Na podlagi določil Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C), 7., 13. in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/10) in sprejetega Programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev Golf Brnik (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02) je Občinski svet občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 6. redni seji, dne 31. 08. 2011 sprejel

ODLOK

O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH

OBMOČJA GOLF BRNIK

I.

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji območja Golf Brnik (v nadaljevanju PUP), ki skladno sprejetemu odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1986 - 2000 za območje občine Cerklje na Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 - 1990 za območje občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2002 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 6/02 in popravek št. 3/03, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev 2003 (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/04), v nadaljevanju prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine, obravnavajo prostorske ureditvene pogoje jugovzhodnega dela Urbanistične zasnove Letališča Brnik. PUP je izdelal UB, Urbanistični biro, d. o. o., iz Kamnika pod številko projekta 6/2004 v juniju 2004 in jih na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve, javne obravnave in seje OS Cerklje na Gorenjskem dopolnil v decembru 2006. Kot priloga PUP je izdelana študija o vplivih na okolje (E-NET, d. o. o., in AQUARIUS, d. o. o., Ljubljana, december 2000), študija kvalitativnih in kvantitativnih sprememb avifaune po posegu (AQUARIUS, d. o. o., Ljubljana, december 2000), študija analize vpliva golf igrišča Brnik na letalske operacije na letališču Ljubljana (Aerodrom Ljubljana, Aeroinženiring, št. proj. E 0601-01 AB, januar 2006) in njena dopolnitev (Aerodrom Ljubljana, d.d. - Aeroinženiring, št. Elaborata E 1005-04 MP, maj 2010), idejna zasnova igrišča za golf (Bon golf, d. o. o., št. proj. G2-019/08, julij 2008) in prometna študija za potrebe priključevanja ”igrišča za golf Brnik” na državno cesto R3-639/1142 (Appia, družba za projektiranje, raziskave in inženiring, d. o. o., št. proj. AP002-09, februar 2009).

2. člen

(vsebina PUP)

Prostorski ureditveni pogoji območja Golf Brnik vsebujejo:

1. Tekstualni del:

1.1. Odlok

1.2. Obrazložitev

1.3. Smernice (pogoji) in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora in

1.4. Priloge prostorskega akta.

2. Grafični del:

2.1. Povzetek prostorskih sestavin planskega akta občine Cerklje na Gorenjskem

2.2. Prikaz ureditvenega območja PUP

2.3. Prikaz meril in pogojev kot možnost za oblikovanje posegov v merilu 1:2000 oz. 1:5000

2.4. Prikaz meril in pogojev za varstvo naravnega in ustvarjenega okolja v merilu 1:2000 oz. 1:5000 in

2.5. Prikaz meril in pogojev za prometno in komunalno urejanje v merilu 1:2000 oz. 1:5000.

3. člen

(vsebina odloka o PUP)

Besedilo odloka sestavljajo:

I. SPLOŠNE DOLOČBE

II. SKUPNE DOLOČBE

1. OBSEG OBMOČJA UREJANJA

2. NAMENSKA RABA PROSTORA

3. MERILA IN POGOJI ZA:

3.1. vrsto prostorskih ureditev in gradenj,

3.2. oblikovanje prostorskih ureditev in gradnjo objektov,

3.3. določanje gradbenih parcel in parcelacije zemljišč,

3.4. prometno urejanje,

3.5. komunalno urejanje,

3.6. ohranjanje narave in varstvo okolja,

3.7. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe obrambe.

4. ETAPNOST IZVEDBE

5. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

6. DOLOČBE OMEJITEV LETALIŠČA

III. PREHODNE DOLOČBE

IV. KONČNE DOLOČBE

II.

SKUPNE DOLOČBE

1. OBSEG OBMOČJA UREJANJA

4. člen

(obseg območja)

Območje urejanja s PUP obsega površine, ki so opredeljene v prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana občine, podrobneje v Urbanistični zasnovi letališča Brnik in Programski zasnovi območja Golf Brnik. Območje za golf igrišče se nahaja v jugovzhodnem delu ožjega območja letališča, ob začetku sedanje vzletno-pristajalne steze, v predelu Plane in Gorenje Gmajne. Širše območje namenjeno igrišču se razteza na vzhodni in zahodni strani prometnice Spodnji Brnik-Vodice. Območje urejanja je razvidno iz grafičnega dela PUP.

2. NAMENSKA RABA PROSTORA

5. člen

(namenska raba)

Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana občine določajo osnovno namensko rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba je določena s PUP v 6. in 7. členu poglavja skupnih določb.

Površine za dejavnost igrišča za golf se na obravnavani lokaciji delijo na osnovno igrišče, ki je razdeljeno na zahodno območje z možnostjo izvedbe igrišča z 18 luknjami in obsega površine zahodno od ceste Sp. Brnik-Vodice ter vzhodno območje z vadiščem za dolge in kratke udarce in dvema dodatnima luknjama. Nadalje obsega še spremljajoče objekte, ki so locirani v severnem delu območja, ki je bolj gozdnato in so razdeljeni na klubski kompleks in vzdrževalne objekte.

6. člen

(prevladujoča namenska raba)

Območje urejanja s PUP je razdeljeno na posamezne morfološke (funkcionalne) celote, ki so označene z oznako prevladujoče namenske rabe ter zaporedno številko.

