Na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. 1. RS, št. 48/90), Zakona o urejanju prostora (Ur. 1. RS, št. 18/84, 15/89), 39. in 45.d člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Ur. 1. RS št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) je občinski svet občine Pesnica na podlagi 33. člena Statuta občine Pesnica (MUV, št. 10/95) na svoji 35. seji dne 2. aprila 1998 sprejel

ODLOK

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor - Pesnica za obdobje 1986 - 2000 in družbenega plana Občine Maribor - Pesnica za obdobje 1986 -1990, v letu 1998

ter

o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje 1986 - 2000 in družbenega plana Mesta Maribor za obdobje 1986 - 1990

za območje Občine Pesnica, v letu 1998

1. člen

(uvodne določbe)

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Maribor - Pesnica za obdobje 1986 - 200 (Medobčinski uradni vestnik št. 4/86 in 6/88) - v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine Maribor - Pesnica in prostorskih sestavinah družbenega plana občine Maribor Pesnica za obdobje 1986 - 1990 (MUV, št. 1/87 in 3/90) - v nadaljnjem besedilu: družbeni plan občine Maribor - Pesnica ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Maribor za obdobje 1986 - 2000 (MUV, št. 1/86, 16/87 in popravek, št. 19/87, 7/93, in 8/93) - v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine Maribor - in prostorskih sestavin družbenega plana mesta Maribor za obdobje 1986 -1990 (MUV, št. 12/86, 20/88, 22/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92, 7/93, in 8/93) - v nadaljnjem besedilu: družbeni plan občine Maribor - za del območja občine Pesnica, v letu 1998, ki se nanašajo na

spremembo trase avtoceste Slivnica - Pesnica na odseku od meje z mestno občino Maribor do priključka na odsek avtoceste Šentilj - Pesnica, izgradnjo priključka Pesnica - rondo, vodnogospodarske uredite potoka Črnec ter na ureditve povezane z lokacijskim načrtom za odsek avtoceste Slivnica - Pesnica v občini Pesnica.

2. člen

(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Maribor - Pesnica)

(1) Kartografska dokumentacija k dolgoročnemu planu občine Maribor - Pesnica se na listih PKN v merilu 1 : 5000 (list Šentilj 43,44) spremeni in dopolni z vsebino, ki se nanaša na:

1. območje kmetijskih zemljišč

2. območje kmetijskih zemljišč

lesnoproizvodni gozd

razpršeno gradnjo.

3. člen

(spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Maribor)

(1) V delu dolgoročnega plana se vsebina kart

št. 1. Zasnova rabe prostora v merilu 1 : 25.000 - list Maribor - spremeni in dopolni s traso avtoceste, hitre ceste 2 b etape, Ptujske ceste, Nove Zrkovske ceste in priključki.

št. 2. Zasnova vodnih virov in rudnin v merilu 1 : 25.000 - list Maribor - spremeni in dopolni s traso avtoceste, hitre ceste 2 b etape, Ptujske ceste, Nove Zrkovske ceste in priključki.

št. 4. Zasnova vodnogospodarskih ureditev v merilu 1 25.000 - list Maribor - spremeni in dopolni s traso novega Hočkega potoka in ureditvijo Polanskega potoka.

št. 7. Zasnova prometnega omrežja v merilu 1 : 25.000 - list Maribor - spremeni in dopolni s traso avtoceste, hitre ceste 2 b etape, Ptujske ceste, Nove Zrkovske ceste, priključki in prilagoditvami mestnega prometnega omrežja.

(2) Kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in družbenemu planu na listih PKN v merilu 1 : 5.000 (listi Šentilj 44, Maribor 4) se dopolni z vsebino, ki se nanaša na:

območja kmetijskih zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v Republiki Sloveniji in trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo

2. območja kmetijskih zemljišč

lesnoproizvodne gozdove

stavbna zemljišča razpršene gradnje.

4. člen

(spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Maribor - Pesnica)

(1) Na koncu točke 5.9 Urejanje prostora in varovanje dobrin splošnega pomena (MUV, št. 1/87) se doda novo besedilo, ki se glasi:

"PROGRAMSKE ZASNOVE ZA ODSEK AVTOCESTE SLIVNICA - PESNICA NA OBMOČJU OBČINE PESNICA"

Programske zasnove obravnavajo območje odseka avtoceste Slivnica - Pesnica na območju občine Pesnica s pripadajočimi ureditvami prostora.

