Na
podlagi 52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 –
ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 61/17 –
ZUreP-2) in na podlagi 16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 67/17) je
Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 6. seji dne 29. 5. 2019 sprejel |
|
O D L
O K |
o
občinskem prostorskem načrtu Občine Rogaška Slatina |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(vsebina odloka) |
|
(1) S
tem odlokom Občina Rogaška Slatina (v nadaljnjem besedilu Občina)
sprejme občinski prostorski načrt Občine Rogaška Slatina (v nadaljnjem
besedilu: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. |
(2) Strateški del določa: |
1. Izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine |
2. Zasnovo prostorskega razvoja občine |
3. Zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
lokalnega pomena |
4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so
z njimi prostorsko povezana |
5. Okvirna območja razpršene poselitve |
6. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
7. Usmeritve za razvoj v krajini |
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč |
9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev |
(3) Izvedbeni del določa: |
1. Enote
urejanja prostora |
2. Namensko rabo prostora |
3. Splošne prostorske izvedbene pogoje |
4. Podrobne prostorske izvedbene pogoje |
5. Območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v
nadaljevanju OPPN) z usmeritvami za pripravo. |
(4) Za
OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in
presoje sprejemljivosti na varovana območja. |
|
2. člen |
|
(območje OPN) |
|
OPN
Občine velja na celotnem območju Občine. |
|
3. člen |
|
(pomen izrazov) |
|
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Antenski stolp je samostoječ objekt, namenjen javnim elektronskim
komunikacijskim storitvam. Nameščen je na terenu. |
2. Apartma je bivalna enota namenjena občasnem bivanju v navezavi s
turistično dejavnostjo. |
3. Bazna
postaja je namenjena javnim elektronskim komunikacijskim storitvam;
sestavljena je iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in iz
elektronske komunikacijske opreme, nameščene v primernem prostoru ali
zabojniku. |
4. Bruto
tlorisna površina (v nadaljevanju BTP) je vsota vseh etažnih površin
stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST
ISO 9836; izračun BTP vključuje površine pod točkama a) in b) v točki
5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s
svetlo višino nad 2,20 m). |
5. Cestni svet je do 2,00 m širok zemljiški pas, merjen od črte, ki jo
sestavljajo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest in njihovih
elementov določene končne točke prečnega profila cestnega telesa z
napravami za odvodnjavanje in brežinami ceste. |
6. Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi
zakonito zgrajenimi objekti. |
7. Dozidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta do največ 50 %. |
8. DPN
je kratica za državni prostorski načrt. |
9. Družinski hotel je manjši hotel ali gostišče oziroma penzion,
običajno v upravljanju družine z do 50 ležišči. |
10. Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves. |
11. Dvojček sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid
in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima
vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji. |
12. Dvoriščna fasada objekta meji na dvorišče, notranji atrij objekta
ali na zelene površine, ki pripadajo objektu. |
13. Družinska hiša je prostostoječa eno- ali dvostanovanjska stavba. |
14. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne
potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni
namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. |
15. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo
štejejo tudi pritličje (P), mansarda (M) ali terasna etaža (T). Klet in
podstrešje kot etaža nista posebej označena, ker je v skladu s pogoji
tega odloka gradnja kleti in izkoriščenost podstrešja dopustna pri vseh
zahtevnih in manj zahtevnih objektih. Klet je lahko izvedena tudi v več
nivojih (etažah), če to omogočajo geomehanske in hidrološke značilnosti
zemljišča namenjenega gradnji. |
16. Etažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom. |
17. EUP
je kratica za enoto urejanja prostora. |
18. Faktor izrabe (v nadaljevanju FI) je razmerje med BTP stavbe in
celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FI se ne
upoštevajo BTP kleti, ki so namenjene servisnim prostorom objekta
(garaže, kolesarnice in prostori za inštalacije). |
19. Faktor zazidanosti (v nadaljevanju FZ) je razmerje med tlorisno
projekcijo najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom in površino
parcele, namenjene gradnji. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij
najbolj izpostavljenih delov stavbe nad terenom se ne upoštevajo balkoni
in napušči. Upoštevajo pa se površine tlorisne projekcije največjih
zunanjih dimenzij vseh enostavnih in nezahtevnih objektov nad terenom
ter površine uvoza v klet in izvoza iz kleti. |
20. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju FZP) je razmerje med zelenimi
površinami in celotno površino parcele, namenjene gradnji stavb. |
21. Frčada je dvignjeni del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega
prostora. |
22. Gabarit stavbe pomeni višino in tloris stavbe na terenu; višinski
gabarit stavbe pomeni višino stavbe do kapi; tlorisni gabarit stavbe
pomeni površino prve etaže stavbe na stiku terenu. |
23. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so
namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter
tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali
odlokom Občine, ter tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi.
Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko,
elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo. |
24. Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih
človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali
opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno). |
25. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov
objekt. |
26. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega obrata namenjen osnovni
dejavnosti. |
27. Historično območje ožjega mestnega središča obsega območje
Zdraviliškega in Južnega parka in je varovano z Odlokom o razglasitvi
zdraviliškega kompleksa Rogaška Slatina za naselbinski spomenik (Uradni
list RS, št. 85/97). |
28. Javna površina je površina v javni rabi, ki je pod enakimi pogoji
namenjena in dostopna vsakomur. |
29. Javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet,
ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s
predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste
so državne in občinske ceste. |
30. Klet
je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Za
klet se šteje tudi etaža stavbe, ki ni v celoti vkopana, če je vsaj ena
stran te etaže stavbe v celoti vkopana. |
31. Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do
točke loma vertikale v poševni del spodnjega sloja strešne konstrukcije. |
32. Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena
gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko
dejavnostjo. |
33. Manj
zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali
enostavne objekte. |
34. Mansarda (M) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem
stavbe pod poševno streho. Poševna streha se umika neposredno iz ravnine
fasade proti stavbi pod naklonom. |
35. Medetaža je vmesna etaža med dvema etažama stavbe, ki ne obsega več
kot 70 % BTP spodnje polne etaže in se šteje za samostojno etažo. |
36. Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju
dostopa tretjih oseb na parcelo, namenjeno gradnji, zaradi zagotavljanja
zasebnosti. |
37. Nadomestna gradnja je odstranitev obstoječega objekta in gradnja
novega objekta po določbah tega odloka. |
38. Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so namenjena za
usposobitev za kmetijsko rabo. |
39. Nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem
terena brez povečanja zazidane površine objekta. |
40. Naselje je območje strnjeno grajenih stavb z različnimi namembnostmi
s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo, in
površinami, predvidenimi za širitev. V kolikor v tem odloku ni drugače
navedeno, se izraz naselje uporablja skladno z Zakonom o prostorskem
načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl.
US in 14/15 – ZUUJFO), 61/17 – ZUreP-2) za območje naselja. |
41. Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi
predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje
poselitve. |
42. Natura 2000 je mreža posebej varovanih območij Natura 2000. Njen
namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti, in sicer tako, da varuje
naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za
Evropsko unijo. |
43. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja ali
nevarna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno
dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega
dovoljenja oziroma v nasprotju z njim. |
44. Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, katere prostori se nahajajo
nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod streho. Ti prostori ne služijo
dejavnostim oziroma namembnosti objekta. |
45. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad
terenom nestanovanjskih. |
46. Nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba
je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so hotel, motel, gostilna in
podobna nastanitvena stavba, banka, pošta, urad in podobna poslovna
stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba železniške in avtobusne
postaje, letališča in pristaniškega terminala, postaja žičnice, garažna
stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za
razvedrilo, muzej, knjižnica, šolska stavba in druge stavbe za
izobraževanje, stavba za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, športna
dvorana, stavba za čaščenje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna
nestanovanjska stavba. |
47. Nevarna gradnja je nedovoljena gradnja in pomeni, da gradnja, ki se
izvaja, ali že zgrajeni objekt ogroža premoženje, zdravje in življenje
ljudi, promet, sosednje objekte oziroma njegovo okolico. |
48. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt,
narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z
vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. |
49. Objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji
namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in
nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. |
50. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju
oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno. Glede
na obliko in vrsto se delijo na: samostoječe table oziroma stenske
table, svetlobne vitrine, plakatne stebre, svetlobne prikazovalnike in
na druge objekte za oglaševanje, kot so obešanke na drogovih javne
razsvetljave, transparenti, platna na slepih fasadah stavb ali na
gradbenih odrih, slikovno in pisno obdelane stene stavb in podobno.
Kadar so objekti za oglaševanje nameščeni na fasadah stavb, se
obravnavajo kot panoji po predpisih, ki razvrščajo objekte glede na
zahtevnost. |
51. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo
in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra
in biomase ter geotermalna in sončna energija. |
52. Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na
podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim
dovoljenjem ali je bil zgrajen pred letom 1967. |
53. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani,
poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje. |
54. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje
gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje
komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki. |
55. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše ljudi, v katerih
lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so
arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in
funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski
stavbi. |
56. Otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših
otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in podobno opremo ter
zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo. Otroško igrišče je lahko
namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna
ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. |
57. Parcela, namenjena gradnji, je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov (gradbena parcela), na katerem
stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene
površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev
površin, ki bodo služile takšnemu objektu. |
58. PIP
je kratica za prostorske izvedbene pogoje. |
59. PPIP
je kratica za podrobne prostorske izvedbene pogoje. |
60. Počitniška hiša je stavba namenjena občasnemu bivanju. |
61. Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje
objekta po predpisih o graditvi objektov ter drug poseg v objekt ali na
njem in v fizične strukture na terenu in pod njim. |
62. Poseg na objekt ali območje varovano na podlagi predpisov s področja
varstva kulturne dediščine pomeni vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki
vplivajo na varovane vrednote zaradi katerih je objekt ali območje
pridobilo ta status (gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in
enostavnih objektov, vzdrževalna dela, premeščanje dediščine ali njenih
delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne
dediščine). |
63. Praviloma: izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je treba
upoštevati razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu,
geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov ni mogoče.
Odstopanje od določil mora biti usklajeno z javnim interesom in
varstvenimi režimi pri čemer morajo biti odstopanja od določil
obrazložena in utemeljena v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja
za izvedbo posega. |
64. Pretežno pomeni več kot 50 %. |
65. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo
neposredno nad kletjo ali zemeljsko površino (do največ 1,40 m nad
zemeljsko površino, razen v primeru drugega stavka 28. točke tega
odstavka). |
66. Prikaz stanja prostora vsebuje grafični in tekstualni del, in se ves
čas posodablja in javno objavlja. Vsebuje prikaze dejanskega stanja v
prostoru, ki vključuje prikaz stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in
drugih zemljišč ter prikaz varstvenih, zavarovanih, degradiranih,
ogroženih in drugih območij, na katerih je na podlagi predpisov
vzpostavljen poseben pravni režim. |
67. Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z
geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter
omogočajo zasaditev visoke vegetacije. |
68. Referenčna višina objekta je višina določenega obstoječega objekta,
po katerem se morajo ravnati višine novih stavb. |
69. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti
obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali
spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne
spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi,
zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za
bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več
kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za
objekte gospodarske javne infrastrukture. |
70. RPE
je kratica za Register prostorskih enot. Osnova Registra prostorskih
enot je integrirana podatkovna baza z lokacijskimi in opisnimi podatki.
V registru so evidentirane tudi vse hišne številke in se povezuje s
katastrom stavb. |
71. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali gornji stični rob strešin in je
najvišja točka stavbe. |
72. Splavnica je bazen v prekopu ali na reki, v katerem se z dviganjem
oziroma spuščanjem vode omogoča prehod plovilom. |
73. Sprememba namembnosti pomeni, da se objektu ali delu objekta
spremeni namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne
klasifikacije vrst objektov ali ta odlok. |
74. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nad
terenom namenjenih bivanju. |
75. Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko
vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti. |
76. Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel
ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt oziroma so namenjeni
gradnji objektov. |
77. Športni park obsega pokrite in nepokrite športne površine, namenjene
športni rekreaciji, kakovostnemu športu in vrhunskemu športu. Obsega
program športa in stavbe za dvoranske športe (košarka, odbojka, rokomet,
squash, badminton in tenis, plavalni zimski bazeni, telovadnice,
drsališča in podobno) s prostori za športnike, lahko tudi s prostori za
kratkotrajno namestitev športnikov, gledalce, ter površine za
avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke. |
78. Športni center obsega pokrite in nepokrite športne površine,
namenjene kakovostnemu športu in vrhunskemu športu (vadbi oziroma
organizaciji vrhunskih športnih dogodkov). Obsega več športnih objektov
in naprav za različne športe z racionalnim izkoriščanjem spremljajoče
infrastrukture (tribune, parkirišča, komunalna infrastruktura) ter
specializirana športna igrišča in naprave (hipodrom, velodrom, regatni
center, smučišča in žičniške naprave in podobno). |
79. Tehnološki park je območje, v katerem delujejo podjetja z razvitimi
tehnologijami in storitvami z visoko vsebnostjo znanja. V tehnološkem
parku je prisotna tesna prostorska povezanost z raziskovalnimi centri,
univerzo in gospodarstvom. |
80. Terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad
vencem stavbe in neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do
7º. BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod vencem
stavbe. |
81. Trg
je odprta javna površina, ki je delno ali v celoti obdana s stavbami,
primerna za zbiranje ljudi. |
82. Trgovina na drobno vključuje dejavnosti pod šifro 47 (Trgovina na
drobno, razen z motornimi vozili), razen dejavnosti pod šifro 47.3
(Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi) iz
Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07
in 17/08). |
83. Ulični niz so objekti ob ulici med dvema križiščema cest. |
84. Ulična fasada je stran objekta, ki tvori ulični niz. |
85. Ulična gradbena črta je linija, ki jo tvori niz najmanj treh
obstoječih objektov ob ulici. |
86. Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in
poslovnih objektov, avtocest ali drugih javnih cest, železnic,
pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb, vojaških objektov in
drugih površin, v katerih se opravlja dejavnost. |
87. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor,
določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni
posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma
izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture. |
88. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več
stanovanji (vila, vila blok, ploščica, hiša v terasah, stanovanjski
blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). |
89. Veduta je pokrajina ali njen del, ki se vidi z določene točke. |
90. Venec stavbe je najvišja točka fasade ali lom med fasado in streho. |
91. Vila
blok je večstanovanjski objekt z največ 6 stanovanji višine P+2+M
oziroma T. Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne
programske posebnosti (nadstandardna površina bivalnih prostorov,
podzemne garaže, velik delež odprtih zunanjih površin na stanovanje
ipd.). |
92. Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje
stavbe in najvišjo točko slemena stavbe s poševno streho (eno ali
večkapnica) ali na vencu stavbe z ravno streho (v primeru gradnje na
nagnjenem terenu se višina stavbe meri od najnižje kote stavbe na terenu
in najvišjo točko stavbe). Dopustno višino stavbe lahko presegajo:
dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice,
dostop do strehe, jaški in strojnice dvigal, ograja, objekt in naprava
elektronske komunikacijske infrastrukture. |
93. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda,
na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve
poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije
vodotokov. |
94. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v
dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna
dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov. |
95. Zbiralnica ločenih frakcij odpadkov je prostor, urejen in opremljen
za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer
povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu gospodarske javne službe
zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov te frakcije prepuščajo. |
96. Zbiralnik za kapnico je montažen ali obzidan in nadkrit (lahko tudi
vkopan) prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe. |
97. Zbirni center za odpadke je pokrit prostor, urejen in opremljen za
ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij odpadkov,
kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne
službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. |
98. Zbirno mesto odpadkov je prostor za stalno, redno in nemoteno ločeno
zbiranje odpadkov v posodah do dneva prevzema na prevzemnem mestu. |
99. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim
slojem. |
100. Zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, klopi,
spominska obeležja ipd.) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine.
Namenjene so ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa,
izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega
okolja. Zunanja površina objekta v javni rabi je površina, ki je
potrebna za normalno obratovanje objekta. |
101. Zeleni sistem so območja z namensko rabo površine za oddih,
rekreacijo in šport znotraj Urbanističnega načrta mesta Rogaška Slatina
z oznakami ZSa, ZSb, ZSc, ZSd in ZSe. Te površine so trajno namenjene
zaledju zdraviliške dejavnosti mesta. Na njih se lahko ohranja obstoječa
kmetijska raba. Primarno pa so namenjene zelenim površinam zdravilišča.
Na njih so v pretežni meri zapovedani kulturni (spomeniški) in krajinski
režimi. Ta območja so nujno potrebna zaradi specifike zdraviliškega
turizma, ki potrebuje veliko odprtega prostora za sprehajanje,
rekreacijo, regeneracijo in rehabilitacijo zdraviliških gostov. |
102. Zidanica je gospodarski objekt namenjen spravilu pridelkov in
orodja. |
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem
odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s
področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi
predpisi. |
(3) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih
členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih
predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremenijo, se uporabljajo v svoji
spremenjeni obliki. |
(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so
zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni
za moške in ženske. |
|
4. člen |
|
(sestavni deli OPN s prilogami) |
|
(1) OPN
je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela. |
(2) Tekstualni del predstavlja ta odlok s Prilogo 1 (Podrobni prostorski
izvedbeni pogoji in usmeritve za občinske podrobne prostorske načrte). |
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: |
– Prikaz zasnove prostorskega razvoja občine |
01 |
– Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture lokalnega
pomena in grajenega javnega dobra |
02 |
– Prikaz okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene
gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in razpršene
poselitve |
03 |
– Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
04 |
– Prikaz usmeritev za razvoj v krajini |
05 |
– Prikaz usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč |
06 |
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: |
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste |
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture |
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev |
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture |
5. Prikaz območij enot urejanja prostora, občinskih podrobnih
prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov |
6. Legenda. |
(5) Okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja. |
|
II. STRATEŠKI DEL |
|
5. člen |
|
(splošne določbe) |
|
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega
razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in
PIP ter zasnovo GJI lokalnega pomena, območja naselij ter območja
razpršene poselitve. |
|
6. člen |
|
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Strategija prostorskega razvoja občine sledi izhodiščem Strategije
prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije.