Združujejo istovrstne, podobne oz. kompatibilne programe. Določene so sledeče, načelne funkcionalne celote, ki jih je možno v fazi operacionalizacije posegov tudi modificirati:

(1) FC OI1, funkcionalna celota osnovnega golf igrišča v zahodnem delu območja PUP;

(2) FC VA1, funkcionalna celota vadišča na vzhodnem delu območja PUP;

(3) FC KK1, funkcionalna celota klubskega kompleksa na severu območja PUP;

(4) FC VZ1, funkcionalna celota vzdrževanja v trikotniku med cesto Spodnji Brnik - Vodice in Lahovče -Vodice;

(5) FC PI1, funkcionalna celota cest in drugih prometnih površin, ki potekajo ali se nahajajo na območju urejanja s PUP;

(6) FC Z1, funkcionalna celota ohranitve zelenih površin oziroma možnega razvoja letaliških programov v severozahodnem delu PUP;

(7) FC Z2, funkcionalna celota ohranitve zelenih površin oziroma možnega razvoja letaliških programov ob vzletno pristajalni stezi.

7. člen

(podrobnejša namenska raba)

Območje Golf Brnik je detajlneje opredeljeno s podrobnejšo namensko rabo, ki je določena za vsako funkcionalno celoto posebej. Podrobnejša namenska raba označuje možne rabe znotraj posamezne funkcionalne celote in je uvodoma razdeljena na namensko rabo znotraj tistih delov funkcionalnih celot, ki so namenjeni graditvi stavb, objektov in naprav, na namensko rabo v delih, ki so namenjeni športno rekreativni infrastrukturi in zelenim površinam ter na namensko rabo funkcionalne celote, ki je namenjena prometni infrastrukturi.

(1) Namenska raba znotraj tistih delov FC, ki so namenjeni gradnji stavb, objektov in naprav. Na območju se nahaja dvoje funkcionalnih celot, ki so namenjene gradnji klubskega kompleksa (KK1) in objektom vzdrževanja (VZ1).

(2) Namenska raba FC, ki so namenjene športno rekreativni infrastrukturi in zelenim površinam; določenih je četvero funkcionalnih celot in sicer zahodno osnovno igrišče (OI1) z 18 luknjami, vadišče (VA1) ter ohranjanje zelenih površin oziroma površine možnega razvoja letaliških programov (Z1 in Z2).

(3) Namenska raba funkcionalne celote (PI1) je izključno cestno prometna.

Ta člen določa prevladujoče podrobnejše namenske rabe, ki jih je možno nadgrajevati s kompatibilnimi dejavnostmi, ob pogoju, da te ne presegajo 50% obsega prevladujočih namenskih rab funkcionalne celote in, da so tako nadgrajene rabe kompatibilne z merili in pogoji nadaljnjih členov ter omejitvenimi določili mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora.

3. MERILA IN POGOJI

3.1. MERILA IN POGOJI ZA VRSTO PROSTORSKIH UREDITEV

IN GRADENJ

8. člen

Merila in pogoji določajo skupne dopustne vrste prostorskih ureditev in gradenj za vsa istovrstna območja na stavbnih zemljiščih iz predhodnega člena odloka.

Merila in pogoji, določeni s tem odlokom, so podlaga za izdelavo projektne dokumentacije ter gradnjo enostavnih objektov na celotnem območju urejanja Golf Brnik.

9. člen

(merila in pogoji glede na vrste ureditev in gradenj)

V območju PUP so možne naslednje vrste ureditev in gradenj, izključno za potrebe letališča, dejavnosti golfa, cestne infrastrukture ter tranzitne infrastrukture (v navezavi z 10. členom):

(1.) gradnja novih objektov za potrebe dejavnosti golfa,

(1.1.) dozidave obstoječih stavb,

(1.2.) nadzidave obstoječih stavb,

(2.) rekonstrukcije obstoječih objektov,

(3.) vzdrževanje obstoječih objektov,

(4.) odstranitev objektov,

(5.) spremembe namembnosti objektov (stavb), a le v okviru pretežne namembnosti območja,

(6.) gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, rabi letališča in investitorjev v območju Golf Brnik,

(7.) gradnja inženirskih objektov za potrebe prometne infrastrukture,

vključno s prečkanjem prometnice (nadhod oz. podhod);

(8.) gradnje in postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov:

(8.a) objekti za lastne potrebe,

(8.b) ograje,

(8.c) škarpe in podporni zidovi,

(8.d) pomožni infrastrukturni objekti,

(8.e) pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,

(8.f) začasni objekti,

(8.g) vadbeni objekti,

(8.h) spominska obeležja,

(8.i) urbana oprema.

Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti soglasje

Aerodroma Ljubljana, d. d., in Direktorata za civilno letalstvo pri Ministrstvu RS za promet.

3.2. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE PROSTORSKIH

UREDITEV IN GRADNJO OBJEKTOV

10. člen

(merila in pogoji za urbanistično oblikovanje)

Ureditveno območje je namenjeno igrišču za golf, v alternativi klubskemu oziroma kombiniranemu igrišču z vsemi spremljajočimi dejavnostmi, nujnimi za optimalno funkcioniranje celote, v skladu z okoljem po načelu ekološkega načrtovanja. Poseg mora biti izveden na način, ki omogoča ravnotežje med novim in obstoječim in hkrati dopušča raznolikost funkcij na območju prepleta gozdnih površin, kmetijske rabe, zračne in cestne prometne infrastrukture.

Določa se izgradnja igrišča z načeloma osemnajstimi luknjami ter vadišča.

