delovnih mest, |
·
akt o
varstvu pri delu in požarni varnosti, |
·
pravilnik o
varovanju osebnih podatkov, |
·
druge z
zakonom in veljavnimi predpisi določene akte. |
Akta iz druge in
tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko združita v en splošni akt. |
Muzej ima lahko
tudi druge splošne akte v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi. |
Splošne akte iz
prve do vključno tretje alineje prvega odstavka tega člena sprejema
direktor po predhodnem soglasju sveta muzeja, preostale splošne akte
sprejema direktor, v kolikor ni z zakonom ali veljavnimi predpisi
drugače določeno. |
|
7. SREDSTVA ZA
DELO MUZEJA IN ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI MUZEJA |
|
7.1 Upravljanje
z javno infrastrukturo na področju kulture |
|
27. člen |
|
Za izvajanje
dejavnosti, za katero je muzej ustanovljen, daje ustanovitelj muzeju v
upravljanje nepremičnine z opremo, kar je del javne infrastrukture na
področju kulture. |
Muzej upravlja z
nepremičninami: |
·
zemljišče in
zgradba v Ulici heroja Tomšiča 5, Maribor, vpisano v zemljiški knjigi
pod vl. št. 36, parc. št. 88 in 109, v izmeri 4074 m2k.o.
Maribor - Grad. |
V soglasju z
ustanoviteljem ali na podlagi njegovih odločitev lahko javni zavod
upravlja tudi z drugimi nepremičninami. |
Muzej v okviru
svoje dejavnosti upravlja z evidentiranimi in inventariziranimi
muzejskimi predmeti. |
|
7.2. Viri, način
in pogoji pridobivanja sredstev za delo |
|
28. člen |
|
Sredstva za delo
muzeja so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena, še
sredstva, ki jih muzej pridobi: |
·
na podlagi
128. in 129. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo iz
državnega proračuna in proračuna ustanovitelja za opravljanje dejavnosti
javne službe, |
·
iz državnega
proračuna, proračuna ustanovitelja in drugih javnih virov za druge
naloge muzeja, |
·
z
vstopninami, |
·
s plačili za
storitve ter prodajo proizvodov in blaga na trgu, |
·
z
donacijami, s sponzorstvi in darili, |
·
s sredstvi,
pridobljenimi na domačih in mednarodnih javnih natečajih, |
·
iz drugih
virov, v skladu z veljavnimi predpisi. |
Muzej pridobiva
proračunska sredstva za dejavnosti javne službe in za dejavnosti, ki jih
muzej izvaja kot javno službo, na osnovi predloženega letnega programa
dela in finančnega načrta, ki ga je potrdil svet muzeja. Predložen letni
program dela in finančni načrt mora biti predhodno usklajen s pristojnim
organom financerja. Usklajevanje poteka po postopku in v rokih, kot jih
določajo veljavni predpisi in pristojni organ financerja. |
V okviru potrjenega
letnega programa dela in finančnega načrta muzej samostojno gospodari s
prihodki. |
Muzej ločeno
izkazuje prihodke in odhodke iz javnih virov, iz tržne dejavnosti in
drugih nejavnih virov. |
|
7.3 Način
razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja
primanjkljaja sredstev za delo muzeja |
|
29. člen |
|
O načinu
razpolaganja presežkov prihodka nad odhodki odloča svet muzeja na
predlog direktorja. |
Presežek prihodkov
nad odhodki sme muzej uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti,
za katero je ustanovljen, ter za investicijsko vzdrževanje in nakup
opreme v sklopu javne infrastrukture za kulturo, na podlagi predhodnega
soglasja ustanovitelja pa tudi v druge namene. Soglasje ustanovitelja je
potrebno tudi, če gre za razporejanje presežkov za namene, iz naslova
katerih bi nastajale višje obveznosti ustanovitelja. |
|
30. člen |
|
O načinu pokrivanja
morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po
predhodnem soglasju sveta muzeja. |
V primeru
primanjkljaja sredstev za dejavnosti javne službe in za dejavnosti, ki
jih muzej izvaja kot javno službo, se način kritja tega primanjkljaja
določi tudi v soglasju s financerjem iz prve alineje prvega odstavka 28.