Programske zasnove podrobno opredeljujejo predviden poseg in določajo:

območje po parcelnih številkah

organizacijo dejavnosti

tehnološke pogoje in omejitve

podrobnejšo namensko rabo površin

infrastrukturna omrežja, objekte in naprave

usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje

usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih Arvin krajine

usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito.

1. Območje po parcelnih številkah

Programska zasnova obsega naslednje parcele:

K.O.: DOLNJA POČEHOVA

Parcele številka: 239/1, 239/2, 239/3, 248/2, 249/3, 251/2, 251/3, 251/4, 252/6, 252/7, 253, 256/1, 256/2, 256/3, 257/1, 257/2, 258/1, 258/3, 258/4, 259/1, 259/4, 259/8, 264/1, 264/2, 264/3, 265/1, 265/2, 265/3, 266/1, 266/2, 266/3, 266/5, 271/2, 271/3, 272/2, 272/3, 289/1, 289/3, 289/4, 289/5, 291/1, 291/2, 291/3, 310/2, 310/3, 310/4, 317/2, 317/3, 317/4, 317/5, 318/2, 341/1, 341/2, 341/3, 341/4, 341/5, 341/6, 347/1, 348/1, 348/3, 350/1, 350/3, 353/5, 353/6, 353/7, 353/8, 353/9, 353/10, 356/1, 358/1, 358/2, 358/4, 358/5, 358/11, 358/12, 362/1, 362/4, 362/6, 364/1, 364/1, 364/3, 364/4, 365/1, 365/2, 375/1, 376/4, 376/6, 379/1, 379/2, 379/3, 380/1, 380/2, 381/1, 381/2, 382/1, 383/1, 384, 385, 386/1, 387/1, 387/2, 388, *1/4.

2. Tehnološki pogoji in omejitve

Term po katerem poteka obravnavan odsek avtoceste spada v območje gričevnatega sveta Slovenskih goric in delu Pesniške doline.

Za območje Slovenskih goric so značilne različne geološke strukture. Prevladujejo miocenski sedimenti. Najnižji so skladi helvetijske stopnje. V tej stopnji so zastopani konglomerati, peščenjaki in peščeni laporji, podrejeno pa še tufi in daciti. Nad helvetijskimi skladi ležijo tortonijski skladi, sestavljeni iz peskov, prodov, konglomeratov, laporjev in litotamnijskih apnencev. V sarmatijskih plasteh, ki ležijo na tortoniju, so zastopani peski, prodi in peščeni laporji.

Miocenski sedimenti so prekriti z glinastimi zemljinami. Debelina glin se v pobočjih veča prod dnu dolin. Gline so večinoma peščene, podobne so puhlici.

Sedanjo oblikovanost gričev in dolin so ustvarjali neotektonski in erozijski procesi, vpad plasti sedimentov, njihov sestav itd. površinski del temeljnega polprostora je stabilitetno zelo občutljiv, posebej v mokrih obdobjih, ko so pobočja dodatno obremenjena s strujnimi pritiski precejne vode.

Dna dolin so večinoma zapolnjena z aluvialnimi in deluvialnimi naplavinami rek in potokov. Naplavine sestavljajo meljaste, glinaste in peščene zemljine. Večji obseg aluvialnih naplavin je v dolini Pesnice. V dolini Pesnice so odloženi sedimenti v debelinah do 10 in več metrov. V omenjenih sedimentih je stalno prisotna podzemna voda.

Širše območje leži v zmernem celinskem podnebju. Najvišje letne temperature so največ 35 C, najnižje pa -20 C. Povprečno so tla zmrznjena cca 3 mesece, zamrznitve segajo do globine 70 cm. Odjuge, ki se pojavljajo v obdobjih zamrznitve, neugodno vplivajo na cestno telo.

3. Organizacija dejavnosti

Programska zasnova obravnava odsek avtoceste A - 10. Obravnavani odsek avtoceste se bo v km 2,6 (pri železniški progi Maribor - Zidani most) navezal na avtocestni odsek Fram Slivnica - BDC, na severe pa se zaključi pri priključku Pesnica, kjer je predvidena navezava na avtocestni odsek Šentilj - Pesnica. Predmet programskih zasnov je potek trase avtoceste na območju dela občine Pesnica od meje z Mestno občino Maribor zahodno od železniške proge Maribor - Šentilj do priključka na odsek avtoceste Šentilj - Pesnica.

