Na podlagi
Statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 6/08, 81/09, 84/11) in 30. člena
Uredbe
o oskrbi s pitno vodo
(Uradni list RS, št. 88/12) je Občinski svet Občine Borovnica na 22.
redni seji dne 6. 2. 2014 sprejel |
O D L O K |
o oskrbi s
pitno vodo v Občini Borovnica |
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
1. člen |
S tem
odlokom se na območju Občine Borovnica ureja: |
1.
dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo
in lastne oskrbe s pitno vodo, |
2.
obveznosti upravljavca in uporabnikov, |
3.
obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda, |
4.
vodovodno omrežje, objekte in naprave upravljavca in uporabnikov,
|
5.
vzdrževanje, obnova in novogradnja objektov in naprav vodovodnega
omrežja, |
6. pogoje
priključitve na javni vodovod, |
7. meritve
in obračun porabljene pitne vode, |
8.
prekinitev dobave vode, |
9. odvzem
vode iz hidrantov, |
10.
varovanje javnega vodovoda, |
11. vire
financiranja oskrbe s pitno vodo, |
12. prenos
vodovodnega omrežja, objektov in naprav v upravljanje. |
2. člen |
(območja
izvajanja oskrbe s pitno vodo) |
(1) Občina
mora zagotoviti izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih
območjih na njenem območju s 50 ali več prebivalci s stalnim
prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim
prebivališčem na hektar. |
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi
območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim
prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna
oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena
naslednja pogoja: |
– da se iz
posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s
stalnim prebivališčem in |
– da je
letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10
m3 pitne vode na dan. |
(3) Lastna
oskrba s pitno vodo se izvaja na območjih poselitve in za posamezne
stavbe ali gradbene inženirske objekte kjer se oskrba s pitno vodo ne
zagotavlja s storitvami javne službe in pod pogoji, določenimi s
predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. |
II. POMEN
UPORABLJENIH POJMOV |
3. člen |
Posamezni
izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
(1) Javni
vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura
namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje
hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično
povezano z javnim vodovodom in vodovod, ki ga sestavlja en ali več
sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali
transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna
infrastruktura opravljanju storitev javne službe. |
(2)
Uporabnik javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba ali
samostojni podjetnik, ki je lastnik ali najemnik objekta ali zemljišča
in uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda in je za priklop na
vodovodno omrežje pridobil soglasje upravljavca. |
(3)
Magistralno vodovodno omrežje in naprave so: tranzitni vodovodi,
zajetja, vodna črpališča, prečrpališča, naprave za bogatenje podtalnice
in čiščenje ter pripravo vode, objekti za hranjenje vode, objekti za
dvig ali reduciranje tlaka v vodovodu in služijo oskrbi s pitno vodo več
občinam ali regiji. |
(4)
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so
namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do
sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega
vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. |
(5)
Transportni vodovod je regionalno ali magistralno vodovodno omrežje za
dovajanje pitne vode od vira do vodovodnega omrežja za oskrbo s pitno
vodo, ki je infrastruktura lokalnega pomena. |
(6)
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki
objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju
in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za
neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V
sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z
zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin.
Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska
gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod
niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture. |
(7)
Upravljavec javnega vodovoda (v nadaljevanju upravljavec) je pravna
oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi
ali izbere za izvajalca javne službe. |
(8)
Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod
(v nadaljnjem besedilu: priključek) je cevovod od javnega vodovoda do
odjemnega mesta in njegova oprema; priključek je v lasti lastnika stavbe
ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo
javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto
in obračunski vodomer so sestavni deli priključka. |
(9)
Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega
vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun
izvedenih storitev javne službe. |
(10)
Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim
vodomerom (ventil za vodomerno uro); odjemno mesto je tudi mesto, kjer
se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda. |
(11)
Interni vodovod je vodovodna inštalacija od obračunskega vodomera dalje.
|
(12)
Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in
uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga
upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode.
|
(13)
Vodarina je sestavljena iz stroškov opravljanja storitev javne službe
oskrbe s pitno vodo. |
(14)
Omrežnina je sestavljena iz stroškov javne infrastrukture javne službe
oskrbe s pitno vodo ter javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode ter so opredeljeni v Uredbi o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
(15)
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih
inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe
ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda
izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki
urejajo vode. |
(16)
Zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni
oskrbi s pitno vodo. |
(17) Pitna
voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo. |
(18)
Oskrbovalno območje je ena ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s
pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod. |
(19)
Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi
se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se
uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z
vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke. |
(20)
Obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim
prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005,
določeno za širitev naselja. |
(21)
Predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja
urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz
prejšnje točke. |
(22)
Izgube pitne vode iz vodovoda so razlika med načrpano ali odvzeto pitno
vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napaja vodovod, in pitno
vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom
posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo.
|
(23)
Kataster gospodarske javne infrastrukture je sistem zbirk evidentiranih
podatkov infrastrukture, ki jih na nivoju države zagotavlja občina.
Upravljavec ali skrbnik s pooblastilom občine vodi sistem zbirk in ga
posreduje GU Ljubljana. |
III.
