|
Na podlagi 36. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB in 21/06)
in
na podlagi 18. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet
Mestne občine Kranj na 6. seji dne 25. 4. 2007 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
sveta Mestne občine
Kranj |
|
|
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela
Sveta Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu svet), njegovih
komisij, razmerja sveta do drugih organov Mestne občine Kranj (v
nadaljevanju občine) in občinske uprave ter uresničevanje pravic in
dolžnosti članov sveta. |
|
|
2. člen |
|
|
Svet ima svoj pečat. |
|
|
Pečat je okrogle oblike, premera 3,5 cm in ima v sredini
polja grb mesta Kranja; nad grbom je napis: MESTNA OBČINA KRANJ, pod
grbom pa napis: SVET. Župan hrani pečat in določa način njegove uporabe. |
|
|
2. KONSTITUIRANJE
SVETA |
|
|
2.1 Verificiranje
mandatov, volitve in imenovanja |
|
|
3. člen |
|
|
Svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče župan najkasneje
dvajset dni po izvolitvi članov sveta, če je za izvolitev novega župana
potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem
krogu volitev. Če seja v tem roku ni sklicana, jo skliče predsednik
občinske volilne komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
|
|
Prvo sejo vodi najstarejši član sveta oziroma član, ki ga
na predlog najstarejšega člana določi svet. |
|
|
4. člen |
|
|
Na prvi seji svet najprej imenuje tričlansko komisijo za
potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve
župana. |
|
|
Komisija ima predsednika in dva člana, vse iz vrst članov
sveta. Imenovanje je javno. |
|
|
Kandidate za predsednika in člana komisije lahko predlaga
skupina najmanj petih navzočih članov sveta. |
|
|
Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili
vloženi, dokler niso imenovani vsi trije člani komisije. O ostalih
predlogih svet ne odloča. |
|
|
5. člen |
|
|
Komisiji za potrditev mandatov predloži občinska volilna
komisija poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi župana in članov
sveta ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov kandidatur
oziroma list kandidatov. |
|
|
Komisija za potrditev mandatov na podlagi poročila in
potrdil o izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili
izvoljeni kot člani sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih
pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list
in predlaga potrditev mandatov članov sveta. |
|
|
Svet najprej v celoti glasuje o vseh nespornih mandatih,
nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej. Šteje se, da je z
odločitvijo o spornem mandatu hkrati odločeno o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov. |
|
|
Član sveta, katerega mandat je sporen, ne more glasovati o
potrditvi svojega mandata. |
|
|
Dokler svet o tem ne odloči, ima član sveta, katerega
mandat je sporen, pravico udeleževati se sej sveta, vendar nima pravice
odločanja. |
|
|
6. člen |
|
|
Komisija za potrditev mandatov na podlagi poročila volilne
komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga svetu tudi odločitve o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov
kandidatur. |
|
|
Svet posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za
župana oziroma predstavnikov kandidatur in ugotovi izvolitev župana. |
|
|
7. člen |
|
|
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana,
nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat
dotedanjim članom sveta in županu pa preneha. |
|
|
S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v
nadzornem odboru ter v komisijah občine. |
|
|
8. člen |
|
|
Župan prevzame vodenje seje. |
|
|
Svet nato imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. Komisija ima predsednika, podpredsednika in tri člane,
vse iz vrst članov sveta. Kandidate za predsednika, podpredsednika in
člane komisije lahko predlaga skupina najmanj petih potrjenih članov
sveta. |
|
|
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja je javno. Po imenovanju komisije preneha delovati komisija za
potrditev mandatov. |
|
|
9. člen |
|
|
Svet v šestdesetih dneh po konstituiranju imenuje oz.
izvoli svoje organe, določene z zakoni in komisije. |
|
|
Člane nadzornega odbora imenuje svet najkasneje v
petinštiridesetih dneh po svoji prvi seji. |
|
|
2.2 Pravice in
dolžnosti članov sveta |
|
|
10. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Član sveta ima pravico in dolžnost udeleževati se sej
sveta, organov in komisij, v katera je izvoljen, in sodelovati pri
njihovem delu in odločanju. |
|
|
Član sveta ima pravico udeleževati se sej organov in
komisij sveta, čeprav ni njihov član, in sodelovati pri delu organov in
komisij, vendar nima pravice odločati. |
|
|
Član sveta ima pravico in dolžnost: |
|
|
– sodelovati pri delu in odločanju sveta, |
|
|
– predlagati odloke in druge akte, razen proračuna,
zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu
določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, |
|
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih
aktov in odločitev sveta ter predlagati amandmaje k predlogom, |
|
|
– postavljati vprašanja in dajati pobude ter predloge, |
|
|
– predlagati obravnavanje zadev iz pristojnosti sveta, |
|
|
– predlagati uvrstitev zadev na dnevni red sej, |
|
|
– da skupaj z drugimi člani sveta, katerih število je
določeno s tem poslovnikom predlaga kandidate za komisije ter organe
sveta in druge kandidate, ki jih imenuje svet v skladu s statutom občine
in tem poslovnikom, |
|
|
– da voli in je voljen v komisije, |
|
|
– zahtevati od občinske uprave vse podatke in informacije,
ki jih potrebuje v zvezi z delom sveta, |
|
|
– obvestiti svet o nastopu okoliščin, ki po zakonu ali
statutu zahtevajo prenehanje funkcije člana sveta, |
|
|
– druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom
občine in tem poslovnikom. |
|
|
Člani sveta uveljavljajo pravice iz tega člena neposredno
na seji sveta ali pisno med sejama sveta. |
|
|
Član sveta ima dolžnost varovati informacije, ki niso
javnega značaja in podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom, akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev,
za katere zve pri svojem delu. |
|
|
11. člen |
|
|
Člani sveta ustanovijo skupine svetnikov v osmih delovnih
dneh po konstituiranju sveta, vodje teh skupin pa morajo najkasneje v
osmih delovnih dneh po ustanovitvi o tem pisno obvestiti župana in mu
predložiti seznam članov z njihovimi podpisi. |
|
|
12. člen |
|
|
Položaj skupine svetnikov imajo tudi član oziroma člani
sveta, ki so bili izvoljeni na podlagi istoimenske liste volivcev. |
|
|
13. člen |
|
|
O morebitnih spremembah glede članov skupine svetnikov
mora vodja skupine svetnikov takoj ko je to mogoče pisno obvestiti
župana. |
|
|
14. člen |
|
|
Za vsakega člana sveta, ki je član določene skupine
svetnikov, pripada skupini svetnikov določen znesek za njeno delovanje.