Prostorski razvoj občine sloni na uravnoteženi rabi prostora,
upoštevanju regionalnih posebnosti in ohranitvi naravnih in ustvarjenih
kvalitet. |
(2) Občina Rogaška Slatina je del subregije Obsotelje in Kozjansko, ki
je ena izmed subregij Savinjske razvojne regije. |
(3) Izhodišča prostorskega razvoja obsegajo: |
1. Prostorska strategija izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih
in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja občine. Osnovni cilj
prostorskega načrtovanja v občini je uvajanje načel trajnostnega razvoja
kot celostnega pristopa k načrtovanju, oziroma pripravi razvojne
strategije občine. |
2. Razvoj Rogaške Slatine kot središče regionalnega pomena (v somestju s
Šmarjem pri Jelšah); |
3. Načrtovanje poselitvenega in infrastrukturnega omrežja, ki bo
enakovreden sosednjim središčem v regiji; |
4. Okrepitev centralnih, upravnih, gospodarskih in oskrbnih funkcij za
celotno gravitacijsko območje občine; |
5. Ohranjanje krajinske pestrosti; |
6. Umeščanje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki niso vezane na vodo,
izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem
odmiku tako, da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in
javna dostopnost. Poleg tega se z ureditvami ne sme povzročati
poslabšanja stanja voda in vodnega režima. Cilj je tudi ohranjanje
retencijskih sposobnosti območij in zagotovitev njihove ponovne
vzpostavitve, če je to mogoče; |
7. Ohranjanje kakovostne kulturne krajine z ohranjanjem kmetijske rabe
prostora ter preprečevanjem razpršene gradnje oziroma izvajanjem njene
sanacije; |
8. Ohranjanje značilnega stavbarstva, kulturne, tehnične in umetnostno
zgodovinske dediščine; |
9. Ohranjanje zavarovanih območij narave, naravne vrednote in biotsko
raznovrstnost (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000); |
10. Ohranitev zdravega in kakovostnega bivalnega okolja; |
11. Na
lokalni ravni zagotavljanje enakomerne infrastrukturne opremljenosti; |
12. Ohranjanje in razvoj turistične dejavnosti; |
13. Ohranjanje in razvoj proizvodnih dejavnosti z dodano vrednostjo. |
|
7. člen |
|
(cilji prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Skladen razvoj občine po načelih trajnostnega razvoja, v povezavi z
gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi razmerami; |
(2) Racionalen in učinkovit prostorski razvoj: |
1. Z
zmerno rastjo prebivalstva v občini in omejevanjem pretirane
urbanizacije doseči še dopustno obremenitev prostora. |
2. Z
zmernim zgoščanjem, dograjevanjem in širitvijo naselij, uvajati delne
prenove znotraj naselij in s tem izboljševati izkoriščenost stavbnega
fonda ter s saniranjem razvrednotenih stavbnih zemljišč zagotoviti
racionalno rabo prostora. |
3. Zagotoviti uravnotežen razvoj stanovanjskih, oskrbnih, proizvodnih in
storitvenih zmogljivosti v naseljih. |
4. S
prostorskim načrtovanjem doseči usklajenost sektorskih strategij razvoja
ter doseči gospodarski učinkovitost in socialno povezanost v naravnem in
bivalnem okolju. |
5. Uvajati proizvodne programe z večjo dodano vrednostjo in udeležbo
znanja in inovativnih sposobnosti, ter manjšo porabo energije ob
upoštevanju varovanja okolja in smotrne rabe prostora. |
6. Zagotovitvi več delovnih mest. |
7. Dopolnjevati naselja z boljšo opremljenostjo raznovrstnih dejavnosti. |
8. Zagotoviti zadostne količine različnih stanovanj. |
9. Še
dodatno izboljšati turistično ponudbo v občini (zgraditi avtokamp,
povečati nastanitvene kapacitete, izboljšati kongresni turizem, dodatno
razviti turistične kmetije, urediti turistične in kolesarske poti v
občini, razviti pohodništvo in rekreacijo v krajini). |
10. Zagotoviti smotrno rabo in zaščito neobnovljivih naravnih virov in
zagotavljanje ekološkega ravnovesja. |
11. Omogočati trajnostno rabo kulturne dediščine na način in v obsegu,
ki dolgoročno ne bo povzročala degradacije ali celo izgube dediščinskih
lastnosti. |
(3) Razvoj policentričnega omrežja naselij in skladen razvoj območij s
skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi: |
1. Usmerjanje poselitev znotraj okvirnih območij naselij na način, da se
bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v
naseljih. |
2. Prenova in sanacija degradiranih območij v naseljih. |
3. Opredelitev novih okvirnih območij naselij na osnovi analiz. |
4. Zagotovitev nadaljnjega razvoja naselij v okviru Savinjske razvojne
regije. |
5. Doseči usklajeno medobčinsko partnerstvo, ki je usmerjeno na tista
področja, kjer je razvojni zaostanek območja najbolj pereč. |
(4) Kvalitetni razvoj naselij in varstvo okolja: |
1. Zagotoviti rast komunalnega in bivalnega standarda in kvaliteto
življenja v naseljih. |
2. Izvajati kvaliteto bivalnega okolja z prenovo in oživljanjem naselij
z sanacijo degradiranih območij v naseljih. |
3. Izboljšati strukturo stanovanjske gradnje z poenoteno tipologijo. |
4. Zagotoviti ohranjanje kulturne raznovrstnosti, ki je temelj
nacionalne in lokalne prepoznavnosti. |
5. Upoštevati javno korist varstva dediščine in omogočati celostno
ohranjanje kulturne dediščine s katerim se zagotavlja nadaljnji obstoj
in obogatitev dediščine, njeno vzdrževanje, obnovo, prenovo, uporabo in
oživljanje. |
6. Izoblikovati prostorske mehanizme zaustavljanja trendov nekakovostne
urbanizacije in s tem degradacije naselbinske dediščine. |
7. Izboljšati vsebino prostorskih aktov, ki bodo fleksibilnejši in ki
bodo upoštevali veliko posebnosti. |
8. Pri
načrtovanju razvoja poselitve se upošteva varstvene pogoje in usmeritve
za ohranjanje zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti v okviru ohranjanja naravnih kakovosti. |
(5) Učinkovito gospodarsko javno infrastrukturo: |
1. Doseči trajnostno energetsko oskrbo, predvsem pa smotrno rabo
energije v naseljih. |
2. Izboljšati povezanost infrastrukturnih sistemov s Hrvaško na področju
energetike, telekomunikacij in prometa. Izvajati načrtno pripravo
stavbnih zemljišč za gradnjo. |
3. Izboljšanje prometnega položaja Rogaške Slatine z razvojem (predvsem
obnovo) cestnega in železniškega omrežja. |
4. Izboljšanje dostopnosti posameznih programov z izgradnjo
(rekonstrukcijo) vpadnic v naselje Rogaška Slatina. |
5. Vzdrževanje kakovosti lokalnega cestnega omrežja in ureditev prometne
infrastrukture v osrednjem naselju na način, ki bo v večji meri
upošteval turistični značaj središča naselja. |
6. Izgradnja mreže kolesarskih stez in pešpoti. |
7. Pri
načrtovanju novih in prenove obstoječih energetskih objektov in naprav
mora biti izkazani pozitivni vplivi na urbani razvoj, na okoljevarstveno
in na družbeno sprejemljivost. Zaradi ekoloških prednosti se bo bistveno
povečala poraba zemeljskega plina v urbanem okolju. |
8. Pospešiti razvoj sodobnih tehnologij za prenos informacij, ki
nadomeščajo prevoz. |
9. Zmanjševati negativne vplive prometa in prometnega omrežja omogočiti
uravnotežen prostorski razvoj in izboljšati kvaliteto javnega potniškega
prometa. Pri načrtovanju cestnega omrežja je potrebno upoštevati smotrno
rabo prostora in v največji meri uporabiti obstoječe infrastrukturne
koridorje. |
(6) Uravnotežena krajina: |
1. Pri
načrtovanju razvoja krajine se upošteva varstvo zavarovanih območij,
naravne vrednote in ohranjanje biotske raznovrstnosti s poudarkom
ohranjanja narave v okviru ohranjanja naravnih kakovosti. |
2. Ohranjanje naravnih ekosistemov in habitatov z namenom zmanjševanja
ogroženosti živalskih in rastlinskih vrst. |
3. Zagotavljanje pluralnosti različne rabe prostora tako podeželskega
kot urbanega območja v skladu s prostorskimi možnostmi in krajinsko
sliko. |
4. Smotrno rabo in zaščito neobnovljivih virov in zagotavljanje
ekološkega ravnovesja. |
5. Zagotoviti ustrezno oblikovanje naselij in krajine. |
6. Ohranjati in varovati okoljsko pomembne človeške, kulturne in
družbene vrednote kot nujne sestavine razvoja in izboljševanja kakovosti
življenja. |
7. Zagotoviti pestrost in skladnost kulturne krajine in neokrnjeno
biološko in krajinsko pestrost. |
8. Varovati kmetijska, zlasti ravninska njivska zemljišča. |
9. Uvajati varčno in večnamensko rabo tal in virov. |
10. Zaustavitev nadaljnje širitve razpršene gradnje v odprtem prostoru. |
11. Sanirati obcestno razpršeno gradnjo. |
12. Na
področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba sistemsko
rešiti nevarnost pred poplavami in plazovitostjo v občini. |
13. Na
področju kmetijstva v občini je potrebno razvijati dopolnilne dejavnosti
na kmetijah v povezavi z turizmom. |
14. Na
področju rudarstva je potrebno izvršiti revitalizacijo opuščenih dnevnih
kopov. |
15. Na
področju okoljskih dejavnosti je treba zavarovati potencialno pomembne
vire podtalnice. |
16. Ohraniti naravne ekosisteme in habitate z namenom zmanjševanja
ogroženosti živalskih in rastlinskih vrst. |
17. Varovati vodne vire, urejanje in varovanje odtočnega režima ter
varstvo kakovosti voda. |
18. Vsa
divja odlagališča na območju občine je treba evidentirati in jih čim
prej sanirati, prednostno tista na vodovarstvenih območjih in območjih
varovanja narave ni kulturne dediščine. |
(7) Produktivno kmetijstvo: |
1. razvoj podeželja kot turizmu komplementarnega prostora; |
2. razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v povezavi s turizmom; |
3. specializacija v panoge, ki zahtevajo več delovne sile in manj
površin; |
4. povezava kulturne dediščine in ponudbe na podeželju s tematskimi
potmi; |
5. ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč s smotrnim umeščanjem
dejavnosti, infrastrukture in poselitve; |
6. spodbujanje ekološkega načina kmetovanja in kmetovanja brez genetsko
spremenjenih organizmov. |
|
8. člen |
|
(zasnova prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Prihodnji prostorski razvoj občine temelji na izdelanih strokovnih
podlagah, predvsem na analizi stanja in teženj v prostoru ter
ranljivosti prostora. Pri zasnovi prostorskega razvoja občine se
upoštevajo izhodišča nadrejenih prostorskih aktov na državni in
regionalni ravni ter smernice nosilcev razvoja prostora. |
(2) Pri
umeščanju dejavnosti v prostor je potrebno upoštevati združljivost
dejavnosti in rabo prostora. |
(3) Prostorske ureditve oziroma dejavnosti se umešča izven poplavnih,
erozijskih in plazovitih območij. Pri umeščanju novih dejavnosti v
gospodarske cone naj investitor zagotovi izdelavo strokovne študije
obremenitve s hrupom, v kateri bo izkazano, da dejavnosti in z njo
povezani prometni tokovi ne bodo prekomerno obremenjevali okolja s
hrupom. |
(4) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti v občini
so: |
1. Nadaljnji razvoj poselitve bo prednostno usmerjen v notranji razvoj
obstoječih naselij, v zapolnjevanje prostorskih potencialov le-teh. |
2. V
Občini Rogaška Slatina so za širitev in krepitev središč predvidena
naselja Rogaška Slatina, Zgornja Kostrivnica, Sv. Florijan in Podplat. |
(5) Omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij: |
1. Mesto
Rogaška Slatina je v somestju s Šmarjem pri Jelšah središče regionalnega
pomena. Hkrati je tudi občinsko središče. |
2. Lokalna središča so Podplat, Zgornja Kostrivnica in Sveti Florijan. |
3. Edino
naselje urbanega tipa je mesto Rogaška Slatina. Podplat predstavlja tip
prevladujočega urbanega naselja. Naselji Zg. Kostrivnica in Sv. Florijan
predstavljajta središči ruralno urbanega tipa, v katerih je zagotovljena
enakovredna vsakodnevna oskrba prebivalstva. Ostala naselja pa so
prevladujoče ruralna naselja. |
(6) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji: |
1. Rogaška Slatina in Podplat sta pomembni prometni vozlišči. |
2. Na
področju obstoječih cestnih povezav v občini bo dan poudarek vzdrževanju
in rekonstrukciji lokalnih cest in javnih poti. |
3. Razvoj javnega potniškega prometa temelji na izboljšanju pogostosti
prometa in širitvi avtobusnih potniških linij. |
4. Dogradil se bo sistem turističnih in rekreativnih poti (omrežje
kolesarskih in pešpoti). |
5. Železniški promet ostane v dosedanjih okvirjih. |
(7) Druga za občino pomembna območja: |
1. Vse
dejavnosti, ki temeljijo na izkoriščanju naravnih virov, se usmerijo v
skladu z načeli o vzdržnem razvoju – omejuje se prekomerno izkoriščanje
in upošteva področne, okoljske in naravovarstvene predpise. |
2. Na
področju kmetijstva prevladujejo zemljišča za vinograde, sadjarstvo,
poljedelstvo in intenzivno živinorejo. Poljedelstvu so namenjene
površine v celotnem ravninskem predelu občine, območja s primerno klimo
in zemljo so rezervirana za sadjarstvo in vinogradništvo, medtem, ko je
blago razgiban svet najprimernejši za intenzivno živinorejo. V druga
kmetijska zemljišča spadajo strme lege, ki so primerne za ekstenzivno
živinorejo. |
3. Na
področju gozdarstva prevladujejo lesno proizvodni gozdovi, ki obsegajo
dobrih 95 % vseh gozdnih zemljišč v občini. Največja območja strnjenih
gozdnih površin se nahajajo na območju Boča in Plešivca. |
4. Vodna
zemljišča v občini so precej razvejana. Glavni vodni tok je reka Sotla,
Poplavna območja se pojavljajo ob Sotli, Mestinjščici, Negonjščici,
Ločnici, Teršnici, Gabrniku, Ratanskem potoku, Irskem potoku in Tržiščem
potoku. |
5. V
občini je 11 odprtih kopov, gre predvsem za kamnolome tehničnega kamna –
dolomita, apnenca, andezita in andezitnega tufa. Odprti kopi se po
izrabi surovin sanirajo in rekultivirajo. |
6. Odlagališče komunalnih odpadkov Tuncovec je obratovalo do 30. 1.
2013, ko so se komunalni odpadki začeli odvažati na skupno odlagališče v
Bukovžlak. V neposredni bližini je predvidena ureditev gospodarske cone
in odlagališča za nenevarne industrijske odpadke, ki so posledica
steklarske dejavnosti v občini. Na območjih teles odlagališč odpadkov je
do izdaje odločbe o prenehanju okoljevarstvenega dovoljenja skladno s
predpisi, ki urejajo varstvo okolja, dopustno načrtovati in izvajati
zgolj tiste posege v prostor, ki so potrebni zaradi obratovanja
odlagališča in spremljanja stanja na njih, pri čemer je za izvedbo teh
posegov treba pridobiti mnenje ministrstva, pristojnega za okolje. Ne
glede na določbe veljavnih prostorskih aktov gradnja drugih objektov ali
izvajanje drugih posegov v prostor ni dovoljena. |
7. Turizem je potrebno razvijati na celotnem območju občine, predvsem pa
v zdraviliškem delu mesta Rogaška Slatina (vključno s širšim severnim in
južnim delom) ter ob meji s Hrvaško v smeri proti Podčetrtku. |
(8) Območja ohranjanja narave |
1. Ohranja se zavarovana območja narave, naravne vrednote in območja z
visoko biotsko pestrostjo. |
2. Na
območju občine je več zavarovanih območij narave: krajinski park Boč –
Plešivec, naravni spomenik Skalne pečine pod Galko, naravni Potok pod
Plešivcem, naravni spomenik Trstičje pri Zg. Gaberniku, naravni spomenik
kostanja pri Mateju, spomenik oblikovane narave Drevesni in gozdni parki
zdravilišča Rogaška Slatina in gozdovi v njegovi okolici, naravni
spomenik Rastišče velikonočnice na Boču, naravni spomenik Črni topol na
Boču. |
3. Na
območju občine je večje število naravnih vrednot različnih zvrsti in
pomena. |
4. Kot
ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območja Natura
2000) sta opredeljeni območje Boč- Haloze-Donačka gora in Sotla s
pritoki. |
(9) Območja varstva kulturne dediščine |
1. V
Občini Rogaška Slatina se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja
celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu
s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava dediščino
kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in hkrati kot razvojni
dejavnik in prostorski potencial. |
2. Dediščina se varuje glede na tip (arheološka dediščina, naselbinska
dediščina, sakralna stavbna dediščina, profana stavbna dediščina,
memorialna dediščina, vrtnoarhitekturna dediščina) in glede na status
(kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala
dediščina). |
3. Občina Rogaška Slatina ima bogato kulturno dediščino. Pri načrtovanih
posegih se na podlagi veljavne področne zakonodaje upošteva varstvene
režime za registrirano kulturno dediščino in njena vplivna območja.