Površine so razdeljene na območja intenzivnejše in manj intenzivne obdelave površin. Intenzivnejša obsega zelenice in odbijališča.

Detajlnejša obdelava in lega v prostoru se določi v projektni dokumentaciji ob načelnem upoštevanju idejne zasnove igrišča za golf oblikovalca golf igrišča. Spremljajoči klubski kompleks, z možnostjo umestitve gostinskih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti ter garderob, in vzdrževalni objekti morajo biti oblikovani tako, da se oblikovno vklapljajo v okolje ter s svojo pojavnostjo nevsiljivo tvorijo zaselek v in ob robu gozdnih površin.

Za zagotovitev temeljnih izhodišč je obvezno:

(1) klubski kompleks oblikovati tako, da na eni strani z vizualno pojavnostjo definira značaj objekta in prostora ter se obenem prilagaja v oblikovnemu smislu značilnostim ruralnega območja in (2) parkirne površine in dovozne poti oblikovati tako, da smotrno dopolnjujejo sisteme obstoječih prometnic.

Načelna možna razporeditev objektov in stavb v prostoru je razvidna iz grafičnega dela PUP, preciziranje dimenzij pa predmet definiranja v okviru preizkusa mikroposega v prostor na osnovi dokončno definiranih idejnih projektov. Glede na lokacijo igrišča za golf so v PUP določene tudi varovalne ograje. Ograje načeloma omejujejo le zunanji obod območja; so enotne, tipske iz žičnega pletiva v zeleni ali sivi barvi na nosilcih enake barve; višina ograj je do 2,40 m. Ob ograjah in ob mejah funkcionalnih enot so dovoljene strižene živice, razen v delih, kjer je določena intenzivna zelena bariera iz visokorasle, avtohtone drevesne vegetacije. Preizkuse mikroposegov v prostor pripravi načrtovalec prostorskih ureditvenih pogojev za vsak sklop posegov posebej v fazi priprave projektne dokumentacije.

11. člen

(merila in pogoji za krajinsko oblikovanje)

Specifika območja urejanja zahteva jasne krajinsko-oblikovalske usmeritve s poudarkom na ekološko uravnoteženem razvoju širšega območja.

Območje igrišča za golf po svoji funkciji spada v tip prostora, ki je definiran s prevladujočo izravnalno funkcijo, kamor sodijo prepleti krajine naravnih parkov, turistično rekreativnih območij in manj (srednje) razvitih kmetijskih območij. Ta tip ima načeloma manjšo ekološko obremenjenost kot območja intenzivne kmetijske izrabe v korist tovrstne rekreativne dejavnosti, pri čemer nosilna zmogljivost ekosistema lahko prenese tovrstne obremenitve, ne da bi občutneje prizadela proizvodne zmogljivosti prostora. Posebej je na osnovi predhodnih študij zmogljivosti ekosistemov pri pripravi posameznega preizkusa posega v prostor potrebno definirati regulacijske zmogljivosti, še posebej regulacijsko in selektivno delovanje na pretok snovi, energije in populacij v ekosistemih, ki naj ohranjajo ravnovesje pretoka (zavarovanje pred imisijami, optimizacija preskrbe z vodo, optimizacija klime - topoklima, varovanje tal pred erozijo vode in vetra ter biološko zatiranje škodljivcev).

Zagotoviti je potrebno enakomerno porazdelitev sonaravnih rab prostora ob prevladujoči, ki mora biti razporejena tako, da izključuje velike površine prevladujoče rabe brez vmesnih cezur avtohtonih ekosistemov, ki pa s svojo pojavnostjo ne smejo vplivati na varnost letalskega in cestnega prometa. Poseben poudarek je na oblikovanju igralnih stez, vadišča in manj obdelanih površin.

Igralna polja ne smejo biti usmerjena v osi vzletno pristajalne steze.

(1) Igralne steze. Golf Brnik je zasnovan kot popolno igrišče za mednarodna srečanja. Dolžine in oblike posameznih igralnih stez se prilagajajo konfiguraciji terena ter specifiki ekosistema, širine pa so odvisne od tipa polja, dolžine in obdelanosti površin med stezami.

Odbijališč igralnih stez bo načeloma več (tri do pet), z možnostjo delitve na profesionalne igralce, moške, ženske in otroke. Odbijališča bodo rahlo dvignjena z 1-2 % naklonom proti zadnji strani, načeloma ortogonalnih oblik.

Zelenice na nasprotni strani odbijališča na igralnih stezah bodo prav tako nagnjene za 1-2 % proti odbijališču, negovane, naklon pa ne sme presegati 5 %. Spremljajoče površine k zelenici bodo predzelenice (nagib do 20 %), peščene pasti in griči ob zelenici, vse pa sestavni del igralne steze.

(2) Vadišče. Steze za vajo dolgih udarcev z več ciljnimi zelenicami bodo posebej določene; na njih se poleg dolžine vadi tudi smer udarcev.

Kot dodatni element vadišča se določa možnost vadbenih zelenic v smiselni razporeditvi. Vadbene zelenice za učenje kratkih udarcev bodo manjših razsežnosti in ne bodo reliefno oblikovane.

(3) Manj obdelane površine. Te površine so večinski del območja igrišča za golf in so zvečine naravne, oziroma ohranjajo obstoječo talno konfiguracijo. Primarni ”rough” je površina med igralnimi stezami in je namenjena boljšemu oblikovanju igrišča. Ker je poraščena z avtohtono vegetacijo, povečuje varnost na igrišču. Možna je zasaditev grmovnic in dreves, katerih višina ne presega višin dovoljenih z letalskimi standardi.