Višino zneska določi svet. |
|
|
15. člen |
|
|
Član sveta ima pravico in dolžnost, da se izreče, v
katerih komisijah želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji skupine
svetnikov, katere član je. |
|
|
16. člen |
|
|
Če se član sveta iz opravičljivega razloga ne more
udeležiti seje, to sporoči podpisniku vabila na sejo sveta oziroma
javnim uslužbencem, ki opravljajo strokovna in administrativna opravila
za svet. |
|
|
17. člen |
|
|
Plača za poklicno oziroma plačilo za nepoklicno
opravljanje funkcije župana in podžupana se določi v skladu z zakonom. |
|
|
Povračilo za nepoklicno opravljanje funkcije članov sveta
in komisij je sejnina. Izplačuje se za udeležbo na seji. |
|
|
V zvezi z opravljanjem funkcije se izplačujejo tudi drugi
prejemki v skladu z zakonom in drugimi predpisi. |
|
|
Plače, sejnine in drugi prejemki občinskih funkcionarjev
so določeni z aktom sveta. |
|
|
18. člen |
|
|
Na zahtevo članov sveta nudijo javni uslužbenci občinske
uprave članom sveta pomoč pri oblikovanju predlogov ter jim dajejo
strokovna pojasnila in dopolnilna gradiva. |
|
|
Občina zagotavlja prostore za delo članov sveta, njegovih
organov, komisij ter skupin svetnikov. |
|
|
2.3 Vprašanja, pobude
in predlogi članov sveta |
|
|
19. člen |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja, pobude in predloge članov sveta. |
|
|
20. člen |
|
|
Člani sveta imajo pravico postavljati županu, podžupanu,
direktorju občinske uprave, vodjem notranjih organizacijskih enot ter
direktorjem javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina, vprašanja,
ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti, ter
dajati pobude in predloge za obravnavo oziroma ureditev določenih
vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov. |
|
|
Za razliko od predloga, ki je splošne narave in ne vsebuje
konkretnih ukrepov, mora pobuda vsebovati tudi predlog ukrepov v zvezi z
ureditvijo določenih vprašanj ali sprejetjem ukrepov ter opredelitev
morebitnih finančnih posledic. |
|
|
Člani sveta lahko postavljajo vprašanja, ki se nanašajo na
njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti tudi predsednikom
komisij. |
|
|
21. člen |
|
|
Člani sveta postavijo vprašanje ali posredujejo pobudo ali
predlog pisno ali ustno na seji sveta. |
|
|
Pisno vprašanje, pobudo ali predlog lahko posredujejo
člani sveta tudi med sejama sveta. |
|
|
Vprašanja, pobude in predlogi članov sveta morajo biti
kratki in jasni. |
|
|
V primeru, da vprašanje ni dovolj jasno postavljeno, župan
na to opozori in pozove predlagatelja, da vprašanje ustrezno dopolni. |
|
|
Župan lahko tudi zahteva, da član sveta svoje ustno
vprašanje vloži pisno, če meni, da je to potrebno zaradi jasnega
oblikovanja vprašanja. |
|
|
O predlogu ali pobudi odloči svet s sklepom. Če predlog
ali pobudo sprejme, določi tudi postopek v zvezi s predlogom ali pobudo. |
|
|
Če ima pobuda finančne posledice, lahko župan preloži
glasovanje na naslednjo sejo. |
|
|
22. člen |
|
|
Na ustno vprašanje člana sveta mora tisti, na katerega je
vprašanje naslovljeno, odgovoriti praviloma na isti seji. Če tega ni
mogoče storiti, mora biti odgovor podan na naslednji seji, član sveta,
ki je vprašanje postavil, pa lahko zahteva, naj se odgovor pripravi v
pisni obliki. |
|
|
Član sveta mora vprašanje pisno zastaviti najmanj 14 dni
pred sejo, če naj bi bil odgovor podan na prvi naslednji seji. V
nasprotnem primeru bo odgovor na prvi naslednji seji podan le, če ga bo
v vmesnem času možno pripraviti. |
|
|
23. člen |
|
|
Župan svoj oziroma naslovnikov odgovor na pisno vprašanje
pošlje z gradivom za sejo sveta vsem članom sveta. |
|
|
24. člen |
|
|
Člani sveta morajo biti na naslednji seji seznanjeni z
odgovorom na vprašanje člana sveta. |
|
|
Na predlog naslovnika vprašanja lahko svet odloči, da se
odgovor poda na seji, ki bo prva sledila seji, na kateri naj bi bil
sicer podan odgovor. |
|
|
25. člen |
|
|
Vsak član sveta lahko potem, ko je dan odgovor na
vprašanje, postavi dopolnilno vprašanje. Član sveta lahko predlaga, da
se o tem opravi razprava. O tem odloči svet brez razprave. |
|
|
Če svet odloči, da se razprava opravi, jo mora župan
uvrstiti kot točko dnevnega reda na naslednjo sejo. |
|
|
26. člen |
|
|
Če pomeni odgovor na vprašanje podatek zaupne narave, ki
je kot osebni podatek opredeljen z zakonom ali z drugimi predpisi, akti
sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev opredeljen kot
državna, uradna in poslovna skrivnost (v nadaljevanju: zaupno gradivo),
lahko tisti, ki odgovarja, predlaga, naj seja sveta, na kateri bo podan
odgovor, ne bo javna. O tem predlogu odloči svet. |
|
|
2.4. Javnost dela in
obveščanje |
|
|
27. člen |
|
|
Delo sveta in komisij je javno. |
|
|
Javnost dela je zagotovljena tako, da je občanom in
predstavnikom sredstev javnega obveščanja omogočeno spremljanje sej. |
|
|
Javnost dela je zagotovljena tudi z objavo gradiva na
spletni strani Mestne občine Kranj. |
|
|
Javnost se lahko izključi, če svet in komisije ugotovijo,
da gre za dokumente ali gradiva zaupne narave, ki so določeni kot taki.
Način ravnanja s zaupnim gradivom določi župan. |
|
|
28. člen |
|
|
Skupine svetnikov, politične stranke oziroma liste,
zastopane v svetu, morajo biti s sklicem seje sveta ali komisije, lahko
pa tudi že pred tem, obveščene o zadevah, ki jih bo obravnaval svet in
komisije ter o delu občinske uprave. |
|
|
29. člen |
|
|
Vsebina dela občinske uprave se poda z letnim poročilom,
kot tudi s pisnimi odgovori na vprašanja svetnikov, ki se nanašajo na
delo občinske uprave. |
|
|
30. člen |
|
|
Vabilo na sejo skupaj s predlogom dnevnega reda seje sveta
se pisno ter po elektronski pošti pošlje: |
|
|
– vsem članom sveta, |
|
|
– članom in tajnikom komisij, |
|
|
– članom nadzornega odbora, |
|
|
– županu, |
|
|
– direktorju občinske uprave, |
|
|
– vodjem notranjih organizacijskih enot občinske uprave, |
|
|
– vodjem političnih strank in list, zastopanih svetu, |
|
|
– vsem krajevnim skupnostim v občini, |
|
|
– predstavnikom sredstev javnega obveščanja. |
|
|
Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda se osebam iz
prvega odstavka pošilja ter objavi na spletni strani Mestne občine Kranj
v rokih, določenih v 36. členu. |
|
|
Sklic seje skupaj z okvirnim dnevnim redom se objavi na
spletni strani Mestne občine Kranj in pošlje pisno ter po elektronski
pošti osebam iz prvega odstavka štirinajst dni pred predvidenim datumom
seje. |
|
|
31. člen |
|
|
Določbe o objavi in pošiljanju gradiva ne veljajo za
zaupno gradivo. |
|
|
Članom sveta so dostopna vsa zaupna gradiva, pri tem pa
mora biti član sveta opozorjen na pravilno ravnanje s takim gradivom in
na posledice zlorabe podatkov. |
|
|
2.5 Prenehanje mandata |
|
|
32. člen |
|
|
Članu sveta, županu in podžupanu preneha mandat v
primerih: |
|
|
– če izgubi volilno pravico, |
|
|
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
|
|
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen
zapora, daljšo od šest mesecev, |
|
|
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha
opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana sveta, župana