Varstvene režime in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto kulturne
dediščine se upošteva pri pripravi enot urejanja prostora,
opredeljevanju namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev. |
4. Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine se zagotavlja v sklopu
celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega
načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo –
kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, urejanje infrastrukture. |
5. Poleg
objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske
integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja
dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz
zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja
prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se
varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg
fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev
obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se
varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in
pomembna za krajinsko sliko širšega območja. |
6. Kulturna dediščina se varuje, ohranja in predstavlja na kraju samem.
V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo
stavbne dediščine zagotavlja tudi v tako imenovanem muzeju na prostem. |
7. Ohranja se stavbna dediščina na podeželju, ki se jo v kar se da
največji možni meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi
določenega območja. Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne
ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti
in območja memorialne dediščine. |
8. Pri
varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših
arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih
območij. Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem izogibajo. V
robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko
posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov
predhodnih arheoloških raziskav. |
9. Na
območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo
in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne
umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v
primeru oboroženega spopada. |
10. Pokriti vodotoki v zdraviliškem delu mesta Rogaška Slatina so
sestavni del grajene stavbne dediščine. |
(10) Območja varstva kakovosti okolja: |
1. Območja prepoznavnosti so gozd, gozdni rob, gozdne gruče, obvodna
zemljišča in osamelci. Prepoznavna kulturna krajina je značilna
struktura njivskih kmetijskih površin. |
(11) Urbana središča, za katera se izdela urbanistične načrte: |
1. Na
območju občine se izdela urbanistični načrt za mesto Rogaška Slatina.
Podrobnejša določila glede varovanja in obsega kulturne dediščine v
historičnemu območju ožjega mestnega središča se določijo skladno s 27.
točko prvega odstavka tretjega člena tega odloka. |
|
9. člen |
|
(zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra) |
|
(1) Občina bo razvijala gospodarsko javno infrastrukturo, tako da bo
zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter
dostopnost, možnosti za uravnotežen družben in prostorski razvoj. Hkrati
bo zagotavljala razumne cene za komunalne proizvode in storitve,
ustrezno cenovno politiko ter racionalno porabo sredstev in dela za
optimalno oskrbo prebivalcev. Pri načrtovanju gospodarske javne
infrastrukture lokalnega pomena je potrebno zagotoviti, da je le-ta v
prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne
substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska
integriteta. |
(2) Prometna infrastruktura: |
1. Rekonstrukcija obstoječega omrežja cest v občini bo obsegala
dograditev manjkajočih priključkov in delov naselij na zbirne ceste in
manjkajočih notranjih povezav, ureditev nepreglednih križišč, ureditev
pločnikov, ureditev avtobusnih postajališč in javne razsvetljave ter
ureditev najnujnejših prehodov železniške proge. |
2. V
naselju Rogaška Slatina je potrebno zaradi povečanih potreb po parkirnih
mestih omogočiti dodatne parkirne površine. |
3. S
turističnega vidika sta pomembni lokalni cesti Rogaška
Slatina–Vonarje–Sodna vas in Rogaška Slatina–Boč. Zaradi izboljšanja
turistične ponudbe je načrtovano oblikovanje osmih vinskih cest. |
4. Obstoječi odseki kolesarskih poti v občini se bodo postopoma
dograjevali v predvideno omrežje kolesarskih poti, ki se bodo navezovale
na regionalno kolesarsko omrežje in na povezave s sosednjimi občinami. |
(3) Energetika: |
1. Lokalni energetski koncept temelji na obstoječem elektroenergetskem
vodu v pristojnosti ELES-a, zaradi povečanih potreb je predvidena
gradnja vzporednega 400 kV daljnovoda. Daljnovod DV 1x400 je sicer
navezan na državno elektroenergetsko omrežje prek Celja. |
2. Plinovodi M1, M2 in M4 predstavljajo magistralne plinovode. Zaradi
povečanih potreb se načrtuje povečanje zmogljivosti obstoječih
plinovodov M1 in M2. |
3. Predhodno aktiviranje neaktivnih priključkov. |
(4) Komunikacijsko omrežje: |
1. Telekomunikacijsko omrežje, ki je razvito v Rogaški Slatini, Irju,
Cerovcu, Spodnjem Sečovem in Spodnji Rjavici, je potrebno razširitve in
posodobitve, predvsem na področju telefonskih storitev. |
2. Na
območju občine ni predvidenih novih medkrajevnih TK vodov, razen
dograditev in širitev obstoječih TK kapacitet zaradi povečanih potreb. |
(5) Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja: |
1. Celotno občinsko kanalizacijsko omrežje se nahaja v naselju Rogaška
Slatina in je le delno izgrajeno. Gre za kanalizacijski sistem mešanega
tipa z razbremenitvami. Delež gospodinjstev z dostopom do omrežja znaša
98 %, 100 % pokritost pa se načrtuje do leta 2021. |
2. Občinsko vodovodno omrežje, na katerega je priključenih 98 %
gospodinjstev, je dobro razvejano, vendar je v slabem stanju, saj
prihaja do 30 % izgub. Slednje zahteva rekonstrukcijo javnih vodovodov
tudi z izgradnjo novih. |
(6) Vodnogospodarstvo |
1. Pri
načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih
zemljišč se upošteva: |
– da se
prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo
izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem
odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in
javna dostopnost; |
– da se
z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim oziroma se
zagotovijo izravnalni ukrepi; |
– da se
ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna
vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes, je
spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob
ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda; |
– da se
premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
2. Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se
splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno
zaradi objektov, ki jih določa predpis o vodah. Na vodnem ali priobalnem
zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi
preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. |
3. Upravljanje voda: Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno
prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožili
naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora
ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov bo usmerjeno k
vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in
vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se bodo
redno obnavljali. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo
naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni
pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se
vzpostavijo naravni habitati značilni za območje. |
4. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega
prostora vodotokov ter pritokov, pri čemer se vzdržujejo vodni objekti
na teh vodotokih. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov
in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode
zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih
biotopov – izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg,
celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma
ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej ter ohranjati
ekološko sprejemljiv pretok. |
5. Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotavlja se varnost
naselij pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti.
Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske
površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu. |
6. Raba
vode in ureditve v obvodnem prostoru: vodotoki z obvodnim prostorom se
skladno s prostorskimi možnostmi in naravovarstvenimi omejitvami nameni
turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov
in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti
vodotokov, obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter
kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in
priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v
pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. Rekreacijska območja se
lahko urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne
pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska
raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov. |
7. Oskrba s pitno vodo, vodo za gospodarsko rabo in vodo za prostočasne
dejavnosti se zagotavlja iz javnega vodovodnega omrežja. Raziskale se
bodo tudi možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih
virov. Zavaruje se vsa zajetja v občini. Na območju občine naj se
vzpostavi enotna evidenca vseh virov mineralne vode in predvidi njihovo
zavarovanje. |
8. V
središču mesta Rogaška Slatina je precejšen del vodotokov pokrit. Vanje
so speljani komunalni vodi. Te komunalne vode je potrebno odstraniti in
zgraditi ustrezne kolektorje. |
9. Na
severnem delu občine je med dvema obstoječima vodovarstvenima območjema,
območje predlaganega nivoja, ki je prepoznano, kot pomembno za varovanje
vodnih virov, vendar ni formalno varovano. To območje je treba varovati
kot potencialno pomemben vodni viri in na tem območju ne načrtovati
takšne rabe in dejavnosti, ki bi ta vir lahko ogrozile. |
|
10. člen |
|
(določitev naselij) |
|
(1) V
Občini Rogaška Slatina se določi 34 okvirnih območij naselij, oziroma 35
z območjem počitniških hiš – Klevža: |
OBMOČJE NASELJA PO ZPN |
NASELJE PO RPE (večji del v primeru preseganja meje) |
BRESTOVEC |
1 |
BRESTOVEC |
1 |
BREZJE PRI PODPLATU |
2 |
BREZJE PRI PODPLATU |
2 |
CEROVEC POD BOČEM |
3, 4, 5, 6 |
CEROVEC POD BOČEM |
3 |
|
|
CESTE |
4 |
|
|
ČAČA VAS |
5 |
Območje počitniških hiš – Klevža |
35 |
DREVENIK |
6 |
|
|
GABRCE |
7 |
|
|
GABROVEC PRI KOSTRIVNICI |
8 |
|
|
GRADIŠKI DOL |
9 |
IRJE |
7 |
IRJE |
10 |
KAČJI DOL |
8 |
KAČJI DOL |
11 |
KAMENCE |
9 |
KAMENCE |
12 |
|
|
KAMNA GORCA |
13 |
MALE RODNE |
10 |
MALE RODNE |
14 |
|
|
NIMNO |
15 |
|
|
PLAT |
16 |
PODPLAT |
11 12, 13 |
PODPLAT |
17 |
|
|
PODTURN |
18 |
PRISTAVICA |
14 |
PRISTAVICA |
19 |
|
|
PRNEK |
20 |
RAJNKOVEC |
15 |
RAJNKOVEC |
21 |
|
|
RATANSKA VAS |
22 |
RJAVICA |
16 |
RJAVICA |
23 |
ROGAŠKA SLATINA |
17, 18 |
ROGAŠKA SLATINA |
24 |
SPODNJA KOSTRIVNICA |
19 |
SPODNJA KOSTRIVNICA |
25 |
|
|
SPODNJE NEGONJE |
26 |
SPODNJE SEČOVO |
20 |
SPODNJE SEČOVO |
27 |
SPODNJI GABERNIK |
21 |
SPODNJI GABERNIK |
28 |
STRMEC PRI SV. FLORIJANU |
22 |
STRMEC PRI SV. FLORIJANU |
29 |
SV. FLORIJAN |
23 |
SV. FLORIJAN |
30 |
TEKAČEVO |
24 |
TEKAČEVO |
31 |
TOPOLE |
25, 26 |
TOPOLE |
32 |
TRŽIŠČE |
27 |
TRŽIŠČE |
33 |
TUNCOVEC |
28 |
TUNCOVEC |
34 |
VELIKE RODNE |
29, 30 |
VELIKE RODNE |
35 |
|
|
VINEC |
36 |
|
|
ZAGAJ POD BOČEM |
37 |
ZGORNJA KOSTRIVNICA |
31, 32 |
ZGORNJA KOSTRIVNICA |
38 |
|
|
ZGORNJE NEGONJE |
39 |
ZGORNJE SEČOVO |
33 |
ZGORNJE SEČOVO |
40 |
ZGORNJI GABERNIK |
34 |
ZGORNJI GABERNIK |
41 |
(2) Okvirna območja naselij, ki vključujejo tudi območja razpršene
gradnje so: Brestovec, Brezje pri Podplatu, Podplat (11, 12, 13),
Rajnkovec, Rjavica, Rogaška Slatina (17, 18), Spodnje Sečovo, Strmec pri
Sv. Florijanu, Sv. Florijan, Tekačevo, Topole (25), Zgornja Kostrivnica
(31, 32) in Zgornji Gabernik. |
(3) Okvirna območja novih naselij razpršene gradnje: Cerovec pod Bočem
(6), Irje, Kamence, Male Rodne, Pristavica, Topole (26) in Velike Rodne
(30). |
(4) Naselja (po RPE) v Občini Rogaška Slatina, ki spadajo med
demografsko ogrožena območja (obmejna območja) so Gabrovec pri
Kostrivnici, Gabrce, Čača vas, Drevenik, Ceste, Gradiški dol, Male
Rodne, Nimno, Podturn, Rajnkovec, Sv. Florijan, Vinec, Zgornje Negonje,
Zgornje Sečovo. |
|
11. člen |
|
(določitev območij razpršene poselitve) |
|
Razpršena poselitev je avtohtona in prepoznavna značilnost izven območij
naselij po celotnem območju Občine Rogaška Slatina. V strateškem delu
občinskega prostorskega načrta se določijo okvirna območja razpršene
poselitve, ki se ohranja. |
(1) Območje razpršene poselitve se ohranja izven strnjenih območij
naselij, kjer gre za avtohtono ali prepoznano kvalitetno obliko
poselitve na podeželju, s prednostno funkcijo ohranjanja kulturne
krajine. |
(2) Na
območjih iz prejšnjega odstavka je načrtovanje novih posegov v prostor
možno le skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega
načrta. |
(3) Pri
urejanju teh območij je treba upoštevati tip kulturne krajine, obliko
funkcionalnih območij poselitvenega vzorca in značilnosti oblikovanja
grajenih struktur. Temeljno izhodišče za določitev območij razpršene
poselitve so registrirane kmetije, ki se jih z določitvijo stavbnih
zemljišč v območju razpršene poselitve omogoči nadaljnji razvoj in
obstanek. |
(4) Območja poselitve nizke gostote, ki so posledica avtohtonega
poselitvenega vzorca, se nahajajo na območjih naselij (po RPE) Zgornje
Sečovo, Cerovec, Sv. Florijan in Zgornja Kostrivnica. |
(5) Poselitev nizke gostote avtohtonega poselitvenega vzorca
predstavljajo tudi samotne kmetije. Slednje skrbijo za ohranjanje
kulturne krajine v občini. Nahajajo se predvsem na območjih naselij (po
RPE) Zgornji in Spodnji Gabrnik, Podturn, Spodnja Kostrivnica, Zagaj pod
Bočem, Sv. Florijan in Podplat. |
|
12. člen |
|
(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo) |
|
(1) Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo: |
1. Razvoj poselitve predvideva razvoj občine kot enotnega prostora,
temelječega na osrednjem urbanem prostoru, ki se prepleta s perifernimi
poselitvenimi območji. Območja razpršene gradnje so opredeljena z
negativnimi vplivi, kot tudi z razvojnimi možnostmi. Koncept razvoja
poselitve teži k preobrazbi območij razpršene gradnje v smeri
racionalizacije poselitvenega vzorca. Poselitev bo usmerjena v obstoječa
območja poselitve s prednostnim zgoščevanjem poselitve. |
2. Območja, kjer obstajajo možnosti notranjega razvoja naselij so na
območjih: Brezij pri Podplatu, Tekačeva, Svetega Florijana, Rogaške
Slatine, Spodnjega Gabernika, Zgornjega Sečovega, Cerovca, Podplata,
Malih Roden, Velikih Roden in Brestovca. V Zgornjem Sečovem, Cerovcu in
Ločendolu je potrebno oblikovati osrednje vaške prostore in križišča. |
3. Predvidene so prenove delov mesta Rogaška Slatina za potrebe
turističnih in centralnih dejavnosti. |
4. Predvidene so širitve v naseljih, ki so opredeljena kot krepitev
središč: Podplat, Zgornja Kostrivnica, Sveti Florijan in Rogaška
Slatina. Ostale širitve naselij so posledica zaokroževanja in sanacije
razpršene gradnje. |
5. Na
območju občine se bo razpršena gradnja vključevala predvsem v naselja
Rogaška Slatina, Sveti Florijan in Spodnja Kostrivnica. Sanacija z
vključitvijo razpršene poselitve v naselje se izvaja tam, kjer je možno
razpršeno gradnjo funkcionalno in oblikovno povezati z obstoječim
naseljem, zagotoviti dostop do obstoječe družbene infrastrukture
naselja, priključiti razpršeno gradnjo predvsem na prometno omrežje in
javni potniški promet, kanalizacijsko in vodovodno omrežje naselja ter
elektro omrežje. |
6. Sanacija in prenova razpršene gradnje je predvidena na območjih iz
drugega in tretjega odstavka 10. člena. |
7. Poselitev se ohranja na območjih razpršene poselitve. |
8. Obstoječi razpršeni gradnji v občini se onemogoči nadaljnje širitve
in razvoj v razpršeno poselitev. Se pa razpršeni gradnji omogoča njen
obstanek, prenovo in infrastrukturno urejanje. |
(2) Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih: |
1. Poleg
spodbujanja razvoja centralnih dejavnosti v naselju Rogaška Slatina, ki
je občinsko središče, je potrebna selitev nekaterih centralnih
dejavnosti v predmestje in manjše kraje. S tem bi se doseglo
komplementarno prekrivanje urbanih in krajinskih sistemov. V čim večji
meri je potrebno zagotoviti avtonomnost naselij Podplat, Kostrivnica in
Sveti Florijan. |
2. V
občini bo ostalo eno območje namenjeno industriji – Steklarna Rogaška,
ki se bo postopoma usmerilo se preoblikovalo v proizvodnjo unikatnih
produktov z visoko dodano vrednostjo. |
3. Ostale cone bodo oblikovane kot gospodarske cone, prav tako namenjen
tehnološkim parkom in/ali obrtno-storitvenim- trgovskim dejavnostim.