DEJAVNOST IZVAJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZA OSKRBO S PITNO
VODO |
4. člen |
(določitev
izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo) |
(1)
Obvezno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo zagotavlja Občina
Borovnica preko javnega podjetja na območju Občine Borovnica v obsegu in
pod pogoji, določenimi s tem odlokom in drugimi predpisi. |
(2) Javno
službo iz prejšnjega odstavka na območju Občine Borovnica izvaja JP KPV,
d.o.o., ki ima v najemu objekte in naprave vodovodne infrastrukture.
|
(3)
Upravljavec opravlja javno službo oskrbe s pitno vodo sam. Posamezne
dejavnosti, ki jih zaradi zakonskih ali tehničnih omejitev ne more
izvajati sam, lahko prenese na druge pravne ali fizične osebe v skladu s
predpisi in pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični,
sanitarni ter drugi standardi in normativi. |
5. člen |
(1) Občina
določi območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne
službe in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno
vodo. Območja so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni,
ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem
sistemu in so prikazana na temeljni topografski karti, ki je sestavni
del tega odloka. |
(2) V
primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti
upravljavca, če oskrbuje: |
– eno- ali
večstanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v
katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem, |
– eno- ali
večstanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za
posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb,
trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali
stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali
skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in |
– eno- ali
več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna
raba vode iz zasebnega vodovoda. |
(3)
Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti
pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o
upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino. |
(4) Ne
glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda
ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega
lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega
vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.
|
(5) Občina
zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na
svojem območju. |
(6) Če se
oskrbovanci, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda ne
morejo dogovoriti o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za
upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki
oskrbuje sosednja poselitvena območja. |
(7)
Občine, ki jih javni vodovod oskrbuje s pitno vodo, se morajo dogovoriti
o upravljavcu celotnega javnega vodovoda ali njegovega dela. V primeru,
da do dogovora ne pride, o tem obvestijo pristojno ministrstvo, ki
ukrepa skladno z določbami zakona, ki ureja lokalno samoupravo. |
6. člen |
Dejavnost
oskrbe s pitno vodo obsega: |
(1)
upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s
pitno vodo, |
(2)
zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost
vodooskrbe v skladu z veljavnimi predpisi, |
(3)
izvajanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode, |
(4)
vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav, |
(5)
izvajanje potrebnih rekonstrukcij, novogradenj in tehnoloških izboljšav,
|
(6)
razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih vodovodov, objektov in
naprav, |
(7)
priključevanje novih uporabnikov na vodovodno omrežje, |
(8) redno
vzdrževanje priključkov, |
(9)
vodenje in razvijanje katastra upravljavca in zbirnega katastra
gospodarske javne infrastrukture vodovodnega omrežja. |
7. člen |
Na
oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s
storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno
oskrbo s pitno vodo. Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu
vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno
vodo. |
8. člen |
(vodenje
evidence o javnih in zasebnih vodovodih in o upravljavcih javnih
vodovodov) |
(1)
Pristojno ministrstvo vodi evidenco o upravljavcih javnih vodovodov.
Potrebne podatke za vodenje evidence iz prejšnjega stavka in njihove
morebitne spremembe, ministrstvu priskrbi Občina Borovnica. |
(2)
Pristojno ministrstvo vodi evidenco o javnih in zasebnih vodovodih.
Potrebne podatke povezane z vodenjem evidenc iz prejšnjega stavka
priskrbijo ministrstvu upravljavci vodovodov, ki o posredovanih podatkih
hkrati obvestijo tudi Občino Borovnica. |
9. člen |
(opremljenost naselij) |
(1)
Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z
gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na
hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom. |
(2) Ne
glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi
območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim
prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna
oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena
naslednja pogoja: |
– da se iz
posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s
stalnim prebivališčem in |
– da je
letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10
m3 pitne vode na dan. |
(3) Na
poselitvenem območju iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba
zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na
primarnem vodovodu v skladu s predpisom na področju varstva pred požari,
ki ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij.
|
(4) Če je
hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje
zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega
vodovoda. |
(5) Občina
v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in
merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na
območju Občine Borovnica opredeli poselitvena območja oziroma njihove
dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo
priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov
priključitve. |
IV.
OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA |
10. člen |
Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
|
(1) skrbi
za normalno obratovanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
|
(2) skrbi
za zadostne količine pitne vode in zagotavlja higiensko neoporečnost
pitne vode ter redno zagotavlja kontrolo in preiskave kakovosti pitne
vode v skladu z veljavno zakonodajo, |
(3) redno
vzdržuje in obnavlja vodovodno omrežje, objekte in naprave z namenom
odkrivanja morebitnih nepravilnosti, |
(4) izvaja
potrebne rekonstrukcije in novogradnje na vodovodnem omrežju,
|
(5)
vzdržuje okolico vodovodnih objektov in naprav, za katere je odgovoren,
|
(6)
kontrolira delovanje vodovodnih naprav in objektov, |
(7) skrbi
za brezhibno delovanje javnih hidrantov in hidrantnega omrežja,
|
(8)
vzdržuje in obnavlja ali nadzira vzdrževanje in obnavljanje priključkov,
če jih na pobudo lastnika vzdržuje nekdo drug, |
(9) izvede
ali nadzira izvedbo novih priključkov, |
(10)
izdaja soglasja za priključitev na javni vodovod in soglasja k
projektnim rešitvam, |
(11) redno
vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne
preglede skladno z veljavno zakonodajo, |
(12) redno
odčitava vodomere in skrbi za redni obračun porabljene vode,
|
(13)
neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o
času trajanja in ukrepih ob redukcijah ali prekinitvah dobave vode, o
oporečni pitni vodi ter obveznem prekuhavanju vode kot preventivnem
zdravstvenem ukrepu na podlagi navodil republiškega zdravstvenega
inšpektorata ali pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo,
|
(14) v
primeru višje sile skupaj z Občinskim štabom civilne zaščite organizira
dobavo pitne vode, ter o nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim
organom, |
(15)
pripravlja predloge obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema,
|
(16)
sodeluje pri projektiranju vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
|
(17)
pripravlja sanacijski program vodooskrbe za eventualni oporečni vodni
vir, |
(18)
obvešča pristojne organe o nizkem vodostaju izvirne in načrpane podtalne
vode, |
(19) skrbi
za zavarovanje in varovanje vodnih virov, |
(20) skrbi
za razvoj vodovodnega sistema in nove vodne vire, |
(21)
stalno zagotavlja ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v
skladu s stanjem tehnike, |
(22) vodi
bazo priključkov, |
(23) vodi
kataster gospodarske javne infrastrukture s pooblastilom lastnika,
|
(24) letno
oddaja (oziroma po potrebi) digitalno bazo za lastnikov predstavitveni
medij, |
(25)
omogoči lastniku dostop do podatkov katastra upravljavca, |
(26)
opravlja druga dela v zvezi z vodooskrbo. |
11. člen |
Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti v skladu s predpisi
tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto.