in podžupana, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki
ni združljiva s funkcijo člana sveta, župana in podžupana, |
|
|
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če
v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali
dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi določb Zakona o
lokalni samoupravi ni združljiva s funkcijo člana sveta, župana in
podžupana, |
|
|
– če odstopi. |
|
|
O razlogih za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka
mora član sveta, župan in podžupan pisno obvestiti občinsko volilno
komisijo, župana ter komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja v roku osmih dni od dneva, ko nastopijo okoliščine, ki
zahtevajo prenehanje mandata po zakonu. |
|
|
Članu sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko
svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata iz prvega
odstavka tega člena. Zoper ugotovitev sveta lahko član sveta, župan in
podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa
vložijo tožbo na upravno sodišče. O morebitni pritožbi odloči vrhovno
sodišče. |
|
|
Postopki za nadomestitev člana sveta, izvolitev novega
župana ali imenovanje podžupana se lahko začno po preteku roka za
vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev
pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena,
oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. |
|
|
Če je župan imenovan: |
|
|
1. na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja
nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo
dela občinskih organov in občinske uprave, |
|
|
2. za načelnika upravne enote ali vodjo notranje
organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina, |
|
|
3. na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni
upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad
zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih
organov in občinske uprave,n mu po zakonu preneha mandat župana z dnem
imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti svet in občinsko
volilno komisijo. |
|
|
Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega
odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije
ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal
funkcijo župana ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka,
je župan dolžan pisno obvestiti svet in občinsko volilno komisijo
najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini. |
|
|
3. SEJE SVETA |
|
|
3.1 Sklicevanje sej
sveta |
|
|
33. člen |
|
|
Svet dela na sejah. |
|
|
Redne seje se sklicujejo praviloma mesečno, sicer pa
najmanj osemkrat v koledarskem letu. |
|
|
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne
glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
|
|
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in
drugih svečanih priložnostih. |
|
|
34. člen |
|
|
Župan mora sklicati sejo sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov sveta, seja pa mora biti sklicana v petnajstih dneh po
tem, ko je bila dana pisna zahteva za sklic seje. |
|
|
Če župan seje sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu
pisne zahteve, jo lahko skličejo člani sveta, ki so zahtevo podali. |
|
|
Zahtevi za sklic seje sveta mora biti predložen dnevni
red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, lahko pa predlagani
dnevni red dopolni še z novimi točkami. |
|
|
35. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda za seje sveta lahko
predlagajo: |
|
|
– član sveta, |
|
|
– župan, |
|
|
– nadzorni odbor, |
|
|
– komisije. |
|
|
Predloge za sejo sveta predlagatelji posredujejo županu z
gradivom. Predlog dnevnega reda seje pripravi župan v skladu s sklepi
sveta, oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje. |
|
|
V predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le zadeve, ki so
pravočasno vložene v pisni obliki in obrazložene. |
|
|
36. člen |
|
|
Vabilo na sejo skupaj s predlogom dnevnega reda pošlje
župan članom sveta najmanj sedem dni pred sejo sveta. |
|
|
Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda se objavi na
spletni strani Mestne občine Kranj in pošlje pisno ter po elektronski
pošti članom sveta najmanj sedem dni pred sejo, v primeru, da gre za
gradivo aktov, ki se sprejemajo po postopku, ki je določen za sprejem
odloka, pa najmanj štirinajst dni pred sejo. |
|
|
Svet lahko na predlog najmanj petih članov sveta, župana,
predsednikov komisij in z obrazložitvijo nujnosti predloga z večino
opredeljenih glasov navzočih članov sveta odloči, da se obravnava na
seji sveta tudi gradivo, ki je bilo poslano pozneje ali vročeno na sami
seji. |
|
|
Izjemoma se seja zaradi nujnosti primera lahko skliče tudi
v krajšem roku in gradivo predloži na sami seji. |
|
|
37. člen |
|
|
Svet na začetku seje s sklepom določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča: o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi, ter nato o predlogih za hitri
postopek. |
|
|
Posamezna točka se lahko z dnevnega reda umakne na predlog
predlagatelja zadeve, članov sveta ali župana. |
|
|
Predlog za umik točke z dnevnega reda mora predlagatelj
obrazložiti. |
|
|
Če predlaga umik točke z dnevnega reda član sveta oziroma
župan, kadar ta ni predlagatelj, se mora o predlogu za umik predlagatelj
zadeve izjasniti. |
|
|
O umiku točke z dnevnega reda svet glasuje, razen če je
umik predlagal predlagatelj. |
|
|
Svet lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so
razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je zadeva take narave, da je
nujna takojšnja obravnava na seji sveta, in če je gradivo tako
pripravljeno, da se lahko člani sveta brez poprejšnjih priprav o zadevi
odločijo. |
|
|
O predlogih za razširitev dnevnega reda in predlogih za
umik posameznih točk z dnevnega reda poda mnenje župan. |
|
|
38. člen |
|
|
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o
nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
|
|
Izredno sejo skliče župan na svojo pobudo ali na zahtevo
najmanj četrtine članov sveta. |
|
|
V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni
razlogi za njen sklic, priložen mora biti dnevni red in gradivo, o
katerem naj svet odloča. Če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa
mora biti priložena zahteva županu in občinski upravi, katera gradiva
naj pripravi. |
|
|
Če župan ne skliče izredne seje v treh dneh, jo lahko
skličejo predlagatelji zahteve. V tem primeru lahko sejo vodi
predstavnik predlagateljev. |
|
|
Za izredno sejo sveta ne veljajo roki, določeni za redno
sejo. |
|
|
3.2 Vodenje seje |
|
|
39. člen |
|
|
Sejo sveta vodi župan, nima pa pravice glasovanja. |
|
|
Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi seje sveta,
lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta.
Če župan tega ne stori, sejo vodi najstarejši prisotni podžupan. Če tudi
ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši prisotni član sveta. |
|
|
40. člen |
|
|
Sklepčnost seje se ugotavlja pred začetkom seje. |
|
|
41. člen |
|
|
Na seji ne sme nihče razpravljati, dokler mu župan ne da
besede. Razpravljavca lahko opomni na red in mu seže v besedo le župan.