člena tega odloka. Če ustanovitelj oziroma financer ne odločita drugače,
se primanjkljaj likvidira v breme virov sredstev, s katerimi upravlja
muzej. |
|
8. PRAVICE,
OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI MUZEJA V PRAVNEM PROMETU |
|
31. člen |
|
Muzej nastopa v
pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami
in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Muzej odgovarja za
svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. |
|
32. člen |
|
Muzej prevzema
odgovornost za smotrno, to je ekonomično, gospodarno in učinkovito
ravnanje s sredstvi, namenjenimi za njegovo dejavnost, ter odgovornost
dobrega gospodarja za sredstva, ki so mu dana v upravljanje |
|
33. člen |
|
Premoženje, s
katerim muzej upravlja, je last ustanovitelja. S premičnim premoženjem
upravlja muzej samostojno, z nepremičninami iz 27. člena tega odloka pa
samo po predhodnem soglasju ustanovitelja. |
Omejitve muzeja iz
predhodnega odstavka tega člena pri razpolaganju z nepremičninami, s
katerimi muzej upravlja, se nanašajo na vse razpolagalne posle z
nepremičninami in posle, s katerimi se premoženje ustanovitelja
obremenjuje, razen na oddajo nepremičnin v najem, o čemer muzej odloča
samostojno v okviru predpisov in sklepov ustanovitelja. Z oddajanjem
nepremičnin v najem muzej ne sme ogrožati izvajanja javne službe, za
katero je ustanovljen. |
S premoženjem v
upravljanju, ki predstavlja nepremično in drugo javno infrastrukturo na
področju kulture, muzej ne more prevzemati odgovornosti do tretjih oseb. |
|
9. ODGOVORNOSTI
USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI MUZEJA |
|
34. člen |
|
Ustanovitelj
odgovarja za obveznosti muzeja omejeno subsidiarno do vrednosti
sredstev, ki so predvidena v proračunu ustanovitelja za financiranje
dejavnosti muzeja v tekočem letu. |
Ustanovitelj ne
odgovarja za obveznosti muzeja iz naslova drugih dejavnosti, ki jih
muzej opravlja za druge naročnike. |
|
10. MEDSEBOJNE
PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN MUZEJA |
|
35. člen |
|
Ustanovitelj ob
zakonsko določenih pravicah in obveznostih ter skladno s svojimi
pristojnostmi: |
·
ugotavlja
skladnost strateških načrtov in letnih izvedbenih načrtov muzeja z
lastnimi razvojnimi načrti in letnimi plani, |
·
spremlja
skladnost porabe sredstev z letnim programom dela in finančnim načrtom, |
·
zagotavlja
potrebno javno infrastrukturo za delovanje muzeja, |
·
zagotavlja
potrebna finančna sredstva za delovanje muzeja v okviru usklajenega in
potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta muzeja v skladu z
zakonskimi predpisi s področja javnih financ, |
·
opravlja
druge zadeve v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi. |
Obveznosti muzeja: |
·
na poziv
ustanovitelja in v rokih, ki jih ta določi, predlaga strateški načrt
muzeja ter letne izvedbene načrte (letni plan dela in finančni načrt,
kadrovski načrt, načrt nabav) za določeno proračunsko obdobje, |
·
na zahtevo
ustanovitelja uskladi svoje strateške in letne izvedbene načrte z
ustanoviteljevimi, |
·
obvešča
pristojne organe ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter posreduje
podatke o poslovanju v skladu z zakonom in predpisi, |
·
na zahtevo
ustanovitelja posreduje druge podatke, ki so potrebni za spremljanje,
nadzor, razvoj in financiranje dejavnosti ter za statistične namene. |
Dokler ne pride do
uskladitve in potrditve letnega plana dela in finančnega načrta muzeja
iz druge alineje predhodnega odstavka tega člena, muzej posluje,
ustanovitelj pa zagotavlja svoje obveznosti do muzeja, v obsegu iz
preteklega poslovnega leta v skladu s predpisi, ki uravnavajo poslovanje
v obdobju začasnega financiranja. |
|
36. člen |
|
Razmerja do drugih
občin, na območju katerih v okviru svoje teritorialne matičnosti muzej
izvaja naloge |
javne službe, ureja
muzej samostojno in v skladu z zakonom, predpisi ter navodili
ministrstva, pristojnega za kulturo. |
|
11. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
|
37. člen |
|
Svet muzeja se
konstituira v skladu s tem odlokom v roku treh mesecev po uveljavitvi
tega odloka. Do takrat opravljajo nujne naloge obstoječi organi muzeja. |
|
38. člen |
|
Dosedanji direktor
muzeja opravlja svojo funkcijo tudi po uveljavitvi teka odloka do izteka
mandata, za katerega je bil imenovan. |
|
39. člen |
|
Do uveljavitve
določb od 129. do 131. člena in do izpolnitve 131. člena Zakona o
uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02),
veljajo določbe 35. člena tega odloka v zvezi z usklajevanjem
strateškega načrta in letnih izvedbenih načrtov muzeja ter v zvezi z
zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev za dejavnosti muzeja le za
dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna ustanovitelja. |
|
40. člen |
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka prenehajo veljati Uskladitvena odločba o ustanovitvi Muzeja
narodne osvoboditve Maribor štev. 022-14/82-07, Statut muzeja z dne 25.
6. 1985 in Statutarni sklep javnega zavoda Muzej narodne osvoboditve
Maribor z dne 25. 2. 2002, ki jih nadomesti ta Odlok o ustanovitvi
javnega zavoda Muzej narodne osvoboditve Maribor. Do sprejetja novih
aktov iz 26. člena tega odloka veljajo obstoječi akti muzeja v vseh
določbah, ki niso v nasprotju z zakonom in tem odlokom. |
Akt o organizaciji
dela, akt o sistemizaciji delovnih mest in kadrovski načrt muzeja morajo
biti usklajeni s tem odlokom in sprejeti v štirih mesecih, drugi splošni
akti muzeja pa v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega odloka. |
Dokler ni sprejet
strateški načrt, se kot izhodišče za pripravo letnega programa dela in
finančnega načrta ter drugih letnih planskih aktov uporablja obseg
dejavnosti muzeja v preteklem poslovnem letu. |
|
41. člen |
|
Za vpis v sodni
register na podlagi tega odloka poskrbi direktor. |
|
42. člen |
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. |
|
|
Številka:02200-0005/2004
Datum: 30. avgust 2004 |
|
Župan |
Boris Sovič, univ. dipl. inž. el., s. r. |
|