Lokacije takšnih con so predvidene v Podplatu, v Negonju (Rogaška
Slatina), v Ratanski vasi, severno od odlagališča v Tuncovcu –
sortirnica gradbenega materiala, južno od odlagališča v Tuncovcu in v
Tekačevem. |
4. Povečevanje prenočitvenih kapacitet Zdravilišča in gradnja novih
spremljajočih objektov. V okolici Zdravilišča bodo sanirana tri območja,
ki bodo namenjena apartmajski gradnji, družinskim hotelom in
organizirani turistični gradnji večjega obsega. Ohranjati se mora
tradicionalen vzorec poselitve. |
5. Na
severnem delu mesta Rogaška Slatina je predvideno območje za kamp. |
6. Na
jugu naselja Rogaška Slatina stoji manjši športni objekt (nogometno
igrišče), ki se bo razširil v večji športno-rekreacijski kompleks. |
7. Ob
Vonarskem jezeru je predvidena ureditev športno-turistične
infrastrukture in razvoj različnih programov vezanih na ojezeritev. S
tem bi se izboljšala turistična ponudba območja in omogočil razvoj novih
turističnih produktov, ki bi se navezovali na zdraviliški turizem.
Osnova za načrtovanje rabe zemljišč in dejavnosti na tem območju je
izdelava strokovnih podlag, v katerih bodo posebej obravnavani vplivi na
rastlinstvo, živalstvo in habitatne tipe obravnavanega območja. Na
podlagi teh ugotovitev se načrtujejo taki posegi in dejavnosti, ki bodo
z vidika varstva narave sprejemljivi. |
8. Poseben pomen za občino predstavlja vzpostavitev kakovostne mreže
kolesarskih in pešpoti. S tem bi se zmanjšal avtomobilski promet v
mestu, dvignila kakovost življenja in nivo turistične ponudbe. Za
izboljšanje turistične ponudbe pa se bodo oblikovale vinske ceste in
kolesarske poti. |
9. Na
območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave
poseben status se rekreacijske površine, kolesarske, pešpoti in tematske
poti vzpostavlja predvsem po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju
pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje zavarovanih območij
narave, naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. |
(3) Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij: |
1. Oblikovanje naselij je prednostno usmerjeno v zgoščanje,
zaokroževanje in minimalne širitve, kjer je to neizogibno. Pušča se
vmesne zelene pasove med morfološko popolnoma različnimi oblikami
poseljenosti, ki se kaže v postavitvi objektov na parcelo in v
oblikovanju objektov. Obcestno pozidavo se zgoščuje v obstoječem obsegu,
saj nadaljnje širitve ob komunikacijah niso dopustne. Območja razpršene
gradnje se striktno omejuje in usmerja v za to določena območja.
Potrebno je sanirati obstoječo stihijsko pozidavo in preprečiti
nadaljnje spremembe namembnosti iz zidanic v stanovanjske objekte.
Gradnja počitniških objektov se nadaljuje v oblikovanih ureditvenih
območjih naselij. Ohranjanje samostojnih kmetij je potrebno zaradi
ohranjanja kulturne krajine, kjer se kmetije ohranja z razvojem
kmetijske ali uvajanjem dopolnilne dejavnosti. |
2. V
Mestu Rogaška Slatina je treba pozidavo usmerjati na robove dolin,
medtem, ko morajo dna dolin ostati še naprej rezervirana za parkovne
površine in sprehajalne poti. Neposredno ob obstoječih oziroma
predvidenih hotelskih ureditvah se bodo oblikovali 4 novi parki z dvema
povezavama zelenih sistemov preko dolin. Povezave zelenih sistemov bodo
razširile ponudbo parkovnih površin in omogočile sprehajanje gostov
zdravilišča mimo urbanih površin vse do obronkov Boča. |
3. Za
odpravljanje problema pomanjkanja parkirnih površin, namenjenih gostom
Zdravilišča, so predvidene podzemne garaže na območju turističnega
kompleksa, ki bodo neposredno povezane z vpadnicami. Strateška usmeritev
je, da se v ožjem območju zdravilišča ukine promet za motorna vozila
(razen intervencije in dostopov za posebne priložnosti) in parkiranje na
terenu. S tem se bo uporabnikom zdravilišča omogočilo sprehajanje brez
sekanja voznih površin na območju velikem cca 100 ha. Območje se bo
prometno napajalo iz vpadnic. |
|
13. člen |
|
(usmeritve za razvoj v krajini) |
|
(1) V
strateškem delu občinskega prostorskega načrta se določijo usmeritve
glede razvoja v krajini, pri čemer se določijo: |
1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne
vire (kmetijstvo, gozdarstvo, vode, turizem in rekreacija, izkoriščenje
mineralnih surovin), |
2. posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete
in vrednote prostora, pomembne iz vidika krajinskih in urbanističnih ter
arhitekturnih značilnosti, |
3. območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja
zaščite in reševanja, |
4. območja in objekti za potrebe obrambe. |
(2) Razvojna območja posameznih dejavnosti, temelječih na naravnih
virih: |
1. Skladen razvoj kmetijstva je odvisen od naravnih virov, omejitev
zaradi ranljivosti prostora za kmetijsko dejavnost in omejitev zaradi
teženj drugih dejavnosti po prostorskem razvoju, ki bi se prekrival z
razvojem kmetijstva. Potrebno je omejevanje posegov, ki bi spreminjali
rabo v območjih najboljših kmetijskih površin, upoštevanje meril in
pogojev za varstvo kmetijskih zemljišč na območjih drugih rab, ki mejijo
na kmetijska zemljišča, preverjanje skladnosti dejanske rabe in plansko
opredeljene rabe, ohranjanje strnjenih gozdnih površin v kmetijski
krajini ter zagotavljanje ustreznega deponiranja hlevskih organskih
odpadkov in gnojenje kmetijskih površin. |
2. Potrebno je spodbujati tudi ekološki način kmetovanja in kmetovanje
brez genetsko spremenjenih organizmov. |
3. Gozdno gospodarjenje je potrebno izvajati v skladu s smernicami
Zavoda za gozdove Slovenije. |
4. Upravljanje z vodami v občini mora zagotoviti gospodarsko učinkovito,
ekološko sprejemljivo in prostorsko skladno gospodarjenje z vodnim in
obvodnim prostorom, v skladu s pogoji upravljalca. |
5. Osnovno gonilo razvoja občine je turizem. Predvsem mesto Rogaška
Slatina je turistično mesto s specifičnimi potrebami za razvoj
zdraviliškega turizma. Kulturno krajino je potrebno varovati in je
sestavni del turistične ponudbe. Raba kmetijskih in gozdnih površin se
znotraj naselja Rogaška Slatina spremeni v zeleni sistem z višjo dodano
vrednostjo, ki s posebnim režimom urejanja lahko ohranjajo sedanjo
kmetijsko rabo, ki pa je podrejena turistični rabi. Ta območja
predstavljajo strateško rezervo zdravilišča. |
6. Pri
razvijanju turističnih dejavnosti je pomembno usklajevanje interesov ter
upoštevanje prostorskih, okoljskih, naravovarstvenih, družbenih in
ekonomskih posledic posegov. |
7. Izkoriščanje mineralnih surovin je potrebno usmeriti v obstoječe
kope, pri čemer je potrebno posege načrtovati tako, da se ohranja
zavarovana območja narave in biotska pestrost. Pridobivalni prostor je
potrebno sanirati, bodisi sprotno, bodisi po končanem izkoriščanju. S
sanacijo je potrebno obnoviti naravno stanje, nadomestiti izgubljene
kakovosti prostora in omogočiti obnovo vseh funkcij naravnega
ekosistema. |
(3) Usmeritve pri zasnovi krajine se nanašajo predvsem na vidik
varovanih delov prostora, ki se navezuje tudi na širši prostorski
kontekst. Pri zasnovi krajine je potrebno upoštevati določila iz
Evropske konvencije o krajini, Granadske konvencije, SPRS in drugih
strateških aktov. |
(4) Naravne nesreče. Območje Občine Rogaške Slatine je podvrženo
poplavam in plazenju in eroziji zemljine. Posebno pozornost je potrebno
posvetiti gradnji ob vodotokih. |
1. Poplavna območja se nahajajo ob Sotli, Mestinjščici, Negonjščici,
Ločnici, Teršnici, Gabrniku, Ratanskem potoku, Irskem potoku in Tržiščem
potoku. |
2. Znaten del občine je podvržen plazenju zemljine in erozije, zato je
pri gradnji potrebno preveriti in zagotoviti varno gradnjo z ustreznimi
ukrepi. |
3. Občina leži na območju s potresno nevarnostjo 8. stopnje po MSC
lestvici in temu primerno je potrebno tudi načrtovanje protipotresnih
novogradenj. |
4. Na
območjih varstva vodnih virov se: |
– uredi
odvajanje odpadne vode z dograditvijo kanalizacijskih sistemov in
čiščenje odpadne vode v okviru čistilni naprav; |
– na
območjih, ki jih ni racionalno priključevati na kanalizacijsko omrežje,
se uredi individualne čistilne sisteme, s katerimi se nadomesti klasične
nepretočne greznice; |
– uredi
gnojnične jame in gnojišča kot vodotesne brez iztoka ter se gnojevko
odvaža na za to primerne površine; |
– vodne
vire tudi drugače zaščiti pred onesnaženjem ter se omejuje posege v
skladu z upoštevanjem veljavnih predpisov. Za vsak dovoljen poseg je
predhodno treba pridobiti vodno soglasje. |
(5) Za
bivanje (evakuacijo) v primeru naravnih in drugih nesreč je pri Cerovcu
pod Bočem (na območju kampa) predvideno območje za bivanje. |
(6) Za
pokop ljudi v primeru izrednih razmer je predvideno območje ob
obstoječem pokopališču Rogaške Slatine. |
(7) V
primeru izrednih razmer se ruševine odlagajo na predvidenem območju
sortirnice gradbenih materialov pri Tuncovcu. |
(8) Območja izključne rabe za obrambne potrebe so predvidena na območju
Boča, v katastrski Občini Drevenik. |
|
14. člen |
|
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
|
(1) V
strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na podlagi usmeritev
glede razvoja poselitve, razvoja v krajini ter zasnove gospodarske javne
infrastrukture določijo usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
za: |
1. stavbna zemljišča (ki vključujejo tudi zeleni sistem), |
2. kmetijska zemljišča, |
3. gozdna zemljišča, |
4. vodna
zemljišča, |
5. druga
zemljišča. |
(2) Stavbna zemljišča: |
1. Pri
določitvi stavbnih zemljišč se poskuša čim manj posegati na kmetijska
zemljišča, predvsem prve kategorije, in čim bolj obsežno saniranje
obstoječih območij stavbnih zemljišč. |
2. Na
najboljših kmetijskih zemljiščih je gradnja objektov dopustna le, če ni
mogoče uporabiti manj primernih zemljišč za kmetijsko pridelavo. |
(3) Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi
namenske rabe teh zemljišč v veljavnem prostorskem aktu ter ob
upoštevanju podatkov o gozdu in o stavbnih zemljiščih za širitev
naselij. |
(4) Gozdna zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v
veljavnem prostorskem aktu. |
(5) Vodna zemljišča se določijo na podlagi dejanske rabe in zemljiškega
katastra, ker v prej veljavnem prostorskem aktu niso bila določena.
Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se
opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot območja
celinskih voda, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva
dejansko stanje na terenu ter vodotoke in stoječe celinske vode
obravnava, kot vodna zemljišča s pripadajočimi zemljišči omejitvami, ki
izhajajo iz zakonodaje s področja voda. |
(6) Druga zemljišča se določijo na podlagi namenske rabe teh zemljišč v
veljavnem prostorskem aktu, dejanske rabe in ob upoštevanju smernic
pristojnih nosilcev urejanja prostora. Pri izkoriščanju mineralnih
surovin se stremi k optimizaciji pridobivanja. Število objektov se
optimizira glede na okoljska gospodarska in družbena merila. |
|
15. člen |
|
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev) |
|
(1) V
strateškem delu občinskega prostorskega načrta se na podlagi zasnove
prostorskega razvoja in zasnove gospodarske javne infrastrukture ter v
povezavi z usmeritvami za razvoj poselitve, za celovito prenovo, za
razvoj v krajini in za določitev namenske rabe zemljišč opredelijo
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev, kjer je to
smiselno. |
(2) Za
naselje Rogaška Slatina se usmeritve za prostorsko izvedbene pogoje
izdelajo na podlagi strokovne podlage – urbanističnega načrta. |
(3) Prostorski izvedbeni pogoji se bodo izdelovali in sprejemali ločeno
za posamezna območja. Kot obvezna izhodišča pri pripravi PIP, se bodo
upoštevale usmeritve za urejanje naselij iz Strategije prostorskega
razvoja Slovenije in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list
RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2). |
(4) V
izvedbenem delu tega OPN so določeni PIP za naselja, za območja
razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprt prostor po
različnih EUP. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede
namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na
zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo,
minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, skupna merila
in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave,
varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj
območij stavbnih zemljišč ter za pripravo občinskih podrobnih
prostorskih načrtov. |
|
III. IZVEDBENI DEL |
|
1. Splošne določbe |
|
16. člen |
|
(stopnja natančnosti mej) |
|
Meje
enot urejanja prostora so določene na zemljiških parcelah v merilu
1:5000. V primeru odstopanja digitalnega katastrskega načrta od parcelne
meje v naravi, je treba upoštevati parcelno mejo v naravi. |
|
17. člen |
|
(omejitve za razvoj v prostoru) |
|
(1) Poleg določb tega odloka je treba pri graditvi objektov, pri
spremembi namembnosti objektov in pri drugih posegih v prostor, ki jih
določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki
pomenijo omejitve za razvoj v prostoru in določajo javnopravne režime,
na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba
pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov
velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. |
(2) Omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi posebnih
predpisov in drugih aktov, so predvsem: |
1. Zeleni sistem, |
2. zavarovana območja, naravne vrednote in varovana območja narave,
posebna varstvena območja Natura 2000, potencialna posebna ohranitvena
območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja, |
3. objekti in območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana arheološka najdišča in območja in objekti registrirane
kulturne dediščine, |
4. varovalni gozdovi, |
5. gozdovi s posebnim pomenom, |
6. gozdni rezervati, |
7. vodovarstvena območja, |
8. poplavno ogrožena območja in z njimi povezane erozije celinskih voda, |
9. plazljiva, plazovita in erozijsko ogrožena območja, |
10. potresna območja, |
11. območja za potrebe obrambe ter območja za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in |
12. območja možne prekomerne obremenitve s hrupom. |
(3) Omejitve za razvoj v prostoru iz prejšnjega odstavka tega člena in
druge morebitne omejitve za razvoj v prostoru, vzpostavljene na podlagi
posebnih predpisov in drugih aktov, so prikazane v prikazu stanja
prostora in se sproti posodabljajo. |
|
2. Enote urejanja prostora |
|
18. člen |
|
(enote urejanja prostora) |
|
(1) Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje z enotno
namensko rabo, enotnim tipom zazidave objektov ter z enakimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji. EUP so prikazane so na kartah: |
»Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«, »Prikaz območij enot
urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture« in »Prikaz
območij enot urejanja prostora in občinskih podrobnih prostorskih
načrtov«. |
(2) Enota urejanja prostora se označi z enolično oznako, ki vsebuje
oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne
enote. Kadar se EUP ne ureja samo s tem odlokom ampak je zanjo
predvideno urejanje z OPPN, je v drugi oziroma tretji vrstici izpisana
oznaka OPPN. |
(3) Celotno območje OPN je razdeljeno na enote urejanja prostora. |
|
19. člen |
|
(funkcionalne enote) |
|
(1) Enote urejanja prostora se za potrebe označevanja združujejo v
funkcionalne enote. |
(2) Območje OPN je razdeljeno na naslednje funkcionalne enote: |
Oznaka funkcionalne enote |
Ime funkcionalne enote |
BR |
BRESTOVEC |
BPP |
BREZJE PRI PODPLATU |
CPB |
CEROVEC POD BOČEM |
CE |
CESTE |
ČAV |
ČAČA VAS |
DR |
DREVENIK |
GA |
GABRCE |
GPK |
GABROVEC PRI KOSTRIVNICI |
GRD |
GRADIŠKI DOL |
IR |
IRJE |
KAD |
KAČJI DOL |
KA |
KAMENCE |
KAG |
KAMNA GORCA |
MRO |
MALE RODNE |
NI |
NIMNO |
PL |
PLAT |
PO |
PODPLAT |
POD |
PODTURN |
PR |
PRISTAVICA |
PRN |
PRNEK |
RN |
RAJNKOVEC |
RAV |
RATANSKA VAS |
RJ |
RJAVICA |
ROS |
ROGAŠKA SLATINA |
RA |
ROGAŠKA SLATINA (območje RA za UN) |
TT |
ROGAŠKA SLATINA (območje TT za UN) |
ZD |
ROGAŠKA SLATINA (območje ZD za UN) |
SKO |
SPODNJA KOSTRIVNICA |
SNE |
SPODNJE NEGONJE |
SNE |
SPODNJE NEGONJE |
SSE |
SPODNJE SEČOVO |
SGA |
SPODNJI GABERNIK |
SSF |
STRMEC PRI SV. FLORIJANU |
SF |
SV. FLORIJAN |
TE |
TEKAČEVO |
TO |
TOPOLE |
TR |
TRŽIŠČE |
TU |
TUNCOVEC |
VRO |
VELIKE RODNE |
VI |
VINEC |
ZPB |
ZAGAJ POD BOČEM |
ZKO |
ZGORNJA KOSTRIVNICA |
ZNE |
ZGORNJE NEGONJE |
ZNE |
ZGORNJE NEGONJE |
ZSE |
ZGORNJE SEČOVO |
ZGA |
ZGORNJI GABERNIK |
OP |
ODPRT PROSTOR |
DPN |
DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT |
|
3. Namenska raba prostora |
|
20. člen |
|
(vrste namenske rabe prostora) |
|
(1) Ta
odlok določa 28 vrst območij podrobnejše namenske rabe (v nadaljnjem
besedilu: območje namenske rabe). V preglednici so prikazane vrste
območij namenske rabe in njihova pretežna namembnost. Na območju DPN se
ohranja veljavna namenska raba v času njegovega sprejema. |
OSNOVNE NAMENSKE RABE |
OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
NADALJNA ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
S – območja stanovanj |
SS – stanovanjske površine |
SSa – pretežno enostanovanjske površine |
SSb – večstanovanjske hiše, več kot šest stanovanj |
SSc – mešane stanovanjske površine |
SK – površinske podeželskega naselja |
/ |
SP – površinske počitniških hiš |
/ |
C – območja centralnih dejavnosti |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
/ |
CD – druga območja centralnih dejavnosti |
/ |
I – območja proizvodnih dejavnosti |
IP – površine za industrijo |
/ |
IG – gospodarske cone |
/ |
B – posebna območja |
BT – površine za turizem |
/ |
BC – športni centri |
/ |
Z – območja zelenih površin |
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZS a |
ZS b |
ZS c |
ZS d |
ZS e |
ZK – pokopališča |
/ |
P – območja prometnih površin |
PC – površine cest |
/ |
PŽ – površine železnic |
/ |
E – območja energetske infrastrukture |
/ |
/ |
O – območja okoljske infrastrukture |
O – območja okoljske infrastrukture |
/ |
A – površine razpršene poselitve |
A – površine razpršene poselitve |
/ |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
K 1 – najboljša kmetijska zemljišča |
/ |
/ |
K2 – druga kmetijska zemljišča |
/ |
/ |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
G – gozdna zemljišča |
/ |
/ |
IV. OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA |
V – površinske vode |
VC – celinske vode |
/ |
VI – območja vodne infrastrukture |
/ |
/ |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
LN – območja nadzemnega pridobivalnega prostora |
LN – območja nadzemnega pridobivalnega prostora |
/ |
N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
/ |
/ |
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
/ |
/ |
OO – ostala območja |
OO – ostala območja |
/ |
|
|
|
(1) Namenska rabe je prikazana na karti: »Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(2) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto
namenske rabe. Poleg osnovne oziroma prevladujoče namenske rabe se v EUP
lahko v manjšem delu pojavijo tudi druge namenske rabe. Na poplavnem
območju veljajo omejitve iz 83. člena tega odloka. |
|
4. Skupni prostorski izvedbeni pogoji |
|
21. člen |
|
(splošni prostorski izvedbeni pogoji) |
|
(1) Ta
odlok v III. poglavju določa splošne prostorske izvedbene pogoje za
gradnjo objektov in rabo prostora. |
(2) Za
posamezne EUP, ki se urejajo s prostorskimi izvedbenimi pogoji, lahko
veljajo poleg splošnih prostorskih izvedbenih pogojev iz prvega odstavka
tega člena, tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju
PPIP), ki so prikazani v Prilogi 1. |
(3) Če
so za EUP določeni PPIP, ki so drugačni od splošnih prostorskih
izvedbenih pogojev, veljajo PPIP. |
(4) Če
so za EUP določeni PPIP, je treba upoštevati tudi tiste splošne
prostorske izvedbene pogoje, ki jih PPIP ne spreminjajo. |
(5) S
PPIP ni dopustno spreminjati namenske rabe zemljišč, ki je določena
20. členu tega odloka. |
|
5. Vrste objektov glede na namen v območjih namenske rabe |
|
22. člen |
|
(dopustni objekti in dejavnosti po območjih namenske rabe) |
|
(1) Vrste dopustnih objektov in dejavnosti so določene na podlagi Uredbe
o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18), pri čemer: |
1. so
vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni
list RS, št. 37/18), |
2. je
vedno navedena le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez
navedbe višjih ravni. |
(2) V
preglednici so določeni dopustni in pogojno dopustni objekti ter
dejavnosti po območjih namenske rabe. |
1. SSa – PRETEŽNO ENOSTANOVANJSKE POVRŠINE
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe.