Župan skrbi, da razpravljavca nihče ne moti. |
|
|
42. člen |
|
|
Župan daje članom sveta besedo po vrstnem redu, kakor so
se prijavili k razpravi. |
|
|
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika,
oziroma sprejetega dnevnega reda, da župan besedo takoj, ko se prijavi k
razpravi. Če član sveta ni zadovoljen s pojasnilom župana glede kršitve
poslovnika, oziroma dnevnega reda, o vprašanju odloči svet. |
|
|
43. člen |
|
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu. Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda, ga župan
opomni. |
|
|
Če se razpravljavec tudi po drugem opominu ne drži
dnevnega reda, mu župan lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko
član sveta ugovarja. O ugovoru odloči svet. |
|
|
44. člen |
|
|
Vsak razpravljavec ima pravico do odgovora na razpravo
drugega razpravljavca (replika), kolikor se ta razprava nanaša na
njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno
razumljena ali napačno interpretirana. |
|
|
Župan mu da besedo takoj, ko jo zahteva. Replika se mora
omejiti samo na potrebno. |
|
|
Replika na repliko ni dovoljena, razen če župan ugotovi,
da so bile navedbe v repliki netočne. |
|
|
3.3 Vzdrževanje reda |
|
|
45. člen |
|
|
Za red na seji sveta skrbi župan. |
|
|
Za kršitev reda na seji se smejo izreči naslednji ukrepi: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede in |
|
|
– odstranitev z obravnave posamezne točke ali seje. |
|
|
46. člen |
|
|
Opomin se izreče članu sveta, ki razpravlja, čeprav mu
župan ni dal besede, ki seže v besedo razpravljavca ali ki na drugačen
način krši red na seji in določbe tega poslovnika. |
|
|
Beseda se odvzame razpravljavcu, ki s svojim govorom na
seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že
dvakrat opomnjen za te kršitve. |
|
|
47. člen |
|
|
Župan lahko predlaga, da se odstrani razpravljavca z
obravnave posamezne točke dnevnega reda ali cele seje: |
|
|
– če na seji z besedo ali dejanjem hudo žali svet, njegove
člane ali druge udeležence na seji, |
|
|
– če po opominu in odvzemu besede še moti delo na seji. |
|
|
Član sveta, za katerega se predlaga odstranitev, ima
pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut. |
|
|
O predlogu za odstranitev odloči svet. |
|
|
Član sveta, ki je bil odstranjen, mora takoj zapustiti
sejno dvorano in ne sme biti več navzoč pri točki, s katere je bil
odstranjen, oziroma na tej seji. |
|
|
48. člen |
|
|
Župan odredi, da se iz sejne dvorane odstrani vsak
poslušalec in drugi udeleženec, ki krši red na seji sveta. |
|
|
Ob hudi kršitvi reda lahko župan odredi, da se odstranijo
vsi prisotni, ki niso člani sveta. |
|
|
Če župan z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji,
odredi prekinitev seje. |
|
|
3.4 Potek seje |
|
|
49. člen |
|
|
Na začetku seje župan lahko daje pojasnila v zvezi s
potekom dela na seji in v zvezi z drugimi vprašanji. |
|
|
Župan obvesti svet tudi o tem, kdo je bil povabljen na
sejo in kateri člani sveta so sporočili, da so zadržani in se ne morejo
udeležiti seje. |
|
|
50. člen |
|
|
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je
določen v dnevnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave
posameznih zadev, ki so na dnevnem redu. |
|
|
51. člen |
|
|
Predlagatelj lahko da na začetku obravnave kratko
dopolnilno obrazložitev glede točke, ki je na dnevnem redu. |
|
|
Zatem dobijo besedo člani sveta, ki so se prijavili k
besedi. Ko župan ugotovi, da ni več razpravljavcev, sklene razpravo. |
|
|
Predlagatelj lahko spremeni, dopolni ali umakne svoj
predlog do konca razprave na svetu samo iz utemeljenih in upravičenih
razlogov; v primeru sprejemanja odloka pa ga lahko umakne samo do konca
prve obravnave, preden da župan predlog na glasovanje. |
|
|
52. člen |
|
|
Župan prekine delo sveta, če se ugotovi, da svet ni
sklepčen. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, župan sejo za ta dan konča. |
|
|
Župan prekine sejo po lastni presoji. Če poda zahtevo član
sveta ali če kdo nasprotuje prekinitvi, odloča o njej svet. |
|
|
Župan prekine sejo, če pred glasovanjem to zahteva skupina
svetnikov zaradi posvetovanja. Pri posamezni točki dnevnega reda se
lahko zahteva le eno takšno prekinitev. |
|
|
Svet lahko sprejme sklep o prekinitvi, da lahko
predlagatelj ali pristojna komisija podata mnenje k aktu ali amandmajem. |
|
|
Župan določi, koliko časa traja prekinitev, vendar največ
trideset minut, razen če svet iz utemeljenih razlogov ne odloči drugače. |
|
|
53. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje ali če svet o zadevi ne želi odločati na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, župan konča sejo. |
|
|
54. člen |
|
|
Člani sveta, župan in predstavniki predlagateljev gradiv
lahko predlagajo, da se razprava ali odločanje o obravnavani zadevi
preloži na eno izmed naslednjih sej. O takem predlogu odloči svet. |
|
|
3.5 Odločanje in
glasovanje |
|
|
55. člen |
|
|
Svet sprejema odločitve na seji z večino opredeljenih
glasov navzočih članov sveta, če ni z zakonom, statutom občine ali tem
poslovnikom drugače določeno. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji
navzoča večina članov sveta. |
|
|
Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim glasovanjem odloča svet, če tako sklene z večino
glasov vseh članov sveta pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma
vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj
četrtina članov sveta. |
|
|
Župan pred vsakim glasovanjem sporoči število navzočih
članov sveta. |
|
|
Če kdo izmed članov sveta dvomi, da je na seji navzoča
večina članov sveta, župan odredi ugotavljanje navzočnosti. |
|
|
56. člen |
|
|
Član sveta ima pred glasovanjem pravico obrazložiti svoj
glas. |
|
|
57. člen |
|
|
Glasovanje se izvede z uporabo glasovalne naprave, dvigom
rok ali s poimenskim izrekanjem. |
|
|
Z dvigom rok se glasuje, kadar je glasovalna naprava v
okvari, kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni, ali v primeru iz
62. člena tega poslovnika. |
|
|
S poimenskim izrekanjem se glasuje, če se tako odloči svet
z večino glasov vseh članov sveta na predlog župana ali na zahtevo člana
sveta. |
|
|
58. člen |
|
|
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, član sveta
lahko glasuje le na glasovalni napravi, na kateri je navedena njegova
številka, ki se jo določi na prvi seji vsakega mandata s sedežnim redom. |
|
|
Župan najprej pozove k ugotavljanju prisotnosti, ki se
izvede s pritiskom na za to določeno tipko. |
|
|
Po potrditvi prisotnosti se člani sveta o predlogih
izrekajo tako, da pritisnejo tipko glasovalne naprave »za« ali »proti«
ali »vzdržani«. |
|
|
V primeru, da član sveta potrdi prisotnost, potem pa pri
glasovanju ne pritisne tipke glasovalne naprave, glasovalna naprava
avtomatsko šteje glas člana sveta k »vzdržanim«. |
|
|
59. člen |
|
|
V primeru dvoma o pravilnosti glasovanja z uporabo
glasovalne naprave lahko župan na predlog člana sveta ali na svoj
predlog izvede ponovitev glasovanja z uporabo glasovalne naprave ali
dvigom rok. |
|
|
60. člen |
|
|
Če se glasuje z uporabo glasovalne naprave, lahko vsak
član sveta zahteva računalniški izpis glasovanja takoj po zaključku seje
sveta. |
|
|
61. člen |
|
|
Glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da župan pozove
člane sveta, naj najprej glasujejo, kdo je za predlog, nato, kdo je
proti predlogu in nazadnje ali se je kdo vzdržal glasovanja. |
|
|
62. člen |
|
|
Poimensko glasovanje se opravi tako, da se poklicani
navzoči član sveta opredeli z: »za«, »proti« ali »se vzdržim«. Klicanje
izvede župan po abecednem vrstnem redu. |
|
|
63. člen |
|