|
Upravljavec zagotavlja pogoje iz prvega odstavka tega člena na podlagi
realiziranih pogojev iz Programa oskrbe s pitno vodo in proračuna za
tekoče leto, ki ga uskladi z občino. |
12. člen |
Upravljavec je dolžan v skladu s predpisi hraniti vso projektno in
tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno
in materialno poslovanje in jo ob prenehanju upravljanja v celoti
predati lastniku. |
V.
OBVEZNOSTI UPORABNIKA |
13. člen |
Uporabnik
ima naslednje obveznosti: |
(1) za
priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah
mora pridobiti soglasje upravljavca, |
(2)
pridobiti mora soglasje upravljavca za povečanje dogovorjene količine
vode, |
(3) redno
mora vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in
napravami, vodomerni jašek in interno hidrantno omrežje, |
(4)
upravljavcu mora dovoliti in omogočiti dostop do obračunskega vodomera,
|
(5)
zaščititi mora obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi
poškodbami, |
(6)
skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem priključku,
|
(7)
naročiti vris priključka v kataster upravljavca, |
(8)
upravljavcu mora javljati vse okvare in nepravilnosti na priključku,
|
(9)
upoštevati mora varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob
prekinitvi dobave vode, |
(10) redno
mora plačevati prejete račune v plačilnem roku, |
(11)
urejati mora medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko
skupnega obračunskega vodomera, |
(12)
upravljavcu mora omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi
internega odovodnega omrežja, |
(13) pisno
obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na
stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun
vode. |
14. člen |
Uporabnik
se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne
poslabšuje pogojev oskrbe z vodo. |
15. člen |
Uporabnik
se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod
pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega
vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedena ločeno in brez
medsebojnih povezav. |
VI.
OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA ZASEBNEGA VODOVODA |
16. člen |
(1) V
okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec
zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
|
– oskrbo s
pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s
predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb, |
– redno
vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda, |
–
vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih
nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja
obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, |
– nadzor
priključkov stavb na zasebni vodovod, |
–
monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi
obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja
za rabo vode iz vodnih virov, |
– obvezno
udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga
organizira izvajalec javne službe, |
– meritve
količin dobavljene vode in obračun storitev, |
– vodenje
katastra zasebnega vodovoda, |
– letno
(oziroma po potrebi) oddajo digitalne baze za lastnikov predstavitveni
medij, |
– dostop
do podatkov katastra upravljavca. |
(2)
Upravljavec zasebnega vodovoda izdaja projektne pogoje in soglasja k
projektnim rešitvam ter smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov in urejanje prostora. |
VII.
VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
17. člen |
(1)
Vodovodno omrežje, objekti in naprave so lahko javni ali interni.
|
(2)
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki niso del javnega vodovodnega
omrežja, objektov in naprav, so internega značaja. |
(3) V
primeru, ko se gradi sekundarni vodovod za dva ali več objektov po
zasebnem zemljišču, je potrebno lastniku javnega vodovoda zagotoviti
služnost in vpis v zemljiško knjigo. Kolikor ni pridobljena služnost, je
tak vodovod internega značaja. |
(4) Javno
vodovodno omrežje, objekti in naprave so: |
–
magistralni vodovodi, objekti in naprave, |
– primarni
vodovodi, objekti in naprave, |
–
sekundarni vodovodi, objekti in naprave, |
–
transportni vodovod. |
(5)
Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so: |
– interno
vodovodno ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega omrežja ločuje merilno
mesto, |
–
vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja
vključno z obračunskim vodomerom in z vsemi vgrajenimi elementi.
|
(6)
Obračunski vodomeri so lahko: |
– navadni
mehanski ali vodomeri na daljinsko odčitavanje, |
–
kombinirani, navadni mehanski ali vodomeri na daljinsko odčitavanje. |
18. člen |
(kataster
javnega vodovoda) |
(1)
Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v skladu s predpisi,
ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko
dejavnost. |
(2) V
katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o: |
– objektih
in napravah sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda,
|
–
hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda
in priključkih. |
(3) Med
objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v
katastru javnega vodovoda, spadajo: |
–
vodovodna cev, |
–
vodohran, |
–
črpališče, |
–
razbremenilnik, |
– jašek,
|
– naprave
za obdelavo pitne vode, |
– zajetje,
|
– objekti
za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika, |
– drugi
objekti, naprave in oprema javnega vodovoda. |
(4) V
katastru javnega vodovoda se evidentirajo tudi območja objektov javnega
vodovoda. |
(5)
Lokacija objektov, naprav in opreme iz tretje točke tega člena se v
katastru javnega vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje
zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. |
(6) Občina
mora posredovati spremembe podatkov v katastru javnega vodovoda, ki bi
pomenile tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne
infrastrukture, organu pristojnemu za geodetske zadeve, v roku treh
mesecev od nastanka spremembe. |
(7) Občina
pooblasti upravljavca za vodenje in posredovanje podatkov v zbirni
kataster gospodarske javne infrastrukture. |
VIII.