Na obravnavanem območju se predvidi:

avtocesta v dolžini 900 m.

priključek Pesnica - rondo

predvidena servisna cesta za dostop do kmetijskih zemljišč, kolesarje in pešce

predvideni so spremljajoči objekti, viadukt, deviacije, mostovi, prepusti, oporni zidovi.

protihrupne bariere

delna regulacija potoka Črnec

zaradi gradnje avtoceste in priključnih cest bo potrebno porušiti 1 objekt.

4. Namenska raba prostora

Trasa obravnavanega odseka avtoceste poteka po robe Pesniške doline, prečka z viaduktom magistralni cesti M10 Maribor - Šentilj in M 10-1 Maribor - Lenart ter se v km 17 + 800 priključi na odsek avtoceste Šentilj - Pesnica.

Območje kompleksnega urejanja meri 13,88 ha.

Trasa avtoceste poteka preko območja kmetijskih zemljišč in v manjši meri gozdov.

5. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave

Predvidena trasa avtoceste ne križa obstoječe kanalizacije.

Odvodnjavanje avtoceste se reši z odprtimi jarki, ki so pred izpustom v odvodnike najprej speljani v ustrezno dimenzionirane objekte z zadrževalci, lovilci olj in vsedalniki.

Trasa avtoceste in deviacij prečka obstoječe oz. predvidene vodovode in zahteva gradnjo novih odsekov vodovodov, preložitve in križanja. Križanja morajo biti izvedena v zaščitnih kinetah z obojestranskima jaškoma.

Trasa avtoceste in deviacij križa ali se približa 20 kV daljnovodom, nizkonapetostnemu omrežju in omrežju javne razsvetljave. Križanja se izvedejo s prestavitvijo obstoječih omrežij, ojačitvami, nadomestitvami ali prevezavo na obstoječa omrežja.

Avtocesta in priključne ceste prečkajo več kablov magistralnega, medkrajevnega in krajevnega telekomunikacijskega omrežja; predvidene so prestavitve, ureditve in ustrezna zaščita TK kablov.

Zaradi gradnje avtoceste, deviacij in regulacij vodotokov ni tangiran noben infrastrukturni koridor, ki predstavlja obvezno izhodišče v republiških planskih dokumentih, ki bi jih bilo potrebno dopolniti oz. spremeniti. V načrtovanem posegu so predvidene samo lokalne prestavitve posameznih infrastrukturnih objektov, ki so republiškega značaja (magistralni vodovod, TK omrežje).

6. Usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje

Trasa avtoceste in z njo povezane ureditve predstavljajo velik poseg v urbanem prostoru in krajini, zato morajo ureditve kontaktnega prostora upoštevati:

1. Urbani prostor:

trasa avtoceste in priključnih cest se naj prilagaja obstoječemu urbanemu razvoju, križišča in druge ureditve se prilagodijo veljavnim prostorskim dokumentom

zagotoviti varstvo pred vplivi avtoceste v smislu hrupa in onesnaževanja zraka z oblikovalsko ustreznimi rešitvami in obsaditvami protihrupnih barier; nasilne posege v razdelitev poselitve je potrebno urejati z oblikovalsko ustreznimi rešitvami avtoceste in kontaktnega območja, funkcionalni prehodi in povezave se ohranjajo z obstoječim sistemom povezav. Pri teh ureditvah je treba upoštevati tudi elemente dojemanja prostora in psihološke vidike urejanja;

vsi priključki na avtocesto morajo biti ustrezno arhitektonsko in krajinsko

oblikovani.

2. Odprti prostor - krajina

Pri vseh stikih avtoceste s kmetijskimi površinami bo potrebno na novo organizirati kmetijski prostor. Avtocesta se ob stiku s kmetijskimi površinami zasadi z grmovnicami in drevesi.

Vse večje projektirane nasipe in predvsem ukope je potrebno posebno skrbno oblikovati. Regulacije vodotokov, ki so potrebne zaradi izgradnje avtoceste, morajo upoštevati tipiko urbane in krajinske slike. Vzdolžni profili naj bodo rahlo vijugasto oblikovani, prečni profili pa v različnih naklonih.

3. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje objektov na avtocesti in hitri cesti.

Vsi objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in izvedeni tako, da so usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora.

7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine in značilnih kakovostnih prvin krajine

Urejanje obcestnega prostora naj poudari ali usmeri pogled na širši prostor, v tem okviru pa zlasti na naravno in kulturno dediščino oz. zavarovana območja ali objekte.

Trasa avtoceste, deviacij in regulacije vodotokov ne posegajo v zavarovana območja.