|
O predlogih, danih v razpravi na seji, se glasuje po
vrstnem redu, po katerem so bili predlagani. |
|
|
64. člen |
|
|
Po vsakem končanem glasovanju župan ugotovi izid
glasovanja in na njegovi podlagi razglasi, da je predlog, o katerem je
svet glasoval, sprejet ali zavrnjen. |
|
|
65. člen |
|
|
Če član sveta ugovarja poteku ali ugotovitvi izida
glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči
svet brez razprave na predlog člana sveta, ki ugovarja poteku ali
ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog župana. |
|
|
3.6 Zapisnik |
|
|
66. člen |
|
|
Celoten potek seje se snema na nosilec zvoka, ki ga hrani
pristojni oddelek občinske uprave. |
|
|
Člani sveta, župan in predlagatelji posameznih točk
dnevnega reda imajo pravico zahtevati dobesedni zapis posamezne razprave
ali točke. |
|
|
Dobesedni zapis mora biti izdelan najkasneje v osmih
delovnih dneh po zahtevi. |
|
|
Nosilce zvoka s posnetki sej je potrebno hraniti štiri
leta. |
|
|
Član sveta in župan ima pravico poslušati posnetek seje,
drugi udeleženci pa le ob predhodnem soglasju župana. |
|
|
67. člen |
|
|
O delu na seji sveta se vodi zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, o udeležbi
na seji, zlasti pa podatke o predlogih, ki so bili podani, in o
sprejetih sklepih. |
|
|
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih
zadevah. |
|
|
Član sveta lahko do zaključka seje zahteva, da se določeni
deli njegove razprave dobesedno vpišejo v zapisnik. |
|
|
68. člen |
|
|
Na dnevnem redu vsake seje mora biti prva točka potrditev
zapisnika prejšnje seje in poročilo o izvrševanju sklepov. Vsak član
sveta ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k
zapisniku. |
|
|
Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
|
Župan ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso
bile dane pripombe, oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih
pripombah vpisane spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta župan in zapisnikar. |
|
|
69. člen |
|
|
Pripombe k zapisniku lahko da tudi vsak udeleženec na
seji, ki ni član sveta, je pa sodeloval v razpravi, vendar samo v
zadevah, ki se nanašajo na njegovo razpravo. |
|
|
70. člen |
|
|
Zapisniki so dostopni članom sveta, županu, direktorju
občinske uprave, udeležencem na seji, vodjem notranjih organizacijskih
enot občinske uprave in predstavnikom sredstev javnega obveščanja. |
|
|
O sprejetih sklepih in o njihovem izvrševanju vodi
občinska uprava knjigo sklepov, ki je javna. |
|
|
3.7 Slavnostna seja |
|
|
71. člen |
|
|
Slavnostno sejo sveta skliče župan. Za sklicevanje
slavnostne seje ne veljajo določbe o rednem sklicevanju sej. |
|
|
Na slavnostno sejo se poleg članov sveta vabi predstavnike
občinske uprave, predstavnike političnih strank ter list in častne
občane. |
|
|
O času, kraju in namenu slavnostne seje se obvesti javnost
preko sredstev javnega obveščanja ter z obvestilom na spletni strani
občine. |
|
|
72. člen |
|
|
Priznanja in nagrade Mestne občine Kranj podeljuje svet na
slavnostni seji. |
|
|
4. ŽUPAN IN PODŽUPAN |
|
|
4.1 Župan |
|
|
73. člen |
|
|
Župan: |
|
|
– predstavlja svet in vodi njegovo delo, |
|
|
– sklicuje in vodi seje sveta, |
|
|
– podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme svet, |
|
|
– skrbi za uresničevanje z zakonom, statutom in tem
poslovnikom določenih razmerij z občinsko upravo, |
|
|
– skrbi za izvajanje poslovnika sveta, |
|
|
– dodeljuje zadeve v obravnavo komisijam in organom sveta, |
|
|
– daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj na sejah
sveta in skrbi za usklajevanje dela sveta, |
|
|
– skrbi za zakonitost in javnost dela sveta in za
uveljavljanje pravic članov sveta v zvezi z opravljanjem njihove
funkcije v svetu, |
|
|
– opravlja druge zadeve, ki so mu podeljene z ustavo,
zakonom, statutom, tem poslovnikom in drugimi predpisi. |
|
|
4.2 Podžupan |
|
|
74. člen |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in po njegovem
pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. |
|
|
Če je župan zadržan, ga nadomešča podžupan. |
|
|
Če je podžupanov več, nadomešča župana tisti podžupan, ki
ga določi župan. Če ga župan ne določi, ga nadomešča najstarejši
prisotni podžupan. |
|
|
4.3 Kolegij župana |
|
|
75. člen |
|
|
Za predhodna usklajevanja stališč v zvezi s predlaganimi
odločitvami sveta in njegovim delovanjem se oblikuje kolegij župana. |
|
|
Kolegij župana sestavljajo župan, podžupan, direktor
občinske uprave, predstavniki skupin svetnikov in po en član sveta,
izvoljen na podlagi iste liste volivcev. Vodi ga župan. |
|
|
Kolegij župana skliče na svojo pobudo župan ali na zahtevo
vodij večine skupin svetnikov oziroma članov sveta, izvoljenih na
podlagi različnih list volivcev. |
|
|
5. KOMISIJE |
|
|
76. člen |
|
|
Svet v skladu s statutom občine in tem poslovnikom
ustanovi komisije kot stalna in občasna delovna telesa. |
|
|
77. člen |
|
|
Komisije se ustanovijo z nalogo, da: |
|
|
– ugotavljajo in obravnavajo predloge, mnenja in pripombe, |
|
|
– pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge aktov,
ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude članov sveta glede
posameznih zadev, |
|
|
– spremljajo izvajanje politike, ki jo je določil svet, |
|
|
– ugotavljajo stanje na posameznih področjih dela sveta
ter spremljajo izvrševanje predpisov in drugih splošnih aktov ter dajejo
pobude, predloge in mnenja županu in občinski upravi. |
|
|
78. člen |
|
|
Predsednika, podpredsednike in člane komisij imenuje svet. |
|
|
Člane komisije svet imenuje izmed svojih članov, največ
polovico članov pa lahko imenuje tudi izmed drugih občanov. Komisije
predstavlja in vodi član sveta, če ni s statutom drugače določeno. |
|
|
Članstvo v komisiji sveta ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru ali z delom v občinski upravi. |
|
|
79. člen |
|
|
Komisije se v skladu z delovnim programom sveta
vključujejo v proces odločanja. Komisije obravnavajo zadevo iz delovnega
programa sveta in o njej zavzemajo stališča. Predsednik komisije ali
določeni poročevalec posreduje stališča, mnenja, predloge in pripombe
komisije na seji sveta. |
|
|
Svet obvezno pridobi stališče pristojne komisije za
obravnavo predlogov v dvofaznem postopku. |
|
|
Predsednik ali poročevalec komisije ne more umakniti niti
spremeniti poročila brez pooblastila komisije. |
|
|
80. člen |
|
|
Če se med obravnavo na seji sveta pojavi vprašanje, o
katerem komisija ni zavzela svojega stališča, lahko svet sklene, naj se
obravnava o tem vprašanju odloži, da bo komisija zavzela o njem svoje
stališče. |
|
|
81. člen |
|
|
Komisije lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge
akte iz svoje pristojnosti, razen proračuna, zaključnega računa
proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno,
da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
82. člen |
|
|
O imenovanju članov komisij se glasuje javno na podlagi
liste kandidatov, ki jo uskladi komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. |
|
|
Predloge za izvolitev oziroma imenovanje predsednikov,
podpredsednikov in članov organov in komisij predlagatelji posredujejo
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja najmanj petnajst
dni pred sejo sveta, na kateri je izvolitev oz. imenovanje organa in
komisije. |
|
|
Predlagatelj je dolžan pred posredovanjem predloga
pridobiti pisno soglasje kandidata za predlagano kandidaturo. |
|
|
83. člen |
|
|
Mandatna doba stalnih komisij je vezana na mandat sveta. |
|
|
Predsednik in vsi ali posamezni člani komisij so lahko
razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili imenovani.