VZDRŽEVANJE, OBNOVA IN NOVOGRADNJA OBJEKTOV IN NAPRAV VODOVODNEGA
OMREŽJA |
19. člen |
(1) Vsa
vzdrževalna, obnovitvena dela in novogradnje na objektih in napravah
vodovodnega omrežja, praviloma izvaja upravljavec. Kolikor del ne izvaja
in lastnik ne zagotovi nadzora, vrši nadzor nad tehnično pravilnostjo
izvajanih del. |
(2) Redno
vzdrževanje priključkov izvaja upravljavec v sklopu storitve javne
službe. |
(3) Redno
vzdrževanje priključkov na javni vodovod obsega: |
–
preverjanje in redno vzdrževanje priključka tako, da ni negativnih
vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je
priključek vodotesen, |
–
zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki
urejajo meroslovje, in |
–
interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in
puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in
podobno). |
V primeru,
ko se vodomerno mesto nahaja znotraj objekta, vsa gradbena dela znotraj
objekta vključno preboji izvede uporabnik na svoje stroške. Prav tako
izvede uporabnik vsa gradbena dela zgornjega ustroja na svoje stroške, v
delu poteka priključka, kjer končna utrditev ni makadamska ali asfaltna.
|
(4) Vsa
obnovitvena dela priključkov se izvedejo na stroške uporabnikov.
|
(5)
Priključek je potrebno obnoviti: |
–
najkasneje, ko doseže starost 30 let, |
– če
dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča
okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe, |
– če je
priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, |
– v
primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena
dela javne infrastrukture. |
Prostor za
vodomer mora biti praviloma zgrajen izven objekta na uporabnikovem
zemljišču in mora biti v vsakem trenutku dostopen upravljavcu. Kadar se
prostor za vodomer nahaja znotraj objekta, se mora vodomer ob
obnavljanju, vzdrževalnih delih na priključku ali rekonstrukciji
objekta, prestaviti izven objekta na stroške lastnika. |
(6)
Uporabnik je dolžan za posege v območju priključka, vključno z
ureditvijo zemljišča nad potekom cevovoda, pridobiti predhodno soglasje
upravljavca. |
(7) Pri
večstanovanjskih objektih, ki imajo upravljavca in se vodomer nahaja
znotraj objekta, izvedbo gradbenih del in delitev stroškov uredi
upravljavec objekta. Kjer upravljavec ni določen ali ga zakonodaja ne
zahteva se o izvedbi in delitvi stroškov lastniki stanovanj dogovorijo
med seboj. |
(8)
Upravljavec postavi lastnikom objektov in stanovanj oziroma upravljavcu
objektov rok za izvedbo gradbenih del. |
(9) Redna
menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo. |
IX. POGOJI
PRIKLJUČITVE NA JAVNI VODOVOD |
20. člen |
(1) Stavba
ali gradbeni inženirski objekt morata biti priključena na javni vodovod,
če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo
živali, in leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna
služba. |
(2)
Najkasneje v 6 mesecih po izgradnji javnega vodovoda so se uporabniki,
ki se nahajajo na območju javnega vodovodnega, dolžni priključiti nanj.
|
(3) Na
javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej s
samostojnim priključkom. Priključek sestavljajo priključna garnitura s
spojno cevjo v zaščiti od sekundarnega vodovodnega omrežja preko
obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi elementi do odjemnega mesta. |
21. člen |
(1) Vsak
uporabnik ima pravico pridobiti na območju vodovodnega sistema
priključek na vodovodno omrežje, če izpolnjuje z zakonodajo predpisane
pogoje. |
(2)
Uporabnik si mora pridobiti predhodno soglasje upravljavca za vse
gradnje ali rekonstrukcije, ki segajo v območje varovalnega pasu javnega
vodovodnega sistema. |
22. člen |
(1) K
vlogi za pridobitev projektnih pogojev ter izdajo soglasja in soglasja
za priklop na javni vodovod mora investitor oziroma od njega pooblaščeni
projektant projektne dokumentacije predložiti dokumentacijo v skladu s
predpisi, ki urejajo to področje. |
(2)
Soglasji iz prejšnjega odstavka se izda: |
– če je
investitor objekta k vlogi za izdajo soglasja k projektni rešitvi
predložil predpisano dokumentacijo, |
– če je
priključitev na javno vodovodno omrežje tehnično možna. |
23. člen |
V
projektnih pogojih iz 21. člena tega odloka mora upravljavec določiti:
|
–
minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja, |
– pogoje
in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje,
|
– globino,
dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
|
–
lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, |
–
dimenzijo in tip vodomera, |
– tehnične
pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom,
|
– pogoje
zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključka,
|
– posebne
zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju
podtalnice oziroma vodnega vira, |
– posebne
pogoje v primeru neustreznega tlaka vode, |
– ostale
pogoje, ki so določeni s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi
vodovodnih objektov in naprav centralnega vodovoda v Občini Vrhnika,
Borovnica in Log - Dragomer, katerega sprejme izvajalec (v nadaljevanju
pravilnik). |
24. člen |
Priključek
mora biti izveden v skladu s pravilnikom ter v skladu s pogoji soglasja
za priključitev na javni vodovod, izdanih s strani upravljavca. |
25. člen |
Upravljavec je dolžan izvesti priključek najkasneje v 30 dneh od popolne
pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka pod pogojem, da je
uporabnik izpolnil vse pogoje iz soglasja in poravnal vse obveznosti do
Občine Borovnica in upravljavca. Upravljavec sme priključiti uporabnika
na javni vodovod, ko je preveril, da je uporabnik zgradil prostor za
vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi, tem odlokom
in pravilnikom. |
26. člen |
(1) Na
predvidenem poselitvenem območju upravljavec ne sme priključiti stavb
ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni
zagotovljenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v skladu s
predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in
predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in
padavinske vode. |
(2) Na
obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec ne sme
priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih
inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni
pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za
katero je treba pridobiti vodno dovoljenje. |
27. člen |
Vse
spremembe na odjemnih mestih upravljavec evidentira v internem
informacijskem sistemu baze vodovodnih priključkov. Storitev vnosa v
bazo priključkov plača lastnik priključka. |
28. člen |
(1)
Uporabnik lahko pisno naroči odklop priključka, ki ga upravljavec izvede
na stroške uporabnika. Odklop se lahko izvede samo v primeru, ko
uporabnik s pisnim dokumentom dokaže, da objekt ni naseljen.