Sekundarni ”rough” je površina tik ob igrišču /maksimalno do 30 m/, kjer parterni posegi predstavljajo smiselno oblikovane ovire in se vklapljajo v širši predel igralne steze kot izključno namenski element.

V okviru manj obdelanih površin se na severni strani določa možnost oblikovanja jezerc kot elementov popestritve prostora, ohranitve obstoječih biotopov in akumulacijo vode za zalivanje igrišča. Zaradi varnosti zračnega prometa je lahko površina posameznega jezerca največ 500 m2, od vzletno pristajalne steze pa mora biti odmaknjen vsaj za 300 m. V jezercih je potrebno vzdrževati dobro kakovost vode.

Enako se določa ohranjanje maksimalno možnega števila avtohtonih vrst drevja ob robu območja.

3.3. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL

IN PARCELACIJE ZEMLJIŠČ

12. člen

(določanje gradbenih parcel)

Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem je predviden objekt oz. stavba in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu, načeloma zgolj v funkcionalnih celotah FC KK1 in FCVZ1.

Pri določitvi gradbenih parcel je potrebno upoštevati:

(1) namembnost in velikost stavbe oz. objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirna mesta, utrjene in zelene površine);

(2) lokacijo v okviru s tem odlokom določenih funkcionalnih celot in;

(3) zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske poti.

Delitev in združevanje zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je možno, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel primernih za gradnjo ter da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop. Ne glede na določila tega člena je delitev in združevanje parcel možno za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture.

3.4. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE

13. člen

(prometno urejanje tranzitnih cest)

Preko območja Golf Brnik poteka dvoje prometnic iz smeri Vodic; prva v smeri Spodnjega Brnika in druga v smeri Lahovč. Območje se preko njiju tudi prometno napaja. Določa se priključek na prometnico Spodnji Brnik-Vodice, ki omogoča dovoz do klubskega kompleksa, parkirišč in drugih programov. Dopušča se možnost prečnih povezav obeh ključnih prometnic. Za kvalitetno urejanje prometa na in ob obeh tranzitnih cestah se določa več kriterijev:

(1) Glavni koridorji prometnic morajo biti dimenzionirani tako, da omogočajo normalen promet vseh vrst motornih vozil, posebej se priporoča peš in kolesarske poti ter obcestne zelene ureditve.

Podrobnejša ureditev se opredeli v skladu z generalnim konceptom v nadaljnjih postopkih priprave projektne dokumentacije.

(2) Uvozi bodo izvedeni kot križišča z uvoznimi radii, manjši lahko tudi preko ugreznjenih robnikov. Tudi pešpoti in hodniki se bodo zaključevali z ugreznjenimi robniki, tako da bo območje prijazno širšemu krogu uporabnikov.

(3) Za varno vodenje prometa mora biti predvidena vsa ustrezna in zakonsko predpisana vertikalna in horizontalna cestno prometna signalizacija.

(4) Vse ostale površine, v koridorjih, ki niso namenjene prometu ali hoji, naj bodo urejene, opremljene z ustrezno vegetacijo, in zatravljene.

4. člen

(cestno prometno urejanje notranjega prometa)

Preko priključka na prometnico Spodnji Brnik-Vodice se po notranji dovozni cesti napaja celotni zahodni del igrišča za golf. Določa se ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce, dodatno pa se določa še sledeče parametre:

(1) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

(2) Pri izračunu parkirnih mest je potrebno smiselno upoštevati predpisane normative, ki so določeni v prostorskih aktih občine Cerklje na Gorenjskem.

(3) Vse peš površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom.

(4) Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike.

(5) Minimalna širina ceste je 5 m. Predvideti je potrebno izgradnjo interne razsvetljave parkirišč in prometnice.

(6) Predvideti je potrebno rezervate za komunalne vode in opremo.

(7) Dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene v protiprašni izvedbi (asfaltirane, tlakovane) in morajo imeti urejeno odvodnjavanje meteornih voda (ponikovalnice).

(8) Proste površine ob prometnici morajo biti zazelenjene in hortikulturno urejene.

(9) Ob parkirišču je potrebno predvideti prostor za ekološki otok z možnostjo ločenega zbiranja komunalnih odpadkov.

(10) Investitor oziroma lastnik je dolžan vzdolž svoje parcele ob interni cesti, zagotoviti 1,5 m širok pas z omejeno lastninsko pravico, zaradi obnove ali izgradnje objektov in omrežij javne infrastrukture.

(11) Meteorne vode s cest, pločnikov, parkirišč in utrjenih dovoznih poti do objektov morajo biti speljane preko cestnih požiralnikov s peskolovi in po potrebi z lovilci olj v meteorno kanalizacijo ali ponikovalnice.

(12) V nadaljnjih postopkih je določiti dostope oz. dovoze za intervencijska vozila do objektov in stavb z upoštevanjem zadostne nosilnosti tal oz. ceste.

(13) Za povezavo igrišča v FCOI1 z igriščem v FCVA1 se izvede podhod pod prometnico Sp. Brnik-Vodice (variantna možnost - nadhod).

15. člen

(zračni promet)

Območje PUP Golf Brnik se nahaja v območju funkcionalnih zemljišč letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.