Razrešitev lahko predlaga najmanj osem članov sveta. |
|
|
Mandatna doba članov v začasnih komisijah je določena s
sklepom o ustanovitvi. Če v sklepu o ustanovitvi to ni določeno, preneha
začasna komisija z delovanjem najkasneje s prenehanjem mandata članov
sveta, ki je začasno komisijo imenoval. |
|
|
84. člen |
|
|
Predsednik komisije organizira in vodi njeno delo ter
skrbi za sodelovanje s svetom. |
|
|
Predsednik daje pobudo za obravnavanje zadev, za katere je
pristojna komisija, sodeluje z županom in predsedniki drugih komisij,
direktorjem občinske uprave in vodji notranjih organizacijskih enot
občinske uprave, pripravlja in sklicuje seje, predlaga dnevni red sej in
jim predseduje, skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in sklepov
komisije in opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik ali sklep
o ustanovitvi komisije. |
|
|
85. člen |
|
|
Komisije delajo na sejah. |
|
|
Seje sklicuje predsednik po potrebi na lastno pobudo, na
pobudo članov sveta ali na pobudo članov komisije. Predsednik pa je
dolžan sklicati sejo, če to zahteva župan, večina članov komisije ali
najmanj šest članov sveta. |
|
|
V zahtevi oziroma v predlogu za sklic seje se navedejo
zadeve, ki jih je treba dati na dnevni red seje komisije. |
|
|
Če predsednik komisije ne skliče seje, ki jo je dolžan
sklicati v roku petnajst dni od podane zahteve, jo skliče župan. |
|
|
Gradivo za seje komisij mora biti poslano članom komisij
najmanj sedem dni pred sejo sveta. V primeru, da gre za pošiljanje
gradiva komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, glede
katerega je ta komisija predlagatelj svetu, mora biti gradivo članom
komisije poslano najmanj pet dni pred sejo te komisije. |
|
|
86. člen |
|
|
Komisija lahko odloča, če je na seji navzočih večina
članov. |
|
|
Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov. |
|
|
Glasovanje v komisiji je praviloma javno. |
|
|
Če komisija sprejme poslovnik o svojem delu v skladu s tem
poslovnikom mora o tem pridobiti predhodno mnenje statutarno-pravne
komisije. |
|
|
87. člen |
|
|
Pravico udeležbe in razpravljanja na seji komisije imajo
tudi predstavniki predlagateljev predlogov, ki jih komisija obravnava na
seji, in drugi, ki so vabljeni na sejo. |
|
|
88. člen |
|
|
Komisija ima pravico zahtevati od občinske uprave
informacije, odgovore, pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebuje za
svoje delo. |
|
|
6. AKTI SVETA |
|
|
89. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejme svet, podpisuje župan; v primeru
njegove zadržanosti pa podžupan. |
|
|
Na izvirnike aktov se pritisne pečat sveta. |
|
|
Izvirnike aktov hrani občinska uprava, ki je zadolžena
tudi za pripravo izvirnikov, za pečat na njih in za njihovo evidenco. |
|
|
6.1 Postopek za
sprejem odloka |
|
|
90. člen |
|
|
Odlok lahko predlaga vsak član sveta, župan, komisije iz
njihove pristojnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini. |
|
|
Če je predlagatelj odloka komisija, član sveta ali najmanj
pet odstotkov volivcev v občini, pošlje predlagatelj predlog odloka s
predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta županu. |
|
|
91. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje
in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel
sprejem odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi
grafično ali kartografsko gradivo. |
|
|
92. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
pri obravnavah odloka na sejah sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje pri vseh obravnavah predloga odloka
na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
|
93. člen |
|
|
Župan poskrbi za objavo predloga odloka na spletni strani
oziroma pošlje predlog odloka članom sveta najmanj štirinajst dni pred
dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
|
|
94. člen |
|
|
Svet razpravlja o odloku v dveh obravnavah. Iz predloga
odloka mora biti razvidno, za katero obravnavo je pripravljen. |
|
|
V prvi obravnavi se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo
sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah. |
|
|
Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov
navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku. |
|
|
Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo
obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik
predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
|
95. člen |
|
|
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti
spremembo besedila predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva
stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
|
96. člen |
|
|
V drugi obravnavi svet razpravlja in glasuje po vrstnem
redu o vsakem členu predloga, h kateremu so bili vloženi amandmaji, ter
o naslovu odloka. Na koncu člani sveta razpravljajo in glasujejo o
predlogu odloka v celoti. |
|
|
97. člen |
|
|
V drugi obravnavi odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj le z amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu
odloku. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma. K
členom, na katere se amandma nanaša, lahko član sveta vloži amandma na
seji, k ostalim členom pa lahko na sami seji predlaga amandma najmanj
ena četrtina članov sveta. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
98. člen |
|
|
Člen odloka, amandma, naslov odloka in odlok v celoti je
sprejet, če zanj glasuje večina opredeljenih navzočih članov sveta, če
ni predpisana drugačna večina. |
|
|
6.2 Sprejem odlokov po
hitrem postopku |
|
|
99. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče
ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejme svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. Pri hitrem
postopku se združita prva in druga obravnava odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in
amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga
odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči svet z večino
opredeljenih glasov navzočih članov sveta na začetku seje pri določanju
dnevnega reda (na obrazložen predlog). Hitri postopek lahko predlaga
vsak predlagatelj odloka. |
|
|
Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem
postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in
prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
6.3 Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
|
|
100. člen |
|
|
Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da
bo na isti seji opravil obe fazi obravnave predloga odloka ali drugega
splošnega akta, ki se sprejema na enak način, v naslednjih primerih: |
|
|
1. ko na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih
vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo
enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, |
|
|
2. ko gre za prenehanje veljavnosti splošnega akta ali
njegovih posameznih določb skladu z zakonom, |
|
|
3. ko gre za uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali
drugimi predpisi države oziroma občine, |
|
|
4. pri spremembah in dopolnitvah v zvezi z odločbami
ustavnega sodišča, |
|
|
5. ko gre za prečiščena besedila aktov. |
|
|
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če
ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani
prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo
odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi
po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom
splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo.
Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do
konca obravnave odloka. |
|
|
101. člen |
|
|
Določbe o sprejemanju odlokov se smiselno uporabljajo za
sprejem statuta in poslovnika. |
|
|
O predlogih drugih splošnih aktov razpravlja in odloča
svet na eni obravnavi. |
|
|
102. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi
drugi akti, za katere tako določi svet. |
|
|
Besedila vseh aktov se objavijo na spletni strani Mestne
občine Kranj. |
|
|
6.4 Postopek za
sprejem proračuna |
|
|
103. člen |
|
|
S proračunom občine so predvideni prihodki in drugi
prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za posamezne namene javnega
financiranja. |
|
|
Proračun občine in spremembe proračuna občine se sprejmejo
z odlokom za posamezno proračunsko leto. |
|
|
Če ni drugače določeno, se pri postopku za sprejem
proračuna in sprememb proračuna uporabljajo določbe za sprejemanje
odloka. |
|
|
104. člen |
|
|
Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu na
način in v roku, ki ga določa zakon. |
|
|
Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z
vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance. |
|
|
Po predstavitvi predloga proračuna s strani župana ali
pooblaščenega javnega uslužbenca občinske uprave opravi svet razpravo o
posameznih delih proračuna. |
|
|
105. člen |
|
|
Amandmaji morajo biti oblikovani v skladu z omejitvami, ki
jih opredeljuje zakon, ki ureja javne finance. V obrazložitvi je
potrebno navesti, iz katere proračunske postavke se zagotovijo sredstva
in na katero postavko ter za kakšen namen se zagotavljajo. |
|
|
106. člen |
|
|
V drugi obravnavi župan poroča svetu o prejetih amandmajih
k predlogu odloka o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih.
Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali
dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
|
|
Amandma na amandma lahko predlaga župan. Če izjavi, da bo
vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za
oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
|
|
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da
se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa
še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
|
107. člen |
|
|
Po glasovanju o amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji
so sprejeti ter ali je proračun usklajen v vseh delih in je z njim
zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi
obveznostmi. |
|
|
Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti.
Odlok o proračunu je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov sveta. |
|
|
Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in
zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo, in predlaga rok,
v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom
strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum
nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. |
|
|
Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan
obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. |
|
|
Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog
sprejet, glasuje svet o odloku o proračunu občine. |
|
|
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni
sprejet. |
|
|
Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora
župan predložiti nov predlog proračuna. |
|
|
Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem
odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za
sprejem odloka. |
|
|
108. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se
nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri
mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o
začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
109. člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo komisije. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega
poslovnika, ki urejajo hitri postopek za sprejem odlokov. |
|
|
6.5 Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
|
|
110. člen |
|
|
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja
prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje
občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom. |
|
|
Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom
prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in
v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek
o odloku konča. |
|
|
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z
razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega
odstavka. |
|
|
6.6 Postopek za
sprejem obvezne razlage |
|
|
111. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo
za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev
določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno
pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih komisij, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
|
|
6.7 Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
|
|
112. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih
vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden,
lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta
v obliki uradnega prečiščenega besedila. |
|
|
113. člen |
|
|
Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo
oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi
statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega
splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se
pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma
poslovnika. |
|
|
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob
sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka
tako določi svet. |
|
|
O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. |
|
|
Uradno prečiščeno besedilo se objavi. |
|
|
7. DOLOČBE O POSTOPKU
PRI VOLITVAH |
|
|
7.1 Splošne določbe |
|
|
114. člen |
|
|
Volitve in imenovanja, ki jih po zakonu in statutu izvaja
svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. Določbe tega poslovnika o
postopku pri volitvah se smiselno uporabljajo tudi pri razrešitvah in
odpoklicih. |
|
|
Predlagatelj imenovanja je komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, razen v primerih, ko zakon, statut ali ta
poslovnik določa drugega predlagatelja, ki mu predloge posredujejo
svetniške skupine. V primeru, da predlog ni sprejet, pripravi
predlagatelj nov predlog. |
|
|
Če svet odloči, da je glasovanje tajno, se glasovanje
izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
Predstavnik predlagatelja ima pravico pred začetkom
volitev oziroma imenovanj obrazložiti kandidaturo. |
|
|
115. člen |
|
|
Kandidatura mora vsebovati naziv predlagatelja, osebne
podatke predlaganega kandidata (ime, priimek, rojstne podatke, poklic,
stalno bivališče, zaposlitev), navedbo funkcije, za katero se vlaga
kandidatura, ter soglasje kandidata. |
|
|
116. člen |
|
|
Kadar predlagatelj ni komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, pregleda vložene kandidature in ugotovi, ali so
sestavljene po določbah tega poslovnika in ali je posamezen kandidat
določen za kandidata za več funkcij. O tem obvesti kandidata in ga
pozove, naj se izjasni, katero kandidaturo sprejema. |
|
|
117. člen |
|
|
Če komisija ugotovi formalne pomanjkljivosti posamezne
kandidature, zahteva od predlagatelja, da pomanjkljivosti odpravi v roku
treh dni. Če tega ne stori, komisija zavrne kandidaturo. |
|
|
118. člen |
|
|
Komisija ugotovi zakonitost vloženih kandidatur in jih
razglasi ter hkrati določi abecedni vrstni red kandidatov. Prva črka se
določi z žrebom. |
|
|
7.2 Tajno glasovanje |
|
|
119. člen |
|
|
Potek tajnega glasovanja vodi komisija, ki jo sestavljajo
župan in dva člana, ki ju izvoli svet. |
|
|
120. člen |
|
|
Glasovnica za tajno glasovanje obsega: |
|
|
1. označbo sveta, |
|
|
2. označbo, za katero funkcijo se glasuje, |
|
|
3. ime in priimek kandidatov po abecednem vrstnem redu, |
|
|
4. navedba predlagateljev posameznih kandidatov, |
|
|
5. pojasnilo o načinu glasovanja, |
|
|
6. pečat sveta. |
|
|
121. člen |
|
|
Ko župan ugotovi, da so glasovnice, glasovalne skrinjice
ter prostor, kjer se bo glasovalo, pripravljeni, ponovno preveri
navzočnost članov na seji. |
|
|
Ko ugotovi, da se na seji lahko veljavno sklepa, razloži
namen glasovanja, objavi začetek glasovanja in pojasni način glasovanja. |
|
|
122. člen |
|
|
Župan pokliče vsakega člana in mu izroči glasovnico. |