|
(2) Če je
bil izveden odklop, je v primeru ponovnega priklopa uporabnik dolžan
plačati vse stroške, ponovne priključitve. |
29. člen |
Spremembo
dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedbo
dodatnega priključka in zahtevo za povečan odvzem vode se obravnava na
enak način kot za nov priključek. |
V primeru
zahteve po dodatnem obračunskem vodomeru za isti objekt mora upravljavec
pridobiti soglasje občine. |
X. MERITVE
IN OBRAČUN PORABLJENE VODE |
30. člen |
Količina
porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri z obračunskimi
vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno
pogodbo o dobavi vode in plačilnih pogojih. |
31. člen |
Obračunski
vodomer mora imeti vsak uporabnik vodovodnega omrežja. Stroški
upravljanja, vzdrževanja in zamenjave vodomerov bremenijo upravljavca in
se krijejo iz naslova omrežnine. Stroški okvar, ki nastanejo na vodomeru
zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika (zmrzal, udar tople vode,
mehanske poškodbe itd.), bremenijo uporabnika. |
32. člen |
Tip,
velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera določi upravljavec
skladno s projektom in določili pravilnika. Uporabniku je prepovedano
prestavljati, menjati ali popravljati obračunski vodomer ter
odstranjevati plombe. |
33. člen |
(1)
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora
biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca, za
vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera. |
(2) V
primeru, da upravljavec ugotovi, da obračunskega vodomera ni mogoče
odčitati, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega
obračunskega obdobja, če tega podatka ni, pa se obračuna s pavšalno
porabo 6 m3 na osebo. Uporabnik mora omogočiti odčitek oziroma odpraviti
vse ovire za nemoteno odčitavanje najkasneje v roku enega meseca, v
nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena porabe vode. Če se
ugotovi, da je bil vodomer odstranjen oziroma je odčitek vodomera manjši
od zadnjega odčitka, se uporabniku obračuna 10-kratna povprečna poraba
zadnjega obračunskega obdobja za obdobje od zadnjega odčitka do dneva
ugotovitve kršitve. |
34. člen |
(1)
Uporabnik ima poleg rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo
točnosti obračunskega vodomera. |
(2) Če se
ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, se uporabniku
obračuna povprečna poraba vode iz prejšnjega obračunskega obdobja,
stroške kontrole točnosti vodomera nosi upravljavec. |
(3) Če se
ugotovi, da je točnost vodomera v dopustnih mejah, se uporabniku
obračuna dejanska poraba vode, stroške kontrole točnosti vodomera nosi
uporabnik. |
35. člen |
Količina
porabljene vode se meri v kubičnih metrih (m3) po odčitku na obračunskem
vodomeru. |
36. člen |
(1)
Upravljavec praviloma mesečno zaračunava stroške uporabnikom na osnovi
povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko
obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob
menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku obračunskega vodomera
opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno gospodinjstvo.
|
(2) V
večstanovanjskih stavbah, kjer je na obračunskem vodomeru letna poraba
vode več kot 1500 m3, upravljavec zaračunava uporabnikom porabljeno vodo
mesečno, na podlagi dejanske porabe. |
37. člen |
(1)
Upravljavec razdeli porabnike vode iz gospodarstva in negospodarstva, ki
so pravne osebe, na dva razreda, pri čemer se upošteva količino
porabljene vode v preteklem letu. V prvi razred se uvrstijo tisti, ki
letno porabijo manj kot 500 m3, v drugi razred pa vsi ostali.
|
(2)
Odčitavanje pri pravnih osebah, uvrščenih v prvi razred, se izvaja
najmanj enkrat letno. Akontacija vodarine temelji na osnovi povprečne
mesečne porabe. V primeru, da želi uporabnik, da se dejanska poraba vode
obračuna mesečno, mora stanje sporočiti do prvega delovnega dne v
tekočem mesecu za pretekli mesec. |
(3) Pri
vseh ostalih pravnih osebah se odčitavanja opravljajo mesečno, obračun
pa temelji na dejanski porabi, ki je zabeležena na obračunskem vodomeru. |
38. člen |
(1)
Večstanovanjski objekti, ki se na novo priključujejo na vodovodni
sistem, morajo imeti za vsako stanovanjsko enoto svoj obračunski vodomer
praviloma lociran v skupnem jašku izven objekta. Dopustna je tudi
priključitev več stanovanj objekta na en obračunski vodomer, vendar mora
biti nameščen najmanj en obračunski vodomer na posamezen glavni vhod
večstanovanjskega objekta. Lastnik ali upravljavec objekta mora
poskrbeti za vgradnjo internih vodomerov, na podlagi katerih izvede
delitev stroškov enotnega računa upravljavca. |
(2) Če
lastnik oziroma upravljavec objekta ne zagotovi potrebnega števila
vodomerov, je v večstanovanjskih objektih, kjer je po Stanovanjskem
zakonu potrebno določiti upravnika, le-ta zavezanec za plačilo stroškov.