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za potrebe
območja:
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
(do 50 ležišč),
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovalnimi stanovanji (do 50
ležišč),
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(do 1000 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom,
ambulante,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12420 Garažne stavbe (za potrebe območja),
– 12650 Stavbe za šport (za potrebe območja),
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem –
večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, garderobe,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice,
– bari (do 35,00 m2 BTP dela objekta),
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev:
samo družinski hotel,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo
družinski hotel,
– 12201 Stavbe javne uprave (za potrebe območja),
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (za potrebe območja),
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali
dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta),
– 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m2),
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za
družabne prireditve,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice (samo galerije, knjižnice),
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice (do 300,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta),
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe: samo vila bloki z do
šest stanovanji.
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti,
– neposredna navezanost javno cesto,
– 12510 Industrijske stavbe (obrtne delavnice do 300,00 m2 BTP)
so ob izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje te točke
dopustne le če gradbena parcela takega objekta ne meji na
območja z namensko rabo ZS, BT ali CU. |
2. SSb – VEČSTANOVANJSKE HIŠE, VEČ KOT 6 STANOVANJ
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe (s šestimi ali več
stanovanji),
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovalnimi stanovanji,
– 12420 Garažne stavbe (za potrebe območja).
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so v pritličju in mezaninu stanovanjskih stavb
dopustne tudi naslednje dejavnosti:
– pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno,
dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge
dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti,
– dejavnosti predšolske vzgoje in osnovnošolskega
izobraževanja.
b) Dejavnosti iz točke a) so dopustne, če sta izpolnjena
naslednja pogoja:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami (ki so lahko v kletnih etažah) za potrebe
stavbe in dejavnosti,
– zagotovljen direktni zunanji dostop v prostore za pisarniške
in poslovne dejavnosti. |
3. SSc – MEŠANE STANOVANJSKE POVRŠINE
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovalnimi stanovanji, |
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo zdravstveni dom,
ambulante,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12420 Garažne stavbe (za potrebe območja),
– 12650 Stavbe za šport (za potrebe območja),
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem –
večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za
določeno igro z žogo, garderobe,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča.
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za potrebe
območja:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice,
– bari (do 35,00 m2 BTP dela objekta),
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev:
samo penzion, gostišče,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12201 Stavbe javne uprave (za potrebe območja),
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (za potrebe območja),
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali
dela objekta),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (do 150,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta),
– 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m2),
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za
družabne prireditve,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice (samo galerije, knjižnice),
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice (do 300,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta),
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti,
– neposredna navezanost javno cesto,
– 12510 Industrijske stavbe (obrtne delavnice do 300,00 m2 BTP)
so ob izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje te točke
dopustne le, če gradbena parcela takega objekta ne meji na
območja z namensko rabo ZS, BT ali CU. |
|
4. SK – POVRŠINE PODEŽELSKEGA NASELJA
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe: do tri stanovanja,
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
(do 50 ležišč),
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovalnimi stanovanji (do 50
ležišč),
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev:
samo družinski hotel,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo
družinski hotel,
– 12301 Trgovske stavbe (trgovina na drobno),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: do 200,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za
družabne prireditve,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice (samo galerije, knjižnice),
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, samo zdravstveni dom,
ambulante,
– 24110 Športna igrišča,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo,
– 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka,
– 12712 Stavbe za rejo živali,
– 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti,
– 12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice: do 300,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta,
– 12420 Garažne stavbe: samo gasilski domovi,
– Dopolnilna dejavnost kmetije v skladu s predpisi o vrsti,
obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji razen pridobivanje in prodaja energije iz vetrnih
virov,
– Zidanice.
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, ki
dopolnjujejo namembnost območja:
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12650 Stavbe za šport,
– 12301 Trgovske stavbe (do 500,00 m2 BTP objekta ali
dela objekta),
– 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m2).
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti. |
5. SP – POVRŠINE POČITNIŠKIH HIŠ
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe: stanovanje v počitniški hišici,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe: stanovanji v počitniški hišici.
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za potrebe
območja:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice,
– 12301 Trgovske stavbe (do 200,00 m2 BTP objekta ali
dela objekta),
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti,
– neposredna navezanost na javno cesto.
C. Na območju Krajinskega parka Boč – Plešivec je na podlagi
akta o zavarovanju prepovedana gradnja počitniških hišic in
naselij počitniških hišic. |
6. CU – OSREDNJA OBMOČJA CENTRALNIH DELAVNOSTI
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovalnimi stanovanji,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske zgradbe (tudi nepokrite tržnice),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12650 Stavbe za šport,
– 24110 Športna igrišča, garderobe,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas,
– 12420 Garažne stavbe (za potrebe območja).
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za potrebe
območja:
– 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m2),
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe so dopustni
samo za potrebe osnovne dejavnosti objekta,
– 12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice: do 300,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta.
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti,
– neposredna navezanost na lokalno cesto ali višjo kategorijo
ceste. |
7. CD – DRUGA OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovalnimi stanovanji,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12202 Stavbe javne uprave, stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
druge upravne in pisarniške zgradbe,
– 12301 Trgovske zgradbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov.
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za potrebe
območja:
– 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m2)
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne
površine za funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi
parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti,
neposredna navezanost na lokalno cesto ali višjo kategorijo
ceste. |
|
8. IP – POVRŠINE ZA INDUSTRIJO
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 12510 Industrijske stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe,
– 22232 Čistilne naprave,
– 23030 Objekti kemične industrije,
– 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni
drugje,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (samo za potrebe
območja),
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe (do 1000,00 m2 BTP objekta
ali dela objekta),
– 12303 Oskrbne postaje,
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za
odpadke,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo stavbe za
nastanitev gasilcev s spremljajočim programom,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
samo izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo za potrebe
dejavnosti v območju,
– 12420 Garažne stavbe,
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport,
– 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (daljinske
ceste): samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za
priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna
vozila,
– 21112 Regionalne ceste
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
9. IG – GOSPODARSKE CONE
A. VRSTE DOPUSTNIH OBJEKTOV IN DEJAVNOSTI:
– 12201 Stavbe javne uprave,
– 12510 Industrijske stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe,
– 12303 Oskrbne postaje,
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo za potrebe
območja,
– 12420 Garažne stavbe,
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo zbirni center za
odpadke,
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport,
– 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (daljinske
ceste): samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za
priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna
vozila,
– 21112 Regionalne ceste,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo:
samo za predšolsko vzgojo ter izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo za potrebe dejavnosti tehnološkega
parka,
– oskrbovalna mesta za vozila na alternativni pogon. |
|
10. BT – POVRŠINE ZA TURIZEM
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12201 Stavbe javne uprave (za potrebe območja),
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (za potrebe območja),
– 12301 Trgovske stavbe (za potrebe območja),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (za potrebe območja),
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12650 Stavbe za šport,
– 24110 Športna igrišča,
– 12420 Garažne stavbe za potrebe osnovne namembnosti območja,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, samo zdravstveni dom,
ambulante (kot dopolnilna dejavnost zdraviliške dejavnosti).
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti za potrebe
območja:
– 12303 Oskrbne postaje (površina gradbene parcele do 1000,00 m2)
so dopustni:
– v ožjem mestnem središču samo v garažnih stavbah,
– izven ožjega mestnega središča ob lokalnih zbirnih cestah ali
cestah višje kategorije.
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladišča
za potrebe osnovne dejavnosti objekta.
– Apartmajske namestitve (samo za kratkotrajno bivanje in
oddajanje v najem v navezavi s turistično dejavnostjo)
– 11100 Enostanovanjske stavbe: samo izven ožjega zdraviliškega
območja v mestu Rogaška Slatina za nastanitev lastnikov
turističnih objektov, ki so v družinski lasti (kot družinski
hotel),
– 11210 Dvostanovanjske stavbe: samo izven ožjega zdraviliškega
območja v mestu Rogaška Slatina za nastanitev lastnikov
turističnih objektov, ki so v družinski lasti (kot družinski
hotel). |
11. BC – ŠPORTNI CENTRI
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 12650 Športne dvorane,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante,
– 24110 Športna igrišča, garderobe,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
(samo za potrebe območja),
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (samo
za potrebe območja).
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (storitve, vezane na
program v območju),
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladišča
za potrebe osnovne dejavnosti objekta,
– 12420 Garažne stavbe,
– prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi in stalnimi
konstrukcijami (baloni, šotori, nadstreški),
– dopustni so spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje
športnih igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije,
klubski prostori), do 1000,00 m2. |
|
12. ZS a – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 24110 Športna igrišča (razen površin za avtomobilske,
motoristične ali konjske dirke),
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo sanitarni
prostori,
– tribune za gledalce.
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12301 Trgovske stavbe (do 150,00 m2 BTP objekta ali
dela objekta),
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 250,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice,
– bari (do 80,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih
igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski
prostor in podobno (do 350,00 m2 BTP objekta ali dela
objekta),
– prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami
(baloni),
– počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori,
klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 m2,
razgledišča, koši za odpadke, informativne table, kažipoti in
podobna oprema. |
13. ZS b – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 24110 Športna igrišča (razen površin za avtomobilske,
motoristične ali konjske dirke),
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo sanitarni
prostori,
– tribune za gledalce.
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 150,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice,
– bari (do 80,00 m2 BTP objekta ali dela objekta),
– spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih
igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski
prostor in podobno (do 350,00 m2 BTP objekta ali dela
objekta),
– prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami
(baloni),
– počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori,
klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 m2,
razgledišča, koši za odpadke, informativne table, kažipoti in
podobna oprema. |
|
14. ZS c – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 24110 Športna igrišča (razen površin za avtomobilske,
motoristične ali konjske dirke),
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo sanitarni
prostori,
– tribune za gledalce.
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (do 150,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta); bifeji, točilnice,
– spremljajoči objekti, potrebni za funkcioniranje športnih
igrišč (garderobe, shrambe rekvizitov, sanitarije, klubski
prostor in podobno (do 350,00 m2 BTP objekta ali dela
objekta),
– prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami
(baloni),
– počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, piknik prostori,
klopi, mize, lesena zavetišča do velikosti 100,00 m2,
razgledišča, koši za odpadke, informativne table, kažipoti in
podobna oprema. |
15. ZS d – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo sanitarni
prostori.
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– počivališča, naprave za rekreacijo v naravi, klopi, mize,
lesena zavetišča do velikosti 100,00 m2, razgledišča,
koši za odpadke, informativne table, kažipoti in podobna oprema. |
|
16. ZS e – POVRŠINE ZA ODDIH, REKREACIJO IN ŠPORT
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– /
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– Gozd se vzdržuje v skladu z naravovarstvenimi smernicami kot
parkovni gozd, gospodarska izraba ni možna. |
17. ZK – POKOPALIŠČA
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 24204 Pokopališča,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti,
– 12301 Trgovske stavbe (do 100,00 m2 BTP) kot
sestavni del dejavnosti v območju pokopališča,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti kot sestavni del
dejavnosti v območju pokopališča. |
17a. ZD – DRUGE ZELENE POVRŠINE
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– Gradnja objektov, potrebnih za rabo voda in zagotovitev
varstva pred utopitvami,
– Gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– Gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in
reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog
policije,
– Gradnja objektov grajenega javnega dobra po predpisu o vodah
ali drugih predpisih,
– Gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge
infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno
infrastrukturo,
– Gradnja objektov potrebnih za rabo voda, ki jih je za
izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem ali priobalnem
zemljišču, zagotoviti varnost plovbe in zagotovitev varstva pred
utopitvami v naravnih kopališčih,
– Gradnja brvi in mostov,
– Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda,
– Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– Vstopno izstopna mesta, dostopi do vode in pristani. |
|
18. O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 22121 Daljinski (transportni) vodovodi,
– 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko
vodo,
– 22223 Vodni stolpi in vodnjaki,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),
– 22232 Čistilne naprave,
– 12510 Industrijske stavbe: samo za obdelavo odpadkov,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo za
obdelavo odpadkov,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje: samo objekti za obdelavo odpadkov,
– 24203 Objekti za ravnanje z odpadki: samo odlagališča za
nenevarne odpadke in inertne odpadke,
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti.
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti, če
dopolnjujejo osnovno namembnost območja:
– 12510 Industrijske stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe,
– 1220 Poslovne in upravne stavbe,
b) Dejavnosti in stavbe iz točke a) so dopustne, če so
izpolnjeni naslednji pogoji:
– da so objekti neposredno vezani na osnovno dejavnost v EUP,
– sprememba namembnosti objektov v dejavnostih, ki niso vezane
na okoljsko infrastrukturo, ni dopustna. |
19. A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev:samo družinski hotel,
– 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: samo
družinski hotel,
– 12301 Trgovske stavbe (trgovina na drobno),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: do 200,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta,
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem, |
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo
in prosti čas,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo,
– 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka,
– 12712 Stavbe za rejo živali,
– 12510 Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice: do 300,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta,
– 12420 Garažne stavbe: samo gasilski domovi,
– zidanice.