|
|
O oddanih glasovnicah se vodi poseben seznam. |
|
|
123. člen |
|
|
Zagotovljena mora biti tajnost glasovanja. |
|
|
124. člen |
|
|
Član glasuje tako, da pred kandidatom, za katerega želi
glasovati, obkroži zaporedno številko. Za vsako od funkcij se glasuje le
za enega kandidata. |
|
|
Ko član sveta izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno
skrinjico. |
|
|
125. člen |
|
|
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče
ugotoviti, za katere kandidate je član sveta glasoval, sta neveljavni. |
|
|
Neveljavna je tudi glasovnica, če je član sveta glasoval
za več kandidatov, kot se jih voli. |
|
|
126. člen |
|
|
Ko vsi člani oddajo glasovnice, župan zaključi glasovanje
in odredi odmor za ugotovitev izida glasovanja. |
|
|
127. člen |
|
|
Komisija najprej prešteje neuporabljene glasovnice in jih
da v posebno kuverto. |
|
|
Nato ugotovi po seznamu članov sveta, koliko članov je
glasovalo. |
|
|
Nato odpre glasovalno skrinjico in ugotovi za vsakega
kandidata posebej, koliko glasov je dobil in koliko glasovnic je
neveljavnih. |
|
|
O delu komisije se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi
člani komisije. |
|
|
128. člen |
|
|
Izid glasovanja se ugotovi tako: |
|
|
1. da se najprej ugotovi število članov sveta, |
|
|
2. da se nato ugotovi, koliko članov sveta je bilo
navzočih na seji, |
|
|
3. da se ugotovi, koliko članov je prejelo glasovnice, |
|
|
4. da se ugotovi, koliko članov je glasovnice oddalo, |
|
|
5. da se ugotovi, koliko glasov so dobili posamezni
kandidati na glasovnici, |
|
|
6. da se ugotovi, koliko glasovnic je neveljavnih, |
|
|
7. da se ugotovi, ali in kateri od kandidatov je izvoljen. |
|
|
129. člen |
|
|
Komisija ugotovi, kateri kandidati so bili izvoljeni. |
|
|
Izvoljeni so kandidati, ki so dobili potrebno število
glasov. |
|
|
Izid glasovanja razglasi župan. |
|
|
130. člen |
|
|
Če v prvem krogu glasovanja nihče od kandidatov ni dobil
potrebne večine glasov, se opravi drugi krog glasovanja. |
|
|
Župan ugotovi, katera dva kandidata sta v prvem krogu
dobila največ glasov, oziroma ugotovi, ali je potrebno opraviti
glasovanje za uvrstitev na seznam kandidatov v drugi krog v primeru, da
je več kandidatov dobilo enako število glasov. |
|
|
V primeru, da je več kandidatov dobilo enako število
glasov, se opravi najprej glasovanje o tem, kateri od njih se bo uvrstil
v drugi krog glasovanja. Če dva ali več kandidatov tudi po tem
glasovanju dobijo enako število glasov, se glasovanje ponovi v roku, ki
ga določi svet. |
|
|
131. člen |
|
|
Če tudi v drugem krogu noben od kandidatov ne dobi večine
opredeljenih glasov navzočih članov sveta, se glasovanje ponovi v roku,
ki ga določi svet. |
|
|
7.3 Imenovanje
predsednikov, podpredsednikov in članov komisij |
|
|
132. člen |
|
|
O izvolitvi članov komisij se glasuje javno na podlagi
liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi
zainteresirane organizacije v občini in občani. |
|
|
Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov komisij,
imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih
strank, ki so zastopane v svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo
strank v svetu. |
|
|
133. člen |
|
|
Predloge za izvolitev oziroma imenovanje predsednikov,
podpredsednikov in članov organov in komisij predlagatelji posredujejo
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja najmanj petnajst
dni pred sejo sveta, na katere dnevnem redu je izvolitev oziroma
imenovanje organa in komisije. |
|
|
Predlagatelj je dolžan pred posredovanjem predloga
pridobiti pisno soglasje kandidata za predlagano kandidaturo. |
|
|
134. člen |
|
|
Člani komisije so izvoljeni, če je za listo kandidatov
glasovala večina članov sveta. |
|
|
Če lista kandidatov ni dobila potrebne večine glasov, se
na isti seji volijo člani komisije posamično na podlagi javnega
glasovanja. |
|
|
Če na ta način niso izvoljeni vsi člani komisije, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
izvolitve vseh članov komisije, se glasovanje ponovi, vendar samo glede
manjkajočih članov komisije. |
|
|
135. člen |
|
|
Članstvo v komisiji ni združljivo s članstvom v nadzornem
odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
7.4 Druge volitve in
imenovanja |
|
|
136. člen |
|
|
Druge volitve in imenovanja se opravijo na seji sveta na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja oziroma
drugega pooblaščenega predlagatelja. |
|
|
Kadar komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja ni predlagatelj, poda svoje mnenje k predlogu za izvolitev,
imenovanje ali za izdajo soglasja. |
|
|
7.5 Odstop članov
komisij in članov drugih organov |
|
|
137. člen |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi člani komisij, člani drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, ki niso občinski
funkcionarji. |
|
|
Izjava o odstopu mora biti v pisni obliki podana komisiji
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija je
hkrati s predlogom ugotovitve prenehanja članstva v primeru komisije in
nadzornega odbora dolžna predlagati svetu novega kandidata. |
|
|
8. URESNIČEVANJE
PRAVIC IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA V LOKALNIH JAVNIH SLUŽBAH |
|
|
138. člen |
|
|
Razmerja do lokalnih javnih služb uresničuje svet v skladu
z zakonom in statutom z: |
|
|
– dajanjem soglasij k aktom lokalnih javnih služb, |
|
|
– z imenovanjem članov organov lokalnih javnih služb, |
|
|
– z imenovanjem direktorjev oziroma ravnateljev lokalnih
javnih služb oziroma z dajanjem soglasij k njihovemu imenovanju, |
|
|
– z obravnavo letnih poročil o delu lokalnih javnih služb
in z določanjem izhodišč za delo članov organov lokalnih javnih služb. |
|
|
139. člen |
|
|
V uresničevanje teh razmerij se vključujejo komisije tako,
da glede na njihovo delovno področje obravnavajo in pripravijo stališča
v zvezi s poročili o delu lokalnih javnih služb in njihovimi plani; v
kadrovskih zadevah pa pripravi in vodi postopek komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
9. RAZMERJA SVETA IN
NJEGOVIH KOMISIJ DO OBČINSKE UPRAVE |
|
|
140. člen |
|
|
Svet lahko v okviru svojih pristojnosti zahteva od
občinske uprave: |
|
|
– da prouči posamezna vprašanja s svojega delovnega
področja in o tem poroča svetu, |
|
|
– da ga obvesti o stanju in pojavih s svojega delovnega
področja, |
|
|
– da pripravi predloge odlokov in druge splošne akte, ki
jih sprejema svet, |
|
|
– da opravi strokovna in druga opravila za potrebe sveta
in komisij, |
|
|
– da mu poroča o izvajanju politike, ki jo je določil
svet, o izvrševanju odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov sveta
in o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja, |
|
|
– da mu posreduje podatke, s katerimi razpolaga ali ki jih
je glede na svoje delo dolžna zbirati in evidentirati ter spise in druga
gradiva, ki so potrebna za delo sveta in komisij. |
|
|
10. PROGRAMIRANJE DELA
SVETA IN KOMISIJ |
|
|
141. člen |
|
|
Svet lahko sprejme za izvajanje nalog s svojega delovnega
področja letni delovni program, ki izhaja iz statuta občine, drugih
splošnih aktov in politike. |
|
|
Delovne programe v okviru svojega delovnega področja lahko
sprejemajo tudi komisije. |
|
|
142. člen |
|
|
Pri sestavljanju delovnega programa se obravnavajo
predlogi članov sveta, krajevnih skupnosti, zavodov, organov in komisij
sveta, občinske uprave ter organizacij civilne družbe. |
|
|
143. člen |
|
|
Delovni program mora biti sestavljen tako, da: |
|
|
– omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno
usmerjanje razvoja, |
|
|
– določi prednostne naloge, |
|
|
– omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter
izvajanje politike in aktov, ki jih je svet sprejel. |
|
|
V pripravah za oblikovanje delovnega programa
predlagatelji med seboj sodelujejo. |
|
|
144. člen |
|
|
Letni delovni program sprejme svet ob koncu leta za
naslednje leto. |
|
|
11. KONČNI DOLOČBI |
|
|
145. člen |
|
|
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati
Poslovnik Sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 38/96 in
38/05). |
|
|
146. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 030-0002/2007-43/11 |
|
|
Kranj, dne 25. aprila 2007 |
|
|
Župan
Mestne občine Kranj
Damijan Perne l.r. |
|
|
|