S stališča zagotavljanja varnosti zračne plovbe na letališču je bistvenega pomena upoštevanje omejitev, ki jih narekujejo omejitvene ravnine letališča, ki določajo posamezne omejitve rabe prostora v ožjem in širšem območju okrog letališča in pod zračnimi potmi.

Za gradnje in prostorske ureditve, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno pridobiti predhodno soglasje Ministrstva za promet, Direktorat za civilno letalstvo, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. Posebej se določa:

(1) V postopku izdelave projektne dokumentacije in v fazi pridobitve dovoljenja za gradnjo takšnega objekta je Ministrstvo za promet, Direktorat za civilno letalstvo po Zakonu o letalstvu in Zakonu o graditvi objektov soglasjedajalec v postopku.

(2) V PUP so določene meje izključne rabe letališča s priletno ravnino, ravnino prostih ovir, bočnimi ravninami, ravnino vzleta in vzpenjanja, horizontalnimi ravninami in območjem brez ovir.

(3) Objekti v neposredni bližini letališča se načrtujejo, projektirajo in gradijo na podlagi splošnih predpisov o graditvi objektov ter na podlagi in ob upoštevanju posebnih predpisov s področja varnosti zračnega prometa in sicer: Zakon o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06), Uredba o varnosti na javnem letališču (Uradni list RS, št. 84/05), Pravilnik o vzdrževanju objektov, opreme in instalacij, pomembnih za varnost zračne plovbe na letališču (Uradni list SFRJ, št. 9/84), Pravilnik o letališčih (Uradni list RS, št. 42/08) in drugih relevantnih pravilnikov, kot to izhaja iz 201. člena Zakona o letalstvu. ICAO dokumenti: Priloga št. 14 k Čikaški konvenciji - I. Letališča. (ICAO Annex 14 - Aerodromes), Airport Planning Manual, Airport Design Manual, Airport Services Manual, predpisi ECAC in JAA in drugi.

(4) Razvojni načrti območja golfa morajo biti usklajeni z razvojem letališča in morajo zagotoviti in omogočiti nemoten nadaljnji razvoj letališke infrastrukture, tako s stališča razvojnih posegov in uvajanja novih tehnologij, kot tudi s stališča nemotenega opravljanja dejavnostih vseh obstoječih in novih subjektov na letališču v smislu zagotavljanja javnega interesa. Poleg omenjenega razvojni načrti golf igrišča ne smejo ovirati opravljanja primarne funkcije letališča, sprejema in odprave letal, potnikov in blaga in morajo biti zato usklajeni z izsledki analize vpliva golf igrišča Brnik na letalske operacije na letališču Ljubljana (študija Aeroinženiringa, januar 2006 in dopolnitev študije, maj 2010).

3.5. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE

16. člen

(splošna merila in pogoji)

Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur.

Infrastrukturni vodi, razen sistema za namakanje, praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni.

Posamezni komunalni objekti in naprave, morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem površine.

Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda. Gradnja klubskega kompleksa in objektov vzdrževanja naj bo zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi vodi.

17. člen

(merila in pogoji za načrtovanje infrastrukturnih območij,

objektov in naprav)

Infrastrukturne ureditve v najširšem pomenu morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, obenem pa morajo ustrezati obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, zmanjševanje ogroženosti, itd.) ter biti v skladu z zakonodajo in predpisi.

Prometno se območje napaja iz naselja Spodnji Brnik po rekonstruirani obstoječi prometnici, ki vodi do severovzhodnega roba letališča in se na tem mestu navezuje na novooblikovane sklope objektov in programov.

Ob njih se nahaja ustrezno dimenzionirano parkirišče. Pomembno je tudi, da se pri realizaciji igrišča za golf zagotovi izvedba oziroma prestavitve gozdnih poti tako, da omogočajo neoviran prehod uporabnikom. Ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno v celoti smiselno upoštevati zahteve DRSC, Sektorja za upravljanje cest, Območje Kranj, ki so opredeljene v njihovem mnenju, ki je sestavni del sprejetih prostorskih ureditvenih pogojev Golf Brnik.

Energetsko se območje napaja iz obstoječih omrežij, vezanih na RTP, vsi objekti pa so napajani preko ustrezno dimenzioniranih zemeljskih kablov.

Določi se izvedba kabelskega telekomunikacijskega omrežja.

Oskrba z vodo se deli na dvoje sistemov (primarni in sekundarni). Primarni je namenjen preskrbi s pitno vodo območja klubskega kompleksa in vzdrževalnih objektov. Primarno omrežje je treba priključiti na načrtovano komunalno ureditev v območjih z oznakama L1 (Območje ob letališču) in L4 (Ekonomsko poslovna cona Brnik). Sekundarni sistem je alternativna kombinacija priključitve na vodovodno omrežje oziroma izrabe razpoložljivega vodnega vira ob predhodni preveritvi stalnosti vira, kemične in mehanske čistosti vode in je namenjen sistemu namakanja igralnih stez, točneje odbijališč in zelenic.

Za varovanje pred požari mora investitor zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

Kanalizacijsko omrežje je določeno za vsak sklop objektov posebej in predvideva izgradnjo ustrezno dimenzioniranih neprepustnih greznic, ki se redno praznijo po pooblaščeni komunalni organizaciji. V kolikor je možno, se objekti priključijo na zbirni kanalizacijski kolektor s končno dispozicijo na čistilni napravi.

Komunalni odpadki se zbirajo na za to določenih lokacijah ob centrih dejavnosti v ustrezno dimenzioniranih kontejnerjih in odvažajo na centralno deponijo komunalnih odpadkov.