Na celotni trasi je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje s plodno zemljo. Plodno zemljo je potrebno posneti in jo deponirati na za to posebej določene deponije. Plodna zemlja se po končani gradnji uporabi za rekultivacijo med gradnjo poškodovanih površin, viški plodne zemlje se uporabijo za izboljšanje kmetijskih površin slabše kvalitete.

8. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja

Za zaščito pred prekomernim hrupom morajo biti zgrajene protihrupne bariere ob trasah, kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa v stanovanjskem bivalnem okolju.

Zaradi izgradnje odseka avtoceste in priključnih cest je potrebno izvesti vse potrebne ukrepe, ki so opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje.

9. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito

Za zagotovitev požarne varnosti objektov morajo biti zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila.

Vsi nasipi in ukopi ter regulacije vodotokov morajo biti urejeni tako, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov.

Vodnogospodarske ureditve morajo zagotoviti varnost pred visokimi vodami in poplavami.

Za gradnjo avtoceste ni posebnih pogojev z vidika obrambe.

10. Tolerance

Vsi načrtovani posegi, navedeni v tem odloku, se morajo natančneje določiti v lokacijskem načrtu in v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.

Pri realizaciji so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere in niso v nasprotju s planskimi opredelitvami občine Pesnica. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih to odstopanja zadevajo.

(2) Sestavni del programskih zasnov je tudi kartografska dokumentacija na kartah v merilu 1 : 5.000.

Situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo območja kompleksnega urejanja,

PKN, merilo 1 : 5.000

Namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja, TTN, merilo 1 : 5.000

Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter varovanje in izboljšanje bivalnega okolja, TTN, merilo 1 : 5.000

Komunalna in energetska infrastruktura, TTN, merilo 1 5.000

(3) Na območju, kjer se to programska zasnova prekriva s programsko zasnovo za avtocesto Šentilj - Zagreb, odsek Šentilj - Pesnica (MUV, št. 3/90), le-to preneha veljati.

5. člen

(spremembe in dopolnitve družbenega plana mesta Maribor)

(I) Na koncu 3. člena (MUV, št. 7/93) se doda novo besedilo, ki se glasi:

"PROGRAMSKE ZASNOVE ZA ODSEK AVTOCESTE SLIVNICA - PESNICA NA DELU OBMOČJA OBČINE PESNICA"

Programske zasnove obravnavajo območje odseka avtoceste Slivnica - Pesnica na območju občine Pesnica s pripadajočimi ureditvami prostora.

Programske zasnove podrobno opredeljujejo predviden poseg in določajo:

območje po parcelnih številkah

organizacijo dejavnosti

tehnološke pogoje in omejitve

podrobnejšo namensko ratio površin

infrastrukturna omrežja, objekte in naprave

usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje

usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine

usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja

usmeritve za ratio prostora za obrambo in zaščito.

1. Območje po parcelnih številkah

Programska zasnova obsega naslednje parcele:

K.O.: DRAGUČOVA

Parcele številka: 38, 41/1, 43/4, 46, 48, 50/2, 51, 52, 53, 55, 56, 57/1, 27/2, 60/1 60/2, 60/3, 60/4, 77/1, 542/1 547, 548, 549/1, 549/2, 551, 619/1, 625/1, 625/2, 625/5, 627/2, 629/6, 629/7, 630, 632, 633, 634, 635, 636/1, 636/2, 637/1, 637/2, 638, 639/1, 639/2, 639/4, 639/5, 639/6, 639/7, 639/8, 639/9, 640, 641, 642, 647/1, 654, 655, 660/2, 660/4, 660/7, 664, 666/1, 666/3, 667, 668, 670/2, 670/4, 674/1, 674/2, 674/3, 675, 677, 678/1, 678/2, 678/3, 679, 680/1, 680/2, 681, 682, 683/1, 683/3, 684/1, 686, 687, 688, 689, 690, 691, 692, 693, 694, 696/4, 696/5, 699/1, 699/3, 699/4, 699/10, 699/11, 699/12, 699/13, 701/2, 702, 709, 711, 712, 793/4.

2. Tehnološki pogoji in omejitve

Term po katerem poteka obravnavan odsek avtoceste spada v območje gričevnatega sveta Slovenskih goric.

Za območje Slovenskih goric so značilne različne geološke strukture. Prevladujejo miocenski sedimenti. Najnižji so skladi helvetijske stopnje. V tej stopnji so zastopani konglomerati, peščenjaki in peščeni laporji, podrejeno pa še tufi in daciti. Nad helvetijskimi skladi ležijo tortonijski skladi, sestavljeni iz peskov, prodov, konglomeratov, laporjev in litotamnijskih apnencev. V sarmatijskih plasteh, ki ležijo na tortoniju, so zastopani peski, prodi in peščeni laporji.