– Dopolnilna dejavnost kmetije v skladu s predpisi o vrsti,
obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na
kmetiji razen pridobivanje in prodaja energije iz vetrnih virov. |
|
20. LN – OBMOČJA NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih
surovin: samo odprti kop, rudarski objekti in inštalacije ter
tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, opeke,
strešnikov in podobno. |
21. f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELJA
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 24201 Obrambni objekti,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo vojašnice
ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za funkcioniranje
območij za potrebe obrambe,
– 21301 Letališke steze in ploščadi: samo heliport,
– 12420 Garažne stavbe,
– 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (daljinske
ceste): samo parkirišča za vozila in tovorna vozila, za
priklopnike teh motornih vozil, za avtobuse in za dostavna
vozila,
– 21112 Regionalne ceste
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe,
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine,
– 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje. |
22. OO – OSTALA OBMOČJA
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– Gradnja objektov, potrebnih za rabo voda in zagotovitev
varstva pred utopitvami,
– Gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– Gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in
reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog
policije,
– Gradnja objektov grajenega javnega dobra po predpisu o vodah
ali drugih predpisih,
– Gradnja objektov javne prometneinfrastrukture, komunalne in
druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno
infrastrukturo,
– Gradnja objektov potrebnih za rabo voda, ki jih je za
izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem ali priobalnem
zemljišču, zagotoviti varnost plovbe in zagotovitev varstva pred
utopitvami v naravnih kopališčih,
– Gradnja brvi in mostov,
– Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda,
– Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– Vstopno izstopna mesta, dostopi do vode in pristani. |
|
23. PC – POVRŠINE CEST
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste,
– 21112 Regionalne ceste,
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste,
– 21410 Mostovi, viadukti in brvi,
– 21421 Predori,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za
potnike na postajališčih,
– 12303 Oskrbne postaje,
– Drugi prometni infrastrukturni objekti.
B. Pogoj:
– Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna,
da ne posega v pretočni profil, varnost objektov pred visokimi
vodami mora biti zagotovljena z minimalno varnostno višino. |
24. PŽ – POVRŠINE ŽELEZNIC
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 21111 Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste,
– 21112 Regionalne ceste,
– 12201 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in
poslovnimi prostori, namenjenimi lastnemu poslovanju podjetij,
– 12420 Garažne stavbe: samo garaže za potrebe območja,
– 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične in podobne
delavnice za potrebe območja,
– 12303 Oskrbne postaje: samo za potrebe območja,
– 12510 Industrijske stavbe: samo avtomehanične in podobne
delavnice za potrebe območja,
– 12303 Oskrbne postaje: samo za potrebe območja, |
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo pokrite
skladiščne površine za potrebe območja,
– 21210 Glavne in regionalne železniške proge,
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe,
– 21410 Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi,
– 21421 Predori,
– 21422 Podhodi
– postajališča in peroni,
– površine, ki omogočajo dostop in delovanje javne gasilske
službe in nujne medicinske pomoči ob nesrečah na železnici,
vključno z nesrečami z nevarnimi snovmi, tako na ravni terena
kot v podzemnih prostorih.
B. Pogoj:
– Gradnja mostov v območju vodotokov mora biti takšna, da ne
posega v pretočni profil, varnost objektov pred visokimi vodami
mora biti zagotovljena z minimalno varnostno višino. |
25. VC – CELINSKE VODE
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– 21410 Mostovi, viadukti, nadvozi in nadhodi,
– 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
– objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na območjih
poplavne nevarnosti,
– objekti in ureditve, potrebni za rabo voda in zagotovitev
varnosti plovbe,
– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem in
ohranjanju narave,
– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe
(splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za
prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje
nevarnih snovi),
– dostopi do vodotokov za potrebe športa in rekreacije,
– objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč
površinskih voda in vodnim objektom,
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države,
– gradnja javne infrastrukture,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in
bioloških lastnosti površinskih voda,
– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice.
– Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na
krajših razdaljah, kadar se omogoča dostop ali prehod prek
vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture (most, prepust
na javnih cestah in poteh, prepust pod železniško progo).
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti:
– 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti: samo male
hidroelektrarne do 10 MW, pod pogojem pridobitve vodne pravice.
C. Pogoj:
– Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo biti
načrtovane tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
– Dostopna in vstopno-izstopna mesta na rekah morajo biti
praviloma urejena tako, da je omogočena uporaba gibalno oviranim
osebam.
– Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj
naravnem stanju. Vsak poseg na vodno zemljišče mora biti izveden
na način, da se v največji meri ohranja ali ponovno vzpostavi
značilne življenjske pogoje vrst in habitatnih tipov vezanih na
obvodno in vodno okolje. |
|
26. K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na območjih
poplavne nevarnosti,
– agrarne operacije skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– sanacije peskokopov in kamnolomov, brez možnosti nadaljnjega
izkoriščanja, s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do
višine okoliškega terena) in vzpostavitev kmetijskih površin na
podlagi projekta in soglasij pristojnih služb,
– postavitev obor in ograd za gojenje divjadi.
– gradnja javne gospodarske infrastrukture vključno s cestnimi
povezavami.
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti:
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah,
b) Objekti in ureditve iz točke a) so dopustni, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
– vojno stanje ali ogroženost,
– naravna ogroženost, primer ali neposredna grožnja večje
nesreče.
C. Pogoj:
– Za vse ureditve in gradnje na kmetijskih zemljiščih mora
podati soglasje ministrstvo pristojno za kmetijstvo oziroma
njegova pooblaščena služba ali urad razen za objekte in
dejavnosti iz točke B.
– Na območju rastišča velikonočnice na Boču, ki ima status
naravne vrednote, botaničnega naravnega spomenika in območja
Natura 2000, se za zagotavljanje ugodnega stanja vrste upošteva
pogoje in varstvene usmeritve, ki izhajajo iz akta o zavarovanju
in predpisov s področja varstva naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti. |
27. K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na območjih
poplavne nevarnosti,
– agrarne operacije skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– sanacije peskokopov in kamnolomov, brez možnosti nadaljnjega
izkoriščanja, s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do
višine okoliškega terena) in vzpostavitev kmetijskih površin na
podlagi projekta in soglasij pristojnih služb, |
– gradnja javne gospodarske infrastrukture vključno s cestnimi
povezavami,
– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice,
– postavitev sončnih elektrarn,
– postavitev obor in ograd za gojenje divjadi.
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti:
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah
b) Objekti in ureditve iz točke a) so dopustni, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
– vojno stanje ali ogroženost,
– naravna ogroženost, primer ali neposredna grožnja večje
nesreče.
C. Pogoj:
– Za vse ureditve in gradnje na kmetijskih zemljiščih mora
podati soglasje ministrstvo pristojno za kmetijstvo oziroma
njegova pooblaščena služba ali urad razen za objekte in
dejavnosti iz točke B.
– Gradnja objektov za izrabo sončne energije naj se umešča izven
vidno izpostavljenih območij: vrhovom, grebenom, izjemnim
krajinam ter izven zavarovanih območij narave naravnih vrednot
in območij biotske raznovrstnosti (ekološko pomembna območja in
območja Natura 2000). |
|
28. G – GOZDNA ZEMLJIŠČA
A. Vrste dopustnih objektov in dejavnosti:
– objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na območjih
poplavne nevarnosti,
– sanacije peskokopov in kamnolomov, brez možnosti nadaljnjega
izkoriščanja, s kontroliranim odlaganjem inertnih odpadkov (do
višine okoliškega terena) in vzpostavitev kmetijskih površin na
podlagi projekta in soglasij pristojnih služb,
– gradnja javne gospodarske infrastrukture vključno s cestnimi
povezavami,
– objekti in druga dela, ki povečujejo požarno varnost gozdov,
– gozdarska investicijsko-vzdrževalna dela skladno z zakonom,
– počivališča, ureditev učnih, rekreacijskih, planinskih poti,
naprave za rekreacijo v naravi, klopi, mize, razgledišča in
razgledni stolpi, koši za odpadke, usmerjevalne in izobraževalne
table, kažipoti in podobna oprema,
– gradnja objektov za potrebe gospodarjenja z gozdovi in
urejanje gospodarske infrastrukture,
– V gozdu se sme graditi pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki
so povezani z gozdovi oziroma rabo gozdov in tudi morebitnim
drugim dejavnostim, ki bistveno ne ogrožajo funkcije gozdov, kar
presodi služba pristojna za gozdarstvo. Za vse posege v gozd je
potrebno pridobiti soglasje službe pristojne za gozdarstvo, ki
presodi vpliv posameznega posega na funkcije gozdov, katere so
ovrednotene v gozdnogospodarskih načrtih. Ob presoji službe
pristojne za gozdarstvo je v gozdu možno izvesti tudi posege, ki
ne predstavljajo gradnje objekta v smislu zakonodaje s področja
graditve objektov in služijo zagotavljanju oziroma krepitvi
poudarjenih funkcij gozdov.
B. Vrste pogojno dopustnih objektov in dejavnosti:
a) Pogojno so dopustne tudi stavbe in dejavnosti:
– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih
nesrečah,
b) Objekti in ureditve iz točke a) so dopustni, če so izpolnjeni
naslednji pogoji:
– vojno stanje ali ogroženost,
– naravna ogroženost, primer ali neposredna grožnja večje
nesreče.
C. Pogoj:
– Za vse ureditve in gradnje na gozdnih zemljiščih mora podati
soglasje pristojen zavod za gozdove, razen za objekte in
dejavnosti iz točke B.
– V varovanih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom ni
dovoljena gradnja javne gospodarske infrastrukture vključno s
cestnimi povezavami, razen, če gradnja neposredno služi
vzdrževanju in varovanju teh gozdov. Pred posegom v varovalni
gozd je potrebno pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega
za gospodarstvo. V gozdove s posebnim namenom, kamor uvrščamo
tudi gozdne rezervate, poseganje ni dovoljeno. |
|
23. člen |
|
(drugi dopustni objekti in posegi v prostor) |
|
(1) Če
ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju OPN
ne glede na določbe 22. člena tega odloka dopustni tudi naslednji
objekti in drugi posegi v prostor: |
1. na
poplavnem območju veljajo omejitve iz 83. člena tega odloka, |
2. komunalni objekti, vodi in naprave: |
– za
oskrbo s pitno in požarno vodo, |
– za
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– za
distribucijo zemeljskega plina, |
– za
daljinsko ogrevanje, |
– za
javno razsvetljavo in semaforizacijo, |
– za
distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV
razen nadzemnih elektroenergetskih vodov, |
– nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja nad 0,4 kV do
vključno 20 kV za oskrbo z električno energijo izven območja mesta
Rogaška Slatina, nadzemni vodi za oskrbo z električno energijo višjih
napetosti znotraj območja mesta Rogaška Slatina in izven so dovoljeni le
znotraj obstoječih in predvidenih koridorjev, |
– nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja do vključno 0,4
kV, če je tovrstno omrežje v območju EUP zgrajeno samo z nadzemnimi
vodi, |
– podzemno distribucijsko elektronsko komunikacijsko omrežje, |
– nadzemni elektronski komunikacijski vodi izven območja mesta Rogaška
Slatina, |
– zbiralnice ločenih frakcij odpadkov, |
– objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske
komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta,
ki ga je na območju dopustno graditi, |
– lokalne in zbirne ceste, |
– repetitorji in ostali oddajniki za potrebe telekomunikacij, |
– sončne
elektrarne ob upoštevanju četrtega odstavka 25. člena tega odloka, |
3. podzemne etaže s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih
objektov, kjer in v kolikšnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere,
hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in
stabilnost sosednjih objektov, |
4. podhodi in nadhodi za pešce, |
5. avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami, |
6. parkirne površine, |
7. pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste
do objektov, |
8. dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal
na obstoječih objektih), |
9. odprte bivalne površine, drevoredi, površine za pešce, otroška
igrišča in biotopi, |
10. vodnogospodarske ureditve, |
11. brvi
in mostovi, |
12. vstopno-izstopna mesta za rečni promet ob vodotokih, pomoli, dostopi
do vode (tudi stopnice), utrjene brežine vodotokov, splavnice in
pristani, |
13. objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
vključno z zaklonišči in objekti za zaščito, reševanje in pomoč ter
evakuacijske (požarne) stopnice izven objektov, ki so višji od 10,00 m, |
14. objekti za zagotovitev varstva pred utopitvami, |
15. naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve,
zbiranje podatkov). |
|
6. Dopustne gradnje |
|
24. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj in spremembe namembnosti) |
|
(1) Če
ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, se v zvezi z objekti in
dejavnostmi, ki so dopustni na podlagi tega odloka, lahko izvajajo
naslednje gradnje: |
1. gradnja novega objekta, dozidava in nadzidava objekta, |
2. rekonstrukcija objekta, |
3. odstranitev objekta, |
4. vzdrževanje objekta. |
(2) Gradnje, določene v prvem odstavku tega člena, razen odstranitve
objekta, so dopustne samo na zakonito zgrajenih objektih. |
(3) Dozidani ali nadzidani del objekta je treba priključiti na obstoječi
komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja dozidava ali
nadzidava, če je taka tehnična rešitev mogoča. |
(4) Kadar nedovoljeno zgrajeni objekt predstavlja nevarno gradnjo, so ne
glede na določbe tega odloka dopustna nujna dela za zaščito objekta ali
odstranitev objekta, ki naj preprečijo negativne posledice nevarne
gradnje na okolico. |
(5) Dovoljene so spremembe namembnosti v skladu z dovoljenimi
dejavnostmi za območje, kjer objekt stoji, kot jih določa ta odlok. |
(6) Ne
glede na določbe prejšnjega odstavka niso dovoljene spremembe
namembnosti iz hotelov v stanovanja in apartmaje. Sprememba namembnosti
iz hotela je dovoljena zgolj v apartmajski hotel v kateremu pa niso
lastniki apartmajev posamezne fizične ali pravne osebe ampak so
apartmaji namenjeni oddajanju za kratkotrajno bivanje v sklopu hotelske
ponudbe. |
(7) Dovoljene so spremembe namembnosti neizkoriščenih podstrešij in
drugih delov stavb v skladu z dovoljenimi dejavnostmi, kot jih določa ta
odlok. Če se s tem poveča zmogljivost obstoječega objekta, mora biti
zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, kot jih predpisuje ta
odlok. |
(8) Na
mestu poprej odstranjenih objektov je dopustna gradnja novih
(nadomestnih) objektov, pod pogojem, da so zagotovljene normativne
zelene površine in parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka.
Splošna določba FI za EUP se v primeru nadomestne gradnje ne uporablja.
V kolikor pri izvedbi nadomestne gradnje namembnost stavbe ostaja enaka,
pogojev glede zelenih površin, parkirnih mest in FI ni potrebno
upoštevati, če BTP novih objektov ne presegajo BTP odstranjenih
objektov. |
(9) Podstrešja je dovoljeno izkoriščati tako, da prostori služijo
dejavnostim oziroma namembnosti objekta tudi če mansarda ni dovoljena. V
takem primeru mora biti podstrešje izvedeno brez kolenčnega zidu. |
(10) Vse
novo zgrajene ali rekonstruirane stavbe morajo biti zgrajene energetsko
varčno v skladu s predpisi, ki določajo učinkovito rabo energije v
stavbah. |
|
25. člen |
|
(vzdrževanje objektov) |
|
(1) Pri
izvajanju investicijskih vzdrževalnih del in rednih vzdrževalnih del je
treba upoštevati: |
1. namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) je
dopustna na strehah (v ravnini poševne strehe) in na fasadah objektov.