Igrišče za golf, park, vadišče in pešpoti so opremljeni z zadostnim številom košev, ki se redno praznijo, za kar skrbi upravljavec kompleksa.

18. člen

(roki za infrastrukturno opremljanje)

Investitor je, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih

gospodarskih javnih služb, dolžan, da zgradi, prestavi, zamenja

oz. zaščiti infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju

urejanja predhodno oziroma sočasno z izgradnjo posamezne zaključene

celote.

3.6 MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE IN

VARSTVO OKOLJA

19. člen

(merila in pogoji za varstvo tal)

Načrtovani posegi v območju urejanja Golf Brnik ne bodo imeli bistvenega vpliva na konfiguracijo terena ter ureditve zemeljskih mas. Kljub temu je potrebno upoštevati s tem odlokom določene rešitve in ukrepe za varstvo tal.

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.

(2) Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin.

Vsako ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili pravilnika, ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah.

(3) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je potrebno upoštevati določila poglavja obveznosti investitorjev in izvajalcev.

(4) Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji ravnati racionalno. Humusna plast se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohranja njena plodnost in količina.

Preprečiti je potrebno mešanje živice in mrtvice.

20. člen

(merila in pogoji za varstvo gozdov)

Kompleks golf igrišča se nahaja ob gozdnih površinah, deloma posega tudi v gozdni prostor (severovzhodni del).

Pri načrtovanju, projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati naslednje zahteve in usmeritve:

(1.) posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le znotraj ureditvenega in vplivnega območja ter na zemljiščih, ki se nahajajo izven ureditvenega območja in so potrebni kot površine potrebne za izvedbo infrastrukturnih rešitev, ki predstavljajo korektno infrastrukturno umestitev načrtovanih rešitev območja v prostor;

2.) drevesa, ki jih je, glede na načrtovano dejavnost v območju Golf Brnik, potrebno posekati, se po pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s strani pooblaščene službe Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote Kranj;

(3.) pri gradnji objektov ob gozdnem robu v FCKK1 znotraj ureditvenega območja, je priporočena varnostna razdalja objekta od obstoječega gozdnega roba enaka eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je možna tudi gradnja v manjši oddaljenosti, vendar je lastnik sam odgovoren za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na objekt;

(4.) zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda, je po posegu potrebno z gradnjo prizadete gozdne površine (npr. zaradi posega načet, oster gozdni rob) sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti: potrebna je sanacija novo nastalega gozdnega roba z zasaditvijo ustreznih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst;

(5.) gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih, izven območja prostorskih ureditvenih pogojev, mora ostati neovirano; do njih je potrebno zagotoviti neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo;

investitor je dolžan zagotoviti ureditve dostopa v gozd na vseh prekinjenih gozdnih prometnicah (načrtovanje morebitnih novih gozdnih prometnic ali deviacij obstoječih);

(6.) pred sprejetjem prostorskih ureditvenih pogojev in pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj je kakršnokoli poseganje v gozd in gozdni prostor, razen običajnega gospodarjenja z gozdom, znotraj načrtovanega območja, prepovedano;

(7.) izravnalne zasaditve zaradi poseka gozda se zagotovijo z zasaditvijo protihrupne bariere pred naseljem Šenčur v površini cca 23.000 m2 na delih zemljišč s parcelnimi številkami 390, 391, 1386, 1387/2, 1408/1, 1414/1, 1795, 1438/2, 1436/2 in 1435/2, vse k.o. Šenčur.

21. člen

(merila, pogoji in ukrepi na območjih kmetijskih zemljišč)

Večina posegov se izvaja na kmetijskih zemljiščih, ki so s planskim aktom namenjena dejavnosti golfa. Investitorji v območju so dolžni s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času gradnje in obratovanja območja, sanacijo prekinjenih sistemov za odvodnjavanje zagotoviti varovanje zemljišč.

Pri gradnji v območju Golf Brnik se omeji gibanje strojev na območje posegov.

Za transporte se sme čim manj uporabljati poljske poti. Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših rešitev.

Investitor je dolžan vzpostaviti vse z gradnjo prekinjene dostope na kmetijska zemljišča in sicer tako v času gradnje kot tudi po izgradnji posamezne funkcionalne enote.

V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati na drugo lokacijo tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina oziroma da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom.

Deponije je treba zaščititi pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi. Med gradnjo se vodi evidenca o mestih in količinah odstranjene prsti in lokacijah za deponiranje ter o nadaljnji uporabi za sanacijo.

Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal ter za rekultivacijo delov sedaj utrjenih površin, ki se jim spremeni funkcija.

22. člen

(merila, pogoji in ukrepi varstva pred hrupom)

Območje Golf Brnik je s svojo dejavnostjo v prostor umeščeno tako, da ne povzroča čezmernih obremenitev bivalnega in delovnega okolja.

V severovzhodnem delu, ki je najbliže območju prometnice je ob območju urejanja širši pas drevesne bariere, ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v območju. Na stavbah je treba ukrepe varstva pred hrupom zaradi letališča zagotavljati z ustrezno konstrukcijsko zasnovo. Investitor mora za vse posege v prostor v projektni dokumentaciji zagotavljati ustrezne ukrepe za varstvo pred hrupom.

3. člen

(merila, pogoji in ukrepi za varstvo zraka)

Vsi protihrupni ukrepi širše zelene bariere ob cesti imajo tudi funkcijo

varovanja pred prašnimi usedlinami in delno emisijami plinov, delno pa

imajo to funkcijo tudi druge zasaditve v prostoru. Med obratovanjem

območja dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni.