Miocenski sedimenti so prekriti z glinastimi zemljinami. Debelina glin se v pobočjih veča prod dnu dolin. Gline so večinoma peščene, podobne so puhlici.

Sedanjo oblikovanost gričev in dolin so ustvarili neotektonski in erozijski procesi, vpad plasti sedimentov, njihov sestav itd. površinski del temeljnega polprostora je stabilitetno zelo občutljiv, posebej v mokrih obdobjih, ko so pobočja dodatno obremenjena s strujnimi pritiski precejne vode.

Dna dolin so večinoma zapolnjena z aluvialnimi in deluvialnimi naplavinami rek in potokov. Naplavine sestavljajo meljaste, glinaste in peščene zemljine. Večji obseg aluvialnih naplavin je v dolini Pesnice. V dolini Pesnice so določeni sedimenti v debelinah do 10 in več metrov. V omenjenih sedimentih je stalno prisotna podzemna voda.

Širše območje leži v zmernem celinskem podnebju. Najvišje letne temperature so največ 35°C, najnižje pa -20°C. Povprečno so tla zmrznjena ca 3 mesece, zamrznitve segajo do globine 70 cm. Odjuge, ki se pojavljajo v obdobjih zamrznitve, neugodno vplivajo na cestno telo.

3. Organizacija dejavnosti

Programska zasnova obravnava odsek avtoceste A - 10. Obravnavani odsek avtoceste se bo v km 2,6 (pri železniški progi Maribor - zidani most) navezal na avtocestni odsek Fram Slivnica - BDC, na severu pa se zaključil pri priključku Pesnica, kjer je predvidena navezava na avtocestni odsek Šentilj - Pesnica. Predmet programskih zasnov je potek trase avtoceste na območju dela občine Pesnica (k.o. Dragučova).

Na obravnavanem območju se predvidi:

avtocesta v dolžini 1.150 m na odseku med mejo z Mestno občino Maribor v Vodolski dolini na jugu in Dragučovi na severu, 

- na območju Vodolske doline ob avtocesti med Malečnikom in Dragučovo je predvidena servisna cesta za potrebe gradbišča, ki bo kasneje služila kot dostop do kmetijskih zemljišč,

- predvideni so spemljajoči objekti, deviacije, mostovi, prepusti, oporni zidovi.

- protihrupne bariere v Dragučovi,

- delna regulacija Vodolskega potoka,

- začasna deponija izkopnega materiala,

- zaradi gradnje avtoceste in priključnih cest bo potrebno porušiti 2 objekta.

4. Namenska raba prostora

Trasa obravnavanega odseka avtoceste poteka po gričevnatem svetu Slovenskih goric, večji del po Vodolski dolini in prečka sedlo v Dragučovi z globokim ukopom ter preide v Pesniško dolino.

Območje kompleksnega urejanja meri 26,12 ha.

Trasa avtoceste poteka preko območja razpršene gradnje, območja kmetijskih zemljišč in v manjši meri gozdov.

Na območju k.o. Dragučova je na parcelah štev. 681, 682, 683/1, 684/1, 686, 687, 688, 692 predvidena ureditev začasne deponije izkopnega materials. Po končani gradnji se obmčje zazeleni oz. ureja s prostroskimi planskimi in izvedbenimi akti občine Pesnica.

5. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave

Predvidena trasa avtoceste ne križa obstoječe kanalizacije.

Odvodnjavanje avtoceste se reši z odprtimi jarki, ki so pred izpustom v odvodnike najprej speljani v ustrezno dimenzionirane objekte z zadrževalci, lovilci olj in vsedalniki.

Trasa avtoceste in deviaciacij prečka obstoječe oz. predvidene vodovode in zahteva gradnjo novih odsekov vodovodov, preložitve in križanja. Križanja morajo biti izvedena v zaščitnih kinetah z obojestranskima jaškoma.

Trasa avtoceste in deviacij križa ali se približa 20 kV daljnovodom, nizkonapetostnemu omrežju in omrežju javne razsvetljave. Križanja se izvedejo s prestavitvijo obstoječih omrežij, ojačitvami, nadomestitvami ali prevezavo na obstoječa omrežja.

Avtocesta in priključne ceste prečkajo več kablov magistralnega, medkrajevnega in krajevnega telekomunikacijskega omrežja; predvidene so prestavitve, ureditve in ustrezna zaščita TK kablov.