V primerih, ko po Stanovanjskem zakonu določitev upravnika ni obvezna,
pa se morajo lastniki stanovanjskih enot v roku šestih mesecev po
uveljavitvi tega odloka dogovoriti o načinu delitve stroškov, sicer
upravljavec oskrbe s pitno vodo izstavi račun vsem lastnikom po ključu
števila prijavljenih oseb na stanovanjsko enoto. Storitev razdelitve
stroškov upravljavec računa po internem ceniku. |
(3) Če so
v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo
vgraditi svoje obračunske vodomere, kolikor so za to izpolnjeni tehnični
pogoji. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, mora pravna ali fizična
oseba iz prvega stavka tega odstavka ugotoviti in upravljavcu sporočiti
delež porabljene količine vode teh porabnikov. |
(4)
Uporabnik oziroma upravnik v večstanovanjskem ali poslovnem objektu je
dolžan upravljavcu sporočiti podatke o pravni ali fizični osebi, kateri
bo upravljavec izstavljal račune za oskrbo s pitno vodo. |
39. člen |
Račun za
vodo se naslovi na lastnika objekta oziroma stanovanjske enote, v
katerem je bila ta porabljena. Lastnik in najemnik se lahko dogovorita,
komu naj upravljavec pošilja račune za porabljeno vodo. O dogovoru
morata pisno obvestiti upravljavca. |
40. člen |
V primeru,
ko upravljavec prevzame v upravljanje zasebni vodovod in postane to
javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki
dolžni naročiti in omogočiti, da upravljavec najkasneje v 4 mesecih od
prevzema na stroške uporabnikov vgradi obračunski vodomer. Dokler
priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se za obračun upošteva
mesečna pavšalna poraba vode, in sicer: |
– 6 m3 na
osebo, |
– govedo:
1,8 m3 na kravo molznico, 1,2 m3 na kravo dojiljo in 0,6 m3 za vse
ostale kategorije govedi, |
– konji:
1,2 m3 na konja, |
–
drobnica: 0,18 m3 na glavo odrasle drobnice (ovce, koze), 0,10 m3 na
odstavljena jagnjeta in kozliče, |
– prašiči:
0,21 m3 na prašiča. |
41. člen |
Na osnovi
porabljene količine vode in veljavnih cen, upravljavec zaračuna stroške
oskrbe s pitno vodo uporabniku. Upravljavec je dolžan objavljati
spremembe cen v občinskem glasilu in na spletni strani upravljavca. |
42. člen |
Uporabnik
je dolžan plačati račun za oskrbo s pitno vodo najkasneje do dneva
zapadlosti računa. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh
po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na
posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode. |
43. člen |
(1) Če se
uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od
prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Ugovor na izdan račun
ne zadrži plačila. |
(2)
Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku
8 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode.
Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v sedmih dneh po prejemu
pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik
računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina lahko prekine
dobava vode. |
XI.
PREKINITEV DOBAVE VODE |
44. člen |
(1)
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez obvestila prekine dobavo
pitne vode, če uporabnik pomanjkljivosti ne odpravi v postavljenem roku,
in sicer: |
– če
interna instalacija ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena
kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda, |
– če je
bil priključek izveden brez soglasja upravljavca ali če uporabnik brez
soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka, |
– če
uporabnik odvzema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na
vodomeru, |
– če
uporabnik onemogoča pooblaščenim osebam upravljavca odčitavanje,
zamenjavo in pregled vodomera in interne instalacije in internega
hidrantnega omrežja, |
– če
uporabnik ne plača računa za dobavo vode v roku, predpisanem v 42. členu
tega odloka, |
– če
uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah upravljavcu opravljanja
nujnih del na priključku, |
– če
lastnik objekta ali stanovanja oziroma upravljavec objekta v primerih
določenih v 19. členu, v roku ki ga postavi upravljavec, ne izvede
gradbenih del pri vzdrževanju priključka, |
– če je
prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni
mogoče odčitati vodomera, |
– če je
namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti, |
– če
uporabnik krši objavljeno odredbo o varčevanju z vodo, |
– če
uporabnik v večstanovanjskem ali poslovnem objektu skladno s četrtim
odstavkom 38. člena tega odloka upravljavcu ne sporoči pravne ali
fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune. |
(2) Dobava
vode je prekinjena dokler ni odpravljen vzrok prekinitve dobave vode. Za
ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave,
prekinitve, ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali
kot posledica prekinitve dobave vode. Upravljavec je dolžan uporabnika
ponovno priključiti najkasneje v enem delovnem dnevu po odpravi vzroka
prekinitve dobave vode. |
45. člen |
(1)
Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode:
|
– za čas
izvedbe načrtovanih del na vodovodnem omrežju, |
– za čas
odprave nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih in
napravah javnega vodovoda, |
– v
primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov,
izpad energije ipd.). |
(2)
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno
obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. V
primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka se je dolžan ravnati v
skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere. |
(3) V
izrednih razmerah in na podlagi strokovnega mnenja pooblaščenega zavoda
za zdravstveno varstvo je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o
obveznem izvajanju preventivnih ukrepov. |
XII.
ODVZEM VODE IZ HIDRANTA |
46. člen |
(1)
Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni izključno požarni
varnosti, ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju.