24. člen

(varstvo pred požarom)

Zaradi izgradnje območja Golf Brnik se požarna varnost okolja ne sme bistveno poslabšati. Klubski kompleks mora imeti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, določene intervencijske poti in poti za umik.

Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določbe predpisov s področja varnosti pred požari.

3.7. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN

DRUGIMI NESREČAMI TER UREDITVE

ZA POTREBE OBRAMBE

25. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem in drugimi naravnimi nesrečami.

Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:

(1) varen umik ljudi in premoženja;

(2) potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;

(3) prometne in delovne površine za intervencijska vozila;

(4) vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, v skladu s predpisi in

(5) zagotovitev površin za potrebe evakuacije.

26. člen

(usmeritve za varovanje narave in kakovostnih prvin krajine)

V območju obdelave ni elementov varovane narave. Kljub temu pa je pri realizaciji programov golf igrišča potrebno upoštevati dejstvo tipologije okoliškega grajenega in naravnega okolja, katerih elemente je potrebno upoštevati pri zasnovi celotnega območja, še posebej pa spremljajočega programa igrišča, ki s svojim oblikovanjem posega izven parternih ureditev.

Posegi v prostor so pri izvedbi golf igrišča sorazmerno veliki, vendar po zaključku del načeloma ne predstavljajo tujka v prostoru. Pravilen izbor zasnove igrišča ter objektov ob njem naj izhaja iz načela sonaravnega urejanja prostora. V primeru sprememb mikroreliefa, kot na primer pri sečnji grmovja, drevja, čiščenja ostankov korenin in večjih skal, izvedbi namakalnih in drenažnih sistemov, je po zaključku del potrebno vzpostaviti ali izboljšati naravno stanje okolja.

Za zagotovitev optimalnega sožitja novokomponiranih elementov igrišča in spremljajočega programa z obstoječimi elementi naravnega okolja se določa:

(1) ob realizaciji spremljajočega programa v funkcionalni enoti FCKK1 je potrebno, razen nujnih posegov v gozdno strukturo zaradi realizacije objektov ter gospodarske infrastrukture, ohraniti večino sedanje gozdne površine ter gozdni rob;

(2) v gozdu se ohranjajo stara drevesa kot potencialna gnezditvena mesta, možna pa je namestitev gnezdilnic, a le za vrste, ki se pretežno združujejo v gozdovih in ne predstavljajo nevarnosti letalskemu prometu;

(3) med posameznimi igralnimi polji je priporočljivo zasaditi večje število nizke drevesne vegetacije v obliki pasov, omejkov in živic in sicer tako, da ne ovirajo zračnega prometa letališča; sadijo in sejejo se le avtohtone rastlinske vrste ter travnate mešanice prilagojene lokalnemu okolju in podlagi, ki potrebuje najmanj nege;

(4) z vidika varstva narave se območje lahko ogradi v delu, ki meji na območje vzletno - pristajalne steze, v kolikor to ne ovira zračnega prometa na letališču.

Pri izvajanju del je potrebno posebno pozornost nameniti strokovni preverbi potencialne lokacije grobišč, ki se lahko nahaja v delu obravnavanega območja ter zagotoviti ukrepe za zaščito oziroma prenos na primernejšo lokacijo.

4. ETAPNOST IZVEDBE

27. člen

(etapnost izvedbe posegov)

PUP se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka funkcionalna enota predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape, oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje območja Golf Brnik, ostaja enaka dosedanji.

Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

5. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

28. člen

(splošne obveznosti)

Poleg vseh obveznosti navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev v času pred pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi:

(1) zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

(2) organizirati promet v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne poslabša;

(3) zgraditi dostope do gozdnih in kmetijskih zemljišč, ki v PUP niso določeni, so pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank;

(4) odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja posamezne funkcionalne enote ali celote;

(5) zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti v primeru poškodb pri gradnji;

(6) za zavarovanje vodnih virov med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe iz smernic in mnenj;

(7) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;

(8) sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo;

(9) začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo in

(10) z vidika varnosti zračnega in cestnega prometa upoštevati vse zahteve pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki so opredeljene v mnenjih in so sestavni del sprejetih prostorskih ureditvenih pogojev Golf Brnik.

Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred pričetkom gradnje posamezne etape in njenih priključkov.

V času obratovanja igrišča mora upravljavec izdati navodila glede igranja golfa, kjer bodo opisane specifike igranja golfa v bližini letališča. V navodilih mora biti napisano, da je primarna skrb, skrb za varnost letalskega prometa, ne počutje igralcev na golf igrišču. Igralec mora spremljati odvijanje letalskega prometa in v primeru, da je letalo v neposredni bližini igralnega polja prekiniti z igro.