Zaradi gradnje avtoceste, deviacij in regulacij vodotokov ni tangiran noben infrastrukturni koridor, ki predstavlja obvezno izhodišče v republiških planskih dokumentih, ki bi jih bilo potrebno dopolniti oz. spremeniti.

6. Usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje

Trasa avtoceste in z njo povezane ureditve predstavljajo velik poseg v urbanem prostoru in krajini, zato morajo ureditve kontaktnega prostora upoštevati:

1. Urbani prostor

- trasa avtoceste in priključnih cest se naj prilagaja obstoječemu urbanemu razvoju, križišča in druge ureditve se prilagodijo veljavnim prostorskim dokumentom

- zagotoviti varstvo pred vplivi avtoceste v smislu hrupa in onesnaževanja zraka z oblikovalsko ustreznimi rešitvami in obsaditvami protihrupnih barier;

- nasilne posege v razdelitev poselitve je potrebno urejati z oblikovalsko ustreznimi rešitvami avtoceste in kontaktnega območja, funkcionalnimi prehodi in povezave se ohranjajo z obstoječim sistemom povezav. Pri teh ureditvah je treba upoštevati tudi elemente dojemanja prostora in psihološke vidike urejanja;

2. Odprti prostor - krajina

Pri vseh stikih avtoceste s kmetijskimi površinami bo potrebno na novo organizirati kmetijski prostor. Avtocesta se ob stiku s kmetijskimi površinami zasadi z grmovnicami in drevesi.

Vse večje projektirane nasipe in predvsem ukope je potrebno posebno skrbno oblikovati. Regulacije vodotokov, ki so potrebne zaradi izgradnje avtoceste, morajo upoštevati tipiko urbane in krajinske slike. Vzdolžni profili naj bodo rahlo vijugasto oblikovani, prečni profili pa v različnih naklonih.

3. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje objektov na avtocesti in hitri cesti.

Vsi objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in izvedeni tako, da so usklajeni z urbano in krajinsko podobo prostora.

7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine in značilnih kakovostnih prvin krajine

Urejanje obcestnega prostora naj poudari ali usmeri pogled na širši prostor, v tem okviru pa zlasti na naravno in kulturno dediščino oz. zavarovana območja ali objekte.

Trasa avtoceste, deviacij in regulacije vodotokov ne posegajo v zavarovana območja.

Na celotni trasi je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje s plodno zemljo. Plodno zemljo je potrebno posneti in jo deponirati na za to posebej določene deponije. Plodna zemlja se po končani gradnji uporabi za rekultivacijo med gradnjo poškodovanih površin, viški plodne zemlje se uporabijo za izboljšanje kmetijskih površin slabše kvalitete.

8. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja

Za zaščito pred prekomernim hrupom morajo biti zgrajene protihrupne bariere ob trasah, kjer bodo preseženi dopustni nivoji hrupa v stanovanjskem bivalnem okolju.

Zaradi izgradnje odseka avtoceste in priključnih test je potrebno izvesti vse potrebne ukrepe, ki so opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje.

9. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito

Za zagotovitev požarne varnosti objektov morajo biti zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila. Vsi nasipi in ukopi ter regulacije vodotokov morajo biti urejeni tako, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov.

Vodnogospodarske ureditve morajo zagotoviti varnost pred visokimi vodami in poplavami.

Za gradnjo avtoceste ni posebnih pogojev z vidika obrambe.

10. Tolerance

(1) Vsi načrtovani posegi, navedeni v tem odloku, se morajo natančneje določiti v lokacijskem načrtu in v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev.

Pri realizaciji so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere in niso v nasprotju s planskimi opredelitvami občine Pesnica. Z njimi morajo soglašati organi in orgnaizacije, ki jih to odstopanja zadevajo.

(2) Sestavni del programskih zasnov je tudi kartografska dokumentacija na kartah v merilu 1 : 5.000.

1. Situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo območja kompleksnega urejanja, PKN, merilo 1 : 5.000,

2. Namenska raba prostora v območju kompleksnega urejanja, TTN, merilo 1 : 5.000,

3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter varovanje naravnega in bivalnega okolja, TTN, merilo 1 : 5.000,

4. Komunalna in energetska infrastruktura, TTN, merilo 1 : 5.000.

6. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Predsednik občinskega sveta

Ivan Šabeder, s.r.

Številka: 352-48/97

Datum: 03. aprila 1998