Javne hidrante vzdržuje upravljavec oskrbe s pitno vodo. Upravljavec v
sodelovanju z gasilsko službo enkrat letno pregleda javne hidrante na
njihovem območju. |
(2) Odvzem
vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja upravljavca je prepovedan. Ta
prepoved ne velja v primerih, ko se voda iz javnih hidrantov uporabi za
gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod. O
odvzemu vode je treba najkasneje naslednji delovni dan pisno obvestiti
upravljavca, z navedbo kraja uporabe, časa odvzema vode in količini
porabljene vode. |
(3) Za
posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju
zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje
požarne varnosti, ki znaša 72 m3. |
(4) Odvzem
vode iz javnih hidrantov je izjemoma dovoljen le s soglasjem upravljavca
po predhodnem dogovoru o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno
vodo. |
(5)
(Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti javni hidrant v brezhibnem
stanju, sicer je odgovoren za posledice in nosi stroške popravila, ki bi
morebiti nastali. |
(6)
Interni hidranti so sestavni deli instalacije objekta in morajo biti
priključeni na vodovodno omrežje za vodomerno napravo. Interne hidrante
vzdržuje uporabnik vode. O vsaki uporabi iz hidranta je uporabnik dolžan
nemudoma poročati upravljavcu oskrbe s pitno vodo in sicer o vzroku
uporabe, času uporabe in porabljeni količini vode. |
XIII.
VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA |
47. člen |
(1) Na
vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati
materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo
delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je
možna le s soglasjem upravljavca in pod pogoji, ki jih le-ta določi.
|
(2) Kdor
gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob
vodovodnem omrežju, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno
soglasje upravljavca. |
(3) Pri
trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo
elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.
|
(4)
Varovalni pas posegov v vodovodno omrežje upravljavca pri magistralnih
ali primarnih vodovodnih omrežjih je 2,5 m na vsako stran voda, pri
sekundarnih vodovodnih omrežjih je 1,5 m na vsako stran voda. |
48. člen |
(1)
Investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij infrastrukturnih objektov
morajo po zaključenih delih vzpostaviti vodovodno omrežje v prvotno
stanje. |
(2)
Upravljavci drugih omrežij (elektrika, telefon, kabelska, plinovod,
toplovod ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah
zagotoviti zaščito vodovodnega omrežja. V primeru poškodb morajo na
lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu. |
XIV. VIRI
FINANCIRANJA OSKRBE S PITNO VODO |
49. člen |
Viri
financiranja oskrbe s pitno vodo so: |
–
vodarina, |
–
omrežnina, |
– lastna
sredstva občanov in pravnih oseb, |
–
komunalni prispevek za izgradnjo javnega vodovoda, |
– sredstva
občinskega proračuna, |
– sredstva
državnega proračuna in državnih skladov, |
– dotacije
in subvencije, |
– druga
sredstva namenjena, za izgradnjo in delovanje vodovodnega sistema. |
50. člen |
Ceno
oskrbe s pitno vodo na predlog upravljavca in v skladu z veljavnimi
predpisi sprejme Občinski svet Občine Borovnica. |
XV. PRENOS
VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE |
51. člen |
Obstoječi
vodovod (lokalni ali vaški vodovod itd.), ki ni v lasti Občine
Borovnica, se lahko prenese v last Občine Borovnica z medsebojno pogodbo
med dosedanjim lastnikom ter Občino Borovnica. V pogodbi se določijo vse
obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Občine Borovnica. |
52. člen |
Za prenos
vodovodnega sistema v lasti Občine Borovnica v upravljanje morajo biti
izpolnjeni praviloma naslednji pogoji: |
(1)
vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo, uporabno
dovoljenje, situacijo in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco
priključkov uporabnikov, določeno vodovarstveno območje predpisu, ki
ureja vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega
barja in okolice Ljubljane, |
(2)
vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in
pravilnika, |
(3)
izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
|
(4)
izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja,
|
(5)
zagotovljena morajo biti sredstva za potrebno sanacijo vodovoda,
|
(6)
izračunana mora biti takšna cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno
upravljanje prevzetega vodovoda, |
(7) na
vseh odjemnih mestih vodovoda morajo pred prevzemom oziroma v roku 4
mesecev od prevzema vodovoda vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo
biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih
zahtevah za vodomere, |
(8)
vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s pravilnikom za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema,
|
(9) pred
prevzemom se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in
narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, |
(10)
urediti in pridobiti služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na
katerih se nahajajo objekti in naprave, |
(11)
prevzem vodovoda mora biti dokumentiran z zapisniki o primopredaji. |
XVI.
KAZENSKE DOLOČBE |
53. člen |
(1) Z
globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek upravljavca: |
– če ne
dopusti priključitve, kot to določata 20. in 25. člen tega odloka,
|
– če
prekine dobavo vode brez obvestila v nasprotju z 44. in 45. členom tega
odloka, |
– če ne
izpolnjuje obveznosti iz 10., 11., 12., 25. in 36. člena tega odloka.
|
(2) Z
globo 400,00 EUR se kaznuje tudi odgovorno osebo upravljavca, če stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
54. člen |
(1) Z
globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali
samostojni podjetnik: |
– če se
priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo obračunskega vodomera,
|
– če
onemogoča osebam upravljavca preglede in odčitavanje vodomera,
|
– če
odstrani plombe na vodomeru in na vodovodnih objektih in napravah,
|
– če
samovoljno odpira in zapira vodovodne armature (zasune, hidrante ipd.),
|
– če
prekine dobavo vode drugemu uporabniku, |
– če
koristi vodo iz hidranta v nasprotju z 46. členom tega odloka,
|
– če ne
prijavi okvare na priključku, |
– če v
primeru pomanjkanja vode koristi vodo v nasprotju z opozorili in
navodili o racionalni rabi vode, |
– če ne
izpolnjuje obveznosti iz 13., 14., 15., 20., 21., 25., 33., 38., 44.,
46. člena tega odloka. |
(2) Z
globo 400,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. |
(3) Z
globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek tudi posameznik, ki stori
katerokoli izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena. |
XVII.