29. člen

(organizacija gradbišča)

Gradbišče bo omejeno na območje posamezne funkcionalne celote in vplivno območje urejanja. Za potrebe gradbišča se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čim manj novih dovoznih poti. Gradbišče s svojimi ureditvami ne sme pomeniti dodatnih posegov v naravo (nepotrebni poseki gozda, razen zagotovitve ustreznih robnih zasaditev in realizacije infrastrukture, dodatne transportne poti in deponije materiala). Poleg vseh obveznosti navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:

(1) zagotoviti varno odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju,

(2) vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi sanirati,

(3) obnoviti oziroma sanirati infrastrukturne vode in ostale objekte, če bo na njih pri gradnji cone zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb in

(4) v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči prekomerno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

6. DOLOČBE OMEJITEV LETALIŠČA

30. člen

(omejitve in možnosti izvedbe posegov)

Na operativnost letališča in uporabo vzletno pristajalne steze imajo lahko velik vpliv oblika terena v njegovi neposredni bližini, naravne ovire in umetne konstrukcije v mejah samega letališča in okoli njega (ceste, objekti ...). Ovire lahko vplivajo na skupno dolžino vzletno-pristajalne steze letališča ter na deklarirane dolžine VPS (Declared Distances), določene za pristajanje in vzletanje. Ovire lahko vplivajo tudi na določene omejitve procedur letenja v fazah prileta oziroma vzleta z vzletno pristajalne steze.

Zaradi teh razlogov morajo biti določena območja zračnega prostora na samem letališču in v njegovi okolici privzeta kot del letališča oz. njegovega vplivnega območja.

Predpisi in zahteve, povezane z ovirami v tem območju, so prav tako pomembne za samo varnost in učinkovitost letališča, kot zahteve o fizičnih karakteristikah vzletno-pristajalne steze in z njo povezane osnovne steze (Strip), čeprav se le-te zdijo nekoliko bolj očitne. Na podlagi omejitvenih ravnin, ki jih določajo ICAO standardi in priporočila, in na podlagi eventualnih ovir, ki prebadajo te ravnine, je možno ugotoviti vpliv teh ovir na varnost letenja na letališču.

(1) Skupina omejitvenih ravnin OLS - ICAO (Obstacle Limitation Surfaces):

Namen omejitvenih ravnin, med katere sodijo tudi ravnine, ki tvorijo OLS, je določitev zračnega prostora okoli letališča, v katerem ne sme biti ovir (objekti, daljnovodi, gozd itd.), da bi se lahko vse procedure prileta ali vzleta na letališču izvajale kar najbolj varno. Omejitvene ravnine tudi ščitijo letalo. Letalo mora v najbolj kritičnem primeru preleteti oviro.

Z drugimi besedami to pomeni, da mora biti verjetnost, da letalo ne bo preseglo višine ovire, izredno majhna. Po drugi strani je letališču s pomočjo teh ravnin omogočen nadaljnji razvoj, pri katerem ga ne bi omejevale rastoče ovire v njegovem območju. Eden izmed namenov omejitvenih ravnin je tudi določitev zračnega prostora za nemoteno in varno odvijanje zračnega prometa na letališču, kar je obvezno potrebno upoštevati pri urbanističnem načrtovanju razvoja širše okolice letališča.

Posebna pozornost pri omejevanju višine objektov pa je potrebna znotraj koridorja priletno/vzletne ravnine in prehodne ravnine.

Omejitvene ravnine tako določajo namembnost terena oziroma rabo prostora pod površino posamezne ravnine in se v ta namen uporabljajo kot urbanistične smernice ali omejevalci gradnje novih objektov v bližnji okolici letališča.

Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana ima deklarirano ICAO referenčno kodo ”4E”, ta referenčna koda pa skupaj z dejstvom, da se na VPS 31 izvajajo precizni instrumentalni prileti, na VPS 13 pa neinstrumentalni prileti, določa tudi omejitvene ravnine. Skupino omejitvenih ravnin za letališče Jožeta Pučnika Ljubljana tako tvorijo naslednje ravnine:

(1.1.) Priletna ravnina (Approach Surface)

(1.2.) Notranja horizontalna ravnina (Inner Horizontal Surface)

(1.3.) Konusna ravnina (Conical Surface)

(1.4.) Ravnina prehoda (Transitional Surface)

(1.5.) Ravnina vzleta in vzpenjanja (Take off and climb surface)

(1.6.) Ravnina prosta ovir (Obstacle limitation surface)

(.1.7.) Območje brez ovir (Obstacle free surface)

Na letališču so možni vzleti in pristanki v obeh smereh (13 in 31). Zato za vsak prag vzletno-pristajalne steze obstojata po dve ravnini (priletna ravnina ter ravnina vzleta in vzpenjanja).

Pri preučitvi raznih vplivov na varnost letenja je potrebno izhajati iz obeh pragov vzletno-pristajalne steze letališča in seveda tudi iz bočnih oddaljenosti posameznih ”virov vplivov” ob vzletno-pristajalni stezi.

III.

PREHODNE DOLOČBE

31. člen

(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj) Vsi postopki za izdajo gradbenih dovoljenj, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.

IV.

KONČNE DOLOČBE

32. člen

(prenehanje veljavnosti IPA)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati, za območje obravnave teh prostorskih ureditvenih pogojev, določila naslednjih odlokov:

(1) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorško polje (Ur. list RS, št. 43/93, 03/94 in 27/96) in

(2) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja Cerklje, Vašca in Pšenična Polica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88).

33. člen

(vpogled)

PUP Golf Brnik je na vpogled vsem zainteresiranim na pristojnem oddelku občine Cerklje na Gorenjskem in na Upravni enoti Kranj.

34. člen

(nadzorstvo nad izvajanjem)

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor - Inšpekcija za prostor.

35. člen

(veljavnost)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem.

Številka: 032-06/2010-36

Cerklje na Gorenjskem, 31. 08. 2011

ŽUPAN

Občine Cerklje na Gorenjskem

Franc ČEBULJ, l. r.