NADZOR |
55. člen |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska inšpekcija. |
56. člen |
Občinska
inšpekcija pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:
|
– ali se
vodovodno omrežje uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot
jih določajo ta odlok in predpisi, izdani na njegovi podlagi;
|
– ali so
izpolnjeni pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov,
postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav, postavljanje
objektov za obveščanje in oglaševanje, gradnjo gospodarske javne
infrastrukture ter za druge posege v območju javnega vodovodnega omrežja
po tem odloku; |
– ali se
priključki na vodovodno omrežje gradijo, rekonstruirajo ter ali so
zgrajeni in vzdrževani skladno s pogoji določenimi v tem odloku in
predpisi izdanimi na podlagi tega odloka. |
57. člen |
(1)
Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje
inšpekcijskih odločb se izvede po določbah zakona, ki ureja inšpekcijski
nadzor. |
(2) V
primeru nujnih ukrepov v javnem interesu se za kraj vročanja in mesto,
na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, šteje tudi gradbišče,
objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek. |
58. člen |
Prisilna
izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega odloka,
se opravlja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. |
59. člen |
(1)
Pristojni občinski inšpektor z opozorilom, če oceni, da je to zadosten
ukrep, ali z odločbo: |
1. odredi,
da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v
zvezi: |
– z
vzdrževalnimi deli na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z odlokom
ali izvedbenimi predpisi; |
– s
priključki na javno vodovodno omrežje, ki se gradijo, rekonstruirajo,
ali so zgrajeni v nasprotju s soglasjem, oziroma niso vzdrževani skladno
s soglasjem oziroma s predpisi, ki urejajo priključitev na vodovodno
omrežje; |
– z
gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnih koli
drugih objektov in naprav ter izvajanjem kakršnihkoli del na
pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javnega vodovodnega omrežja v
nasprotju s soglasjem; |
– z
gradnjo gospodarske javne infrastrukture oziroma drugimi posegi v
območju javnega vodovodnega omrežja brez soglasja ali če niso izpolnjeni
pogoji izdanega soglasja; |
– z ukrepi
kjer se posega v vodovodno omrežje (odstranitev plomb, okvara na
priključku …); |
2. odredi,
da se do pridobitve soglasja ali do izpolnitve pogojev iz izdanega
soglasja ustavi: |
– gradnja
oziroma rekonstrukcija priključkov na vodovodno omrežje brez soglasja;
|
– gradnja
gospodarske javne infrastrukture oziroma drugi posegi v območju javnega
vodovodnega omrežja brez soglasja; |
– gradnja
ali rekonstrukcija stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih
objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih
zemljiščih v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu javnega
vodovodnega omrežja brez soglasja; |
3. odredi,
da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi vsa dela vezana na
posege v javno vodovodno omrežje, če se ne odpravijo ugotovljene
nepravilnosti v roku, ki ga je določil; |
4. prepove
izvedbo priključka na javno vodno omrežje: |
– ki je
zgrajen brez soglasja; |
– ki je
zgrajen v nasprotju s pogoji izdanega soglasja in niso odpravljene
ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil; |
– ki ni
vzdrževan v skladu s pogoji izdanega soglasja oziroma v skladu s pogoji
iz tega odloka, in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki
ga je določil; |
5. odredi
odstranitev predmetov, opreme ali materiala s katerimi se posega v
območju javnega vodovodnega omrežja brez soglasja ali v nasprotju s
pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz
izdanega soglasja; |
6. odredi
vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo priključka ali
javnega vodovodnega omrežja, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna,
po drugi osebi, na stroške povzročitelja. |
60. člen |
(1)
Pristojni občinski inšpektor sme v primerih iz tega odloka, ko bi bila
ogrožena varna uporaba pitne vode ali bi lahko nastale posledice za
zdravje ljudi, živali, odrediti začasno prepoved oziroma uporabo pitne
vode in druge ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda.
|
(2) Ukrep
iz prejšnjega odstavka je začasen in traja dokler so razlogi zanj.
|
(3) O
ukrepih iz prvega odstavka tega člena mora pristojni občinski inšpektor
obvestiti občinsko upravo, upravljavca in policijo. |
XVIII.
PREHODNE DOLOČBE |
61. člen |
Upravljavec uskladi pravilnik s tem odlokom najpozneje v roku šestih
mesecev od uveljavitve tega odloka. |
62. člen |
Vodovode,
ki niso v lasti Občine Borovnica in ne izpolnjujejo zahtev iz 2. člena
tega odloka za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo, morajo lastniki
prenesti v last Občine Borovnica najpozneje do 31. decembra 2015. |
63. člen |
Do
uskladitve cene oskrbe s pitno vodo z Uredbo o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja, se redno vzdrževanje priključkov izvaja na stroške
uporabnika. |
64. člen |
V primeru
obnove, vzdrževanja ali rekonstrukcije že obstoječega javnega vodovoda,
ki nima vknjižene služnostne pravice v korist lastnika javnega vodovoda,
se lastnika zemljišča pozove na ureditev zemljiškoknjižnega stanja. |
65. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
007-0007/2013-4 |
Borovnica,
dne 6. februarja 2014 |
|
Župan |
Občine Borovnica |
Andrej Ocepek l.r. |
|