Pri ravni strehi je dopustno postaviti naprave v naklonu za strešnim
vencem tako, da so naprave čim manj vidne. V EUP z namensko rabo IP, IG
in O ni omejitev za način postavitve fotonapetostnih elementov, |
2. klimatske naprave morajo biti na objektih tipov BV in C izvedene brez
zunanje enote ali tako, da zunanja enota na ulični fasadi objekta ni
vidna. Namestitev klimatskih naprav je dopustna v objektu ali pa na
balkonih stavb, na podstrešju in na dvoriščni fasadi, pri novogradnjah
tudi kot sestavni del oblikovane fasade. Klimatska naprava ne sme imeti
motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in
prostore, v katerih se zadržujejo ljudje, |
3. požarna varnost objektov se ne sme zmanjšati. |
(2) Pri
izvajanju vzdrževalnih del objektov tipov BV in C je treba upoštevati
tudi: |
1. zamenjava oken in vrat je dopustna v enaki velikosti, obliki in
barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo ali v
enotni barvi za celoten objekt, |
2. zasteklitve balkonov ter postavitve senčil, nadstreškov v atrijih in
na dvorišču oziroma parkirišču, klimatskih naprav so dopustne na podlagi
enotne projektne rešitve za celoten objekt. |
(3) Ne
glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena velja, da so na
objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine dopustna le tista vzdrževalna dela, ki so v skladu z
varstvenim režimom, ki velja za objekt; za ta dela je treba pridobiti
soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
(4) Ne
glede na določbe prve točke prvega odstavka tega člena je nameščanje ali
gradnja sončnega zbiralnika ali sončnih celic (fotovoltaika) ter gradnja
drugih naprav za proizvodnjo električne energije na objektih in
območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, prepovedano. Na
objektih in območjih, ki so varovanih kot kulturna dediščina ter v in
vplivnih območjih je nameščanje oziroma postavitev naprav za proizvodnjo
električne energije dovoljena le izjemoma, po predhodni preveritvi
umestitve vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje
in kulturnovarstveno soglasje. |
|
7. Tipologija in vzdrževanje objektov |
|
26. člen |
|
(vrste dopustnih gradenj in spremembe namembnosti) |
|
(1) Ta
odlok določa naslednje tipe objektov: |
IZNAČBA TIPA OBJEKTA |
TIP OBJEKTA OZIROMA ZAZIDAVE |
OPIS TIPA OBJEKTA OZIROMA ZAZIDAVE |
AE |
nizki prostostoječi objekti |
Prosto stoječi objekt, ki se z nobeno stranico ne stika s
sosednjimi objekti (razen gospodarskih poslopij) |
Eno- oziroma dvostanovanjska stavba (prosto stoječi objekt, ki
se z nobeno stranico ne stika s sosednjimi objekti (razen
gospodarskih poslopij) |
BV |
visoki podolgovati objekti |
Podolgovati objekt, višinski gabarit več kot 3 etaže (bloki,
poslovne palače) |
E |
objekti velikega merila |
Pritlični ali nadstropni objekti velikih razponov, namenjene
proizvodnim dejavnostim, športu in posebnim dejavnostim, kot so
nakupovalna središča, sejmišča, zabaviščni parki. |
F |
tehnološki objekti |
Proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s
svojstvenim oblikovanjem: čistilna naprava, transformatorska
postaja, vodna črpalka, separacija, betonarna in drugi podobni
objekti. |
C |
svojstveni objekt |
Posamezni objekt ali skupina objektov s svojstveno oblikovno in
zazidalno zasnovo: cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti in
objekti, ki jih ne moremo uvrstiti med zgoraj navedene. |
(2) Tip
objekta je določen za namensko rabo, ki predstavlja pretežno namensko
rabo EUP. |
|
27. člen |
|
(oblikovanje objektov in barve fasad) |
|
(1) Če s
tem odlokom ni določeno drugače, je oblikovanje objektov določeno s
tipom objekta, velikostjo in zmogljivostjo objekta, namembnostjo objekta
in z regulacijskimi elementi. |
(2) Pri
dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je
dozidani oziroma nadzidani objekt usklajen z objektom, ob katerem ali na
katerem se gradi. |
(3) Na
objektih, ki mejijo na javne površine (trgi ali pločniki), je na podlagi
soglasja upravljavca javne površine dopustno graditi napušče,
nadstrešnice in konzolno oblikovane stavbne dele (balkoni, lože), ki
presegajo gradbeno linijo ali mejo pritličja in lahko segajo tudi nad
javno površino s konzolnim previsom. Previsni del je lahko širok do 1,5
m, najmanj 4,5 m nad koto pritličja. Previsi objektov nad javnimi
površinami morajo biti izvedeni tako, da je zagotovljena varnost
uporabnikov javnih površin (dež, sneg, ledene sveče) in da ne ovirajo
vožnje vozil in delovanja gasilskih vozil v skladu s standardom SIST DIN
14090. |
(4) Osvetlitev prostorov izkoriščenega podstrešja je dopustna tudi z
različnimi oblikami strešnih oken oziroma frčad. |
(5) Frčade ne smejo biti višje od višine slemena strehe. Frčade na
strehi stavbe, pri dvojčkih in pri hišah v nizu morajo biti oblikovno
usklajene. |
(6) Barva fasad objektov se določi v OPPN oziroma v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(7) Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih umetniških poslikav. |
(8) Vsi
novo zgrajeni ali rekonstruirani objekti v javni rabi in stanovanjske
stavbe z več kot desetimi stanovanji morajo funkcionalno oviranim osebam
zagotavljati dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih
ovir v skladu s predpisi za projektiranje objektov brez grajenih ovir. |
(9) V
EUP z namensko rabo ZS a, ZS b, ZS c in ZS e je treba pri oblikovanju
objektov upoštevati, da morajo biti novogradnje (razen v primeru druge
točke četrtega odstavka 60. člena) oblikovane kot paviljonska gradnja
(pritlična, pretežno transparentna stavba z večjimi steklenimi
površinami). V primeru gradnje iz druge točke četrtega odstavka
60. člena je dopustno modernejše oblikovanje objektov vključno z ravnimi
strehami. |
(10) Objekti za lastne potrebe (enostavni in nezahtevni objekti) morajo
biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri se gradijo. V historičnem
območju ožjega mestnega središča in v EUP z namensko rabo SK je pri
oblikovanju urbane opreme treba upoštevati oblikovne značilnosti teh
območij (arhitektura, slog). |
(11) Zidanice morajo biti podolgovatega tlorisa v razmerju stranic
okvirno 1:2 in z maksimalno zazidano površino do 45 m2.
Velikost se prilagaja obstoječi zazidavi in velikosti kmetijskega
zemljišča, ki ga investitor poseduje. Zidanica ima lahko dve izkoriščeni
etaži in sicer kletno etažo, pritličje in izkoriščeno podstreho. Objekti
na nagnjenem terenu, ki so delno vkopani oziroma imajo polzasuto klet
(zadnja stena kleti v celoti vkopana), imajo lahko nad kletno etažo
kolenčni zid visok le do 1,6 m. Streha mora biti simetrična dvokapnica s
kritino iz opeke ali kakega drugega naravnega materiala (les, slama).
Sleme vzdolž daljše stranice objekta mora biti vzporedno s plastnicami
terena. |
(12) Za
počitniške hiše veljajo isti oblikovalski kriteriji, kot so določeni za
zidanice. |
|
28. člen |
|
(ureditev okolice objektov) |
|
(1) Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta
z okoljem, kar se opredeli s projektom za pridobitev gradbenega
dovoljenja. |
(2) Pri
zemeljskih posegih naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v
primeru, ko to ni mogoče, ali to zahtevajo pogoji geomehanike, se lahko
izvedejo oporni zidovi, ki morajo biti po izvedbi maksimalno ozelenjeni
(popenjavke). |
(3) Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z domačimi vrstami
rastlinja. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo kulturno krajino.
Odprte zelene in peš površine v okviru ureditvenih območij, ki imajo
javen značaj, naj bodo urejene enotno v značilnem ambientu obravnavanega
naselja. |
(4) Pri
izvedbi del se posamezna drevesa ohranijo in zaščitijo pred poškodbami. |
(5) Pri
umeščanju in gradnji objektov je potrebno ohranjati travniške
sadovnjake, skupine in posamezna drevesa v agrarni in urbani krajini ter
omejke in grmišča. |
(6) Pri
urejanju okolice objektov javnega programa je potrebno z odpravljanjem
arhitektonskih ovir omogočiti dostopnost tudi telesno prizadetim. |
|
8. Velikost in zmogljivost objektov |
|
29. člen |
|
(določanje velikosti objektov) |
|
(1) Merila za določanje velikosti objektov so: |
1. faktor izrabe (FI), |
2. faktor zazidanosti (FZ), |
3. faktor zelenih površin (FZP) ter |
4. višina objektov (V), opredeljena s številom etaž ali višino. |
(2) Velikost objektov določajo tudi ukrepi za zagotavljanje
požarnovarnostnih odmikov, ki omogočajo dostop gasilskih vozil v skladu
s SIST DIN 14090 oziroma ločitev zaradi omejevanja širjenja požara na
sosednje objekte. |
(3) Kadar je zazidanost (FZ) ali izraba parcele (FI), namenjene gradnji,
na kateri stoji obstoječi objekt, večja od zazidanosti ali izrabe
parcele, namenjene gradnji, določene s tem odlokom, so na obstoječih
objektih dopustni le rekonstrukcije brez povečanja prostornine objektov,
vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti
objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Na mestu poprej
odstranjenih objektov je dopustna gradnja novih (nadomestnih) objektov,
ki ne presegajo BTP odstranjenih objektov, pod pogojem, da so
zagotovljene normativne zelene površine in parkirna mesta v skladu z
določbami tega odloka. Splošna določba FI za EUP se v primeru nadomestne
gradnje objekta ne uporablja. |
(4) Parcela v vrzeli stavbnega bloka (tip BV) je lahko 100 % pozidana
(FZ) pod pogojem, da stavbišče vzidanega objekta ne sega prek ulične
gradbene linije, ki jo tvori stavbni blok v uličnem nizu, in prek
notranje (dvoriščne) gradbene linije obstoječega objekta stavbnega
bloka. |
|
30. člen |
|
(stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji) |
|
(1) Stopnja izkoriščenosti parcele namenjene gradnji, je opredeljena z
enim ali več faktorji: |
1. faktor izrabe (FI), |
2. faktor zazidanosti (FZ), |
3. faktor zelenih površin (FZP). |
(2) Stopnja izkoriščenosti parcele, namenjene gradnji, po območjih
namenske rabe je definirana v naslednji tabeli: |
1. SSa – pretežno enostanovanjske površine |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
AE |
Enostanovanjske hiše |
/ |
40 % |
10 % |
Dvostanovanjske hiše |
/ |
40 % |
10 % |
Dvojček / vsako stavbo dvojčka |
/ |
40 % |
10 % |
Vrstna hiša |
/ |
50 % |
10 % |
Vila blok |
/ |
40 % |
20 % |
Nestanovanjske stavbe |
/ |
40 % |
25 % |
2. SSb – večstanovanjske hiše, več kot 6 stanovanj |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
BV |
Tri- in večstanovanjske stavbe |
1,5 |
40 % |
20 % |
Nestanovanjske stavbe |
/ |
40 % |
25 % |
3. SSc – mešano |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
AE, BV |
Enostanovanjske hiše |
/ |
40 % |
10 % |
Dvostanovanjske hiše |
/ |
40 % |
10 % |
Dvojček / vsako stavbo dvojčka |
/ |
40 % |
10 % |
Vrstna hiša |
/ |
50 % |
10 % |
Vila blok |
/ |
40 % |
20 % |
Tri- in večstanovanjske stavbe |
1,5 |
40 % |
20 % |
Nestanovanjske stavbe |
1,2 |
/ |
25 % |
4. SK – površine podeželskega naselja |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
AE, C,
F (za potrebe območja) |
Enostanovanjske hiše |
/ |
40 % |
10 % |
Dvostanovanjske hiše |
/ |
40 % |
10 % |
Kmetijska gospodarstva |
/ |
60 % |
/ |
Nestanovanjske stavbe |
/ |
40 % |
/ |
5. SP – površine počitniških hiš |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
AE |
Počitniške hiše |
/ |
50 % |
20 % |
6. CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
BV, C |
Stanovanjske stavbe |
/ |
40 % |
10 % |
BV, E, C |
Nestanovanjske stavbe |
1,5 |
50 % |
10 % |
7. CD – druga območja centralnih dejavnosti |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
BV |
Stanovanjske stavbe |
/ |
50 % |
10 % |
BV, E, C |
Nestanovanjske stavbe |
1,5 |
60 % |
10 % |
8. IP – površine za industrijo |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
F |
/ |
/ |
70 % |
10 % |
9. IG – gospodarske cone |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
/ |
/ |
1,5 |
50 % |
15 % |
10. BT – površine za turizem |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
AE |
Nizki prostostoječi objekti |
/ |
40 % |
25 % |
BV |
Visoki podolgovati objekti |
/ |
40 % |
25 % |
C |
Svojstveni objekt |
/ |
40 % |
25 % |
E |
Objekti velikega merila |
/ |
40 % |
25 % |
11. BC – športni centri |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
AE |
Nizki prostostoječi objekti |
/ |
40 % |
25 % |
C |
Svojstveni objekt |
/ |
40 % |
25 % |
E |
Visoki podolgovati objekti |
/ |
40 % |
25 % |
12. ZS – površine za rekreacijo in šport |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
/ |
/ |
/ |
/ |
25 % |
13. ZK – pokopališča |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
AE |
Nizki prostostoječi objekti |
/ |
/ |
10 % |
C |
Svojstveni objekt |
/ |
/ |
10 % |
14. O – območja okoljske infrastrukture |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
F |
Tehnološki objekti |
/ |
/ |
15 % |
15. A – površine razpršene poselitve |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
AE |
Enostanovanjske hiše |
/ |
40 % |
10 % |
Dvostanovanjske hiše |
/ |
40 % |
10 % |
Kmetijska gospodarstva |
/ |
60 % |
/ |
Nestanovanjske stavbe |
/ |
40 % |
/ |
16. LN – območja nadzemnega pridobivanja prostora |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
F |
Tehnološki objekti |
/ |
/ |
/ |
17. f – območja za potrebe obrambe zunaj naselja |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
/ |
/ |
1 |
/ |
20 % |
18. OOa – ostala območja |
Tip objekta |
Vrsta tipa objekta |
FI (največ) |
FZ (največ) |
FZP (najmanj) |
/ |
/ |
1 |
/ |
/ |
|
31. člen |
|
(višina stavb) |
|
(1) Glede na tip objekta je določena njegova največja etažnost: |
TIP OBJEKTA |
NAJVEČJA ETAŽNOST DO |
AE |
P+M ali 1T
Vila blok, poslovni objekt, objekt centralnih dejavnosti in
družinski hotel: P+1+M ali 1T |
BV |
P+4+M ali 1T |
E |
Se prilagaja namembnosti stavbe skladno z določbami četrtega
odstavka tega člena. |
F |
Se prilagaja namembnosti stavbe skladno z določbami četrtega
odstavka tega člena. |
C |
Se prilagaja namembnosti stavbe skladno z določbami četrtega
odstavka tega člena. |
(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena,
je dopustna višina novega objekta povprečna višina vencev objektov v
kolikor obstajajo na tem območju v oddaljenosti 50 m od zemljiške
parcele namenjene novogradnji. |
(3) Mansarda je lahko izvedena tudi v več etažah, če prostor pod streho
glede na dovoljen naklon to omogoča. |
(4) S
PPIP je etažnost ali višina objektov lahko določena drugače kot je
predpisano v prvem odstavku tega člena. |
(5) Določbe tega člena glede največje etažnosti objekta lahko v primeru
gradenj iz 60. člena tega odloka drugačne zaradi obstoječega stanja
razpršene gradnje. |
|
9. Lega objektov in odmiki |
|
32. člen |
|
(regulacijske črte in lega objektov na parceli, namenjeni gradnji) |
|
(1) Pri
umeščanju objektov v prostor je treba upoštevati gradbeno črto, ki jo
tvorijo sosednji že zgrajeni objekti. |
(2) Na
območjih za katera je predvidena izdelava OPPN se bodo regulacijske črte
in lega objektov določili pri izdelavi OPPN. |
|
33. člen |
|
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč) |
|
(1) Nove
stavbe (nad in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih parcel
oddaljene najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m,
če ni gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače. Za manjši
odmik je potrebno pridobiti soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. |
(2) V
primeru nadomestne gradnje se upoštevajo odmiki obstoječe stavbe, tudi
če niso skladni z določbo prvega odstavka tega člena. |
(3) Z
načrtovanimi odmiki novogradenj od sosednjih zemljišč mora biti
zagotovljeno vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosednja posest in
so upoštevani sanitarni in požarno varnostni pogoji. |
(4) Če
lastnika sosednjih zemljišča soglašata, se ograje in oporni zidovi
postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika
sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega
zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. |
(5) Od
roba vozišča morajo biti ograje ter sporočilne in opozorilne table
odmaknjene minimalno 1 m, v križiščih je odmik praviloma večji, tako da
ni zmanjšana preglednost na cesti ter ovirano pluženje in opravljanje
drugih komunalnih dejavnosti. V primeru izjem je potrebno pridobiti
soglasje Občine. |
(6) Med
javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma javno
površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih
(garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se
lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže
oziroma izvoz iz nje. Če je odmik manjši mora z njim soglašati organ
Občine pristojen za promet oziroma Direkcija za ceste Republike
Slovenije v kolikor javna površina predstavlja državno cesto. |
(7) V
primeru obrtnih, proizvodnih in skladiščnih objektov morajo biti te
stavbe od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 3 m, če je
zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema
sosednjima objektoma, sicer je odmik od sosednjega zemljišča 5 m oziroma
skladen s soglasjem organa, pristojnega za varstvo pred požarom. |
(8) Odmiki ali protipožarne ločitve objektov od parcelnih mej morajo
preprečevati možnost širjenja požara na sosednje objekte. Pri določanju
odmikov ali protipožarnih ločitev je treba upoštevati predpise o požarni
varnosti v stavbah in predpise o požarnovarnostnih odmikih ali požarnih
ločitvah za druge objekte. Če odmiki ne zagotavljajo predpisanih
požarnovarnostnih zahtev, je treba načrtovati protipožarne ločitve v
skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah. |
(9) Oddaljenost stavbe od parcelne meje je najkrajša razdalja med mejo
sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko najbolj
izpostavljenega dela stavbe (na primer napušč, konzolna konstrukcija,
balkon in podobno). |
|
10. Parcelacija stavbnih zemljišč |
|
34. člen |
|
(velikost in oblika parcele, namenjene gradnji) |
|
(1) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata upoštevati: |
1. tip
objekta in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (FZ, FZP, FI,
odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij in podobno), |
2. velikost in tlorisno zasnovo objektov, |
3. namen, velikost in zmogljivost načrtovanih objektov, |
4. možnost priključitve na infrastrukturne objekte in naprave, |
5. krajevno značilno obliko parcel, |
6. naravne razmere, |
7. omejitve uporabe zemljišča, |
8. lastniško in obstoječo parcelno strukturo zemljišča. |
(2) Velikost in oblika parcele, namenjene gradnji, morata zagotoviti: |
1. spremljajoče dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni
objekti, parkirni prostori, manipulativne površine), |
2. predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga
reševalna vozila, |
3. potrebne odmike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na
sosednje parcele v skladu s SIST DIN 14090. |
(3) Površina dostopne poti od javne ceste do parcele, namenjene gradnji,
se ne upošteva v izračunu FZ, FI ali FZP. |
(4) Velikost parcele, namenjene gradnji, nizkih stavb glede na njihov
tip znaša: |
Velikost parcele, namenjene gradnji, glede na tip stavbe |
Tip stavbe |
Površina parcele, namenjene gradnji |
AE |
Enostanovanjska hiša: najmanj 400,00 m2 in največ
800,00 m2
Dvostanovanjska hiša: najmanj 250,00 m2 in največ
450,00 m2 na vsako stanovanje |
Vila blok z do šest stanovanj |
Najmanj 600,00 m2 in največ 1200,00 m2 |
Počitniške hiše in zidanice |
Največ 400,00 m2 |
(5) Velikost parcele namenjene gradnji je lahko večja le, zaradi
neugodne lege in konfiguracije terena. |
(6) Širina gradbene parcele ob ulici mora biti prilagojena tipični
širini gradbenih parcel v naselju. |
(7) Parcela namenjena gradnji mora biti v celoti vključena v območje
enote urejanja prostora, v kateri se gradi objekt. |
(8) Če
ni s tem odlokom določeno drugače, se posegi v obstoječe zakonito
zgrajene objekte v EUP z namensko rabo K1, K2, G, ZS a, ZS b, ZS c, ZS d
in ZS e lahko izvajajo na parceli, namenjeni gradnji, ki je bila
določena k obstoječemu objektu z gradbenim dovoljenjem ali drugim
predpisanim upravnim dovoljenjem. Če parcela, namenjena gradnji, k
obstoječemu objektu ni bila določena, se za potrebe izvajanja določb
tega odloka uporabi dopustna najmanjša velikost parcele, namenjene
gradnji, ki je glede na tip objekta določena v četrtem odstavku tega
člena. |
(9) Parcela, namenjena gradnji večstanovanjske stavbe, je k stavbi
pripadajoče zemljišče, ki je neposredno namenjeno za njeno redno rabo
ter vključuje zemljiško parcelo (ali več parcel), na kateri stavba
stoji, in zemljišče, ki predstavlja dostopne in dovozne poti, parkirne
površine, odprte bivalne površine, otroško igrišče, prostore za
smetnjake in podobno. K večjemu številu večstanovanjskih stavb se lahko
določi skupno pripadajoče zemljišče. Pripadajoče zemljišče k obstoječim
stavbam se določi v skladu z zakonom, za novogradnje pa v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v OPPN. |
(10) Parcela, namenjena gradnji, na kateri stoji objekt oziroma je bilo
zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje, je lahko predmet parcelacije samo
v primerih, če sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila
kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki
veljajo za objekt (velikost parcele, namenjene gradnji, FZ, FBP ali FZP,
FI, odmike od parcelnih mej, regulacijskih linij, normativi za parkirne
površine in podobno) ter v primeru sedmega odstavka 60. člena. |
|
11. Nezahtevni in enostavni objekti |
|
35. člen |
|
(skupne določbe) |
|
(1) Če
ni v tem odloku določeno drugače, se za dimenzioniranje in za druge
pogoje gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevajo predpisi s
področja graditve objektov. |
(2) Če
ni s tem odlokom, z izvedbenimi prostorskimi akti, ki ostajajo v veljavi
tudi po uveljavitvi OPN ali z OPPN, ki bodo sprejeti, določeno drugače,
je na območju Občine dovoljena gradnja vseh enostavnih in nezahtevnih
objektov, kot jih določa Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS,
št. 37/18). |
(3) Ne
glede na določbe prejšnjega odstavka so na območjih varovanih s predpisi
s področja varstva kulturne dediščine dopustni le tisti nezahtevni in
enostavni objekti glede na namen in dopustno lokacijo, ki so skladni z
varstvenim režimom za posamezno območje; za te objekte je treba
pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
(4) Umeščanje enostavnih in nezahtevnih objektov na območjih kmetijske,
gozdne in ostale rabe, ki so izjemoma dopustne na zemljiščih, ki niso
zazidljiva, naj se postavlja izven zavarovanih območij narave, območij
naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih
rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno,
glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS,
ohranjajo v ugodnem stanju. |
(5) Skladno z določili Pravilnika o označevanju zavarovanih območij
naravnih vrednot ter z upoštevanjem pogojev in varstvenih usmeritev se
lahko območja ohranjanja narave uredi za oglede in predstavitev javnosti
s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili ipd. |
|
36. člen |
|
(ograje) |
|
(1) Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo drevnin,
ki se režejo v višini 1 m in so lahko ojačene z žično mrežo. |
(2) Ograja za pašo živine je lahko visoka do 1,50 m. |
(3) Protihrupna ograja je lahko visoka do 2,20 m, če ni s projektom za
pridobitev gradbenega dovoljenja določeno drugače. |
(4) V
okviru strnjeno pozidanih območij se lahko ograjevanje parcel prilagodi
obstoječim ureditvam, vendar ne sme biti višje od 1 m. |
(5) Na
območju razpršene poselitve v okviru domačij ograjevanje parcel ni
dovoljeno razen v primerih, ko je potrebno zemljišče zavarovati pred
nezaželenimi vplivi okolice za ljudi in živali. |
(6) Pri
ograjevanju objektov in kompleksov, ki zahtevajo posebno varnost, se
upoštevajo izvedbe in višine ograj, ki so določene z drugimi predpisi
oziroma potrebami. |
|
37. člen |
|
(bazne postaje in druge telekomunikacijske antene) |
|
(1) Bazna postaja mora izpolnjevati naslednje pogoje: |
1. antenski drog je lahko visok največ 10,00 m nad višino strehe
objekta, |
2. pri
antenskih nosilcih na antenskem drogu, postavljenem na objekt, mora biti
spodnji rob najnižje antene najmanj 1,50 m od strešine, pri antenskih
nosilcih, pritrjenih na steber, mora biti spodnji rob najnižje antene
najmanj 5,00 m od terena in najmanj 1,50 m od strešine, če je steber
postavljen na objekt, pri antenskih nosilcih, pritrjenih na vertikalno
površino stavbe, pa sme biti največja dolžina antene 1,50 m, |
3. prostor z elektronsko komunikacijsko opremo je lahko samo v
nestanovanjski stavbi, in sicer v tistem njenem delu, ki ni namenjen
javni rabi oziroma v katerem se ne zadržujejo ljudje; če je to zabojnik,
je lahko postavljen ob drogovih, stebrih ali stolpih, njegova BTP pa je
lahko do 30,00 m2, |
4. pri
gradnji baznih postaj je treba upoštevati tudi določbe 56. člena tega
odloka. |
(2) Antene oziroma stebre ali stolpe na katerih so pritrjene je treba
izvesti tako, da se izogibajo dominantnim objektom v prostoru,
izpostavljenim vrhovom in grebenom. |
(3) Objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena ni dopustno graditi
na objektih bolnišnic, objektih vzgojnovarstvene in izobraževalne
dejavnosti ter objektih za osnovno zdravstvo varstvo in na otroških
igriščih. |
(4) Pri
načrtovanju objektov in naprav omrežja baznih postaj in ostalih anten je
treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in
elektromagnetnega sevanja. |
(5) Gradnja objektov baznih postaj in ostalih anten se ne načrtuje na
zavarovanih območjih narave. |
(6) Graditev objektov in naprav na varovanih enotah in območjih kulturne
dediščine je možna le po predhodni preveritvi umestitve in s
pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. |
|
38. člen |
|
(gostinski vrtovi) |
|
(1) Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini mora biti povezan z
obstoječim gostinskim obratom. |
(2) Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini, ki ni povezan z
obstoječim gostinskim obratom, mora biti urejen kot funkcionalna celota
s točilno mizo in priključen na potrebne komunalne vode. |
(3) Vsi
elementi opreme odprtega sezonskega gostinskega vrta na javni površini
morajo biti premakljivi, da se v primeru intervencije lahko takoj
odstranijo. Postavitev točilnih pultov, hladilnih omar ali druge masivne
opreme na površini gostinskega vrta ni dopustna. |
(4) Na
zasebni površini je dopustno postaviti odprt sezonski gostinski vrt na
podlagi dovoljenja za gostinsko dejavnost in pod pogojem, da so zanj
zagotovljena parkirna mesta v skladu z določbami tega odloka. |
(5) Za
zaščito sezonskih gostinskih vrtov pred soncem se uporabljajo senčniki.
Dopustni so nadstreški (markize, tende), ki morajo biti na objektu
enotno oblikovani ter oblikovno usklajeni s členitvijo fasade. Če je
zemljišče varovano s predpisi s področja varstva kulturne dediščine je
za postavitev sezonskega gostinskega vrta potrebno pridobiti soglasje
organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
(6) Odprt sezonski gostinski vrt na javni površini je dopustno postaviti
na podlagi soglasja organa Občine, pristojnega za urbanizem. |
|
39. člen |
|
(kioski) |
|
(1) Kioske za prodajo časopisov, za pobiranje vstopnin, parkirnin in
podobno (BTP do 20,00 m2) ter stojnice (ute) za prodajo
kostanja, sladoleda in podobne objekte je dopustno postaviti na javne
prometne in z njih neposredno dostopne javne površine. |
(2) Kioske za prodajo sadja in zelenjave (BTP do 30,00 m2) je
dopustno postaviti na javne prometne in z njih neposredno dostopne javne
površine, razen v ožjem mestnem središču. |
(3) Kioske za pripravo in prodajo hrane, večnamenske kioske in tipske
zabojnike je dopustno postaviti v času trajanja prireditev oziroma
turistične sezone na prometno dostopnih in komunalno opremljenih javnih
prometnih in z njih neposredno dostopnih javnih površinah. |
(4) Postavitev kioskov in stojnic iz prvega, drugega in tretjega
odstavka tega člena je dopustna na podlagi dovoljenja organa Občine,
pristojnega za urbanizem. |
|
40. člen |
|
(urbana oprema in spominska obeležja) |
|
(1) Urbana oprema in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da
dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo gibanja pešcev ter vzdrževanja
komunalnih naprav in prometnih objektov. |
(2) Merila in pogoji za namestitev in za oblikovanje objektov za
oglaševanje so določeni v 63. členu tega odloka. |
(3) Pri
postavitvi urbane opreme in spominskih obeležij na javnih površinah je
treba pridobiti dovoljenje organa Občine, pristojnega za urbanizem. |
|
12. Zelene površine |
|
41. člen |
|
(velikost in urejanje zelenih površin) |
|
(1) Faktor zelenih površin (FZP) je določen v 30. členu tega odloka, po
namenski rabi glede na tip in vrsto objekta. Zelene površine so
namenjene ureditvam ob objektu na raščenem terenu. |
(2) V
objektu, v katerem so poleg stanovanj tudi nestanovanjske dejavnosti, se
pri izračunu zelenih površin upošteva razmerje BEP posamezne rabe. |
(3) Najmanjša velikost otroškega igrišča pri večstanovanjskih stavbah
(več kot osem stanovanj) in v primeru organizirane gradnje več kot osem
eno- ali dvostanovanjskih stavb je 60,00 m2. Če seštevek
površin otroškega igrišča glede na število stanovanj znaša več kot
200,00 m2, je najmanjša velikost enovitega območja igralnih
površin 200,00 m2. |
(4) Igrišča za igro mlajših otrok morajo biti umaknjena od prometnic in
urejena v radiju 100,00 m od vhoda v stanovanjsko stavbo. |
(5) V
stanovanjskih stavbah za posebne namene je treba na parceli, namenjeni
gradnji, zagotoviti na vsako posteljo najmanj 7,50 m2 odprtih
bivalnih površin. |
(6) Če
na gradbeni parceli večstanovanjskega objekta ni prostorskih možnosti za
zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene
površine, zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe
oddaljena največ 100 m tako, da bo stanovalcem omogočena njena trajna
uporaba. |
(7) Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali
soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno
zdravstvene zahteve. |
(8) Ob
izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se ohranjajo na
parceli, namenjeni gradnji, je treba izdelati načrt zavarovanja
obstoječih dreves. |
(9) Pogoji za gradnjo v vplivnem območju dreves in druge vegetacije: |
1. v
primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno
kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad
koreninskim sistemom, |
2. odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3,00 m2, |
3. odmik
podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2,00 m. |
(10) Obstoječe drevorede je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati. |
(11) Ureditve drevoredov so predvidene ob vseh pomembnejših cestah v
mestu Rogaška Slatina. |
(12) Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev
zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je treba nadomestiti
oziroma sanirati. |
(13) Odprte bivalne in zelene površine se ob naravnih in drugih nesrečah
lahko uporabijo tudi za umik iz objektov kot območje za evakuacijo,
nastanitev in kot območje za zbiranje reševalnih ekip. |
|
13. Parkirne površine |
|
42. člen |
|
(parkirni normativi) |
|
(1) Na
parceli namenjeni gradnji je treba za vsak objekt oziroma za posamezen
del objekta zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih mest (v
nadaljevanju PM): |
Namembnost objektov |
Število PM (navedene so bruto etažne površine objektov) |
Stanovanja in bivanje |
|
11100 Enostanovanjske stavbe
11210 Dvostanovanjske stavbe |
1,5 PM/stanovanje vendar ne manj kot 2 PM |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
(dijaški, mladinski domovi ...) |
1 PM/ 12 postelj |
11220 Tri- in več stanovanjske stavbe |
1,5 PM/stanovanje in dodatno 10 % za obiskovalce |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana
stanovanja) |
0,8 PM/ stanovanje in vsaj eno dodatno PM za oskrbovalca |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine
(domovi za ostarele) |
1 PM/7 postelj |
Poslovno trgovske dejavnosti |
|
12201 Stavbe javne uprave
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni
prostori ter druge storitve)
12203 Druge poslovne stavbe
(mešani poslovni programi) |
1 PM/ 30 m² |
12301 Trgovske stavbe
(trgovina lokalna pod 500 m²) |
1 PM/ 50 m²
Ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe
(trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1 PM/ 80 m²
Ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe
(nakupovalni center do 2500 m²) |
1 PM/ 35 m² |
12301 Trgovske stavbe
(nakupovalni center nad 2500 m²) |
1 PM/ 30 m² |
12301 Trgovske stavbe
(odprte in pokrite tržnice) |
1 PM/ 40 m² |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
(obrtno servise dejavnosti, frizer, urar ...) |
1 PM/ 30 m²
Ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe
(večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) |
1 PM/ 30 m² |
12303 Oskrbne postaje |
1 PM/ 30 m² prodajnih površin
Ne manj kot 3 PM |
Družbene dejavnosti |
|
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo
(gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane ...) |
1 PM/ 5 sedežev |
12620 Muzeji, arhivi in knjižnice |
1 PM/ 80 m² |
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1 PM/ 20 m² |
Športne dejavnosti |
|
24110 Športna igrišča |
1 PM/ 200 m² površine igrišč, od tega 10 % PM za avtobuse |
12650 Stavbe za šport |
1 PM/ 30 m² površine igrišč, od tega 10 % PM za avtobuse |
12650 Stavbe za šport (večnamenske dvorane, pretežno namenjene
razvedrilu) |
1 PM/ 15 m² |
Športna igrišča (javna kopališča) |
1 PM/ 150 m² |
Posebne dejavnosti |
|
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
(hoteli, prenočišča ...) |
0,9 PM/1 sobo |
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1 PM/ 6 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta ne manj kot
2 PM |
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
(mladinska prenočišča) |
1 PM/ 10sob |
Družbene dejavnosti |
|
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (bolnišnice) |
1 PM/ 5 postelj |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (zdravstveni dom, ambulante,
terapije) |
1 PM/35 m²
Ne manj kot 2 PM |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (zavetišče za živali) |
1 PM/150 m²
Ne manj kot 2 PM |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(osnovne šole) |
1 PM/ učilnico
Od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(srednje šole) |
1,25 PM/ učilnico |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
(otroški vrtci) |
1 PM/ 10 otrok
Od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje staršev |
Proizvodne dejavnosti |
|
12510 Industrijske stavbe (do 200 m²) |
1 PM/ 30 m² površine
Ne manj kot 2 PM |
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m²) |
1 PM/ 50 m² površine |
12520 Rezervoarji, silosi, skladiščne stavbe
(skladišča s strankami) |
1 PM/ 150 m² površine
Ne manj kot 3 PM |
Rezervoarji, silosi, skladišča
(skladišča brez strank) |
Ne manj kot 3 PM |
Rezervoarji, silosi, skladišča
(razstavni in prodajni prostori) |
1 PM/ 80 m² površine |
12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) |
6 PM/ popravljalno mesto |
Drugo |
|
24204 Pokopališča
12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti |
1 PM/ 600 m²
Ne manj kot 10 PM |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in
prosti čas |
1 PM/ 600 m² |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (vojašnice, stavbe
za nastanitev policistov, gasilcev) |
1 PM/ 100 m² |
12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje
komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na
železniških in avtobusnih postajah) |
1 PM/ 50 m² *
*število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega
prometa |
Avtomatske avtopralnice |
5 PM/ pralno napravo |
Samopostrežne avtopralnice |
3 PM/ pralni prostor |
(2) Površine za katere so določena parkirna mesta so primarne uporabne
površine stavb oziroma delov stavb. |
(3) Na
parcelah namenjenih gradnji stavb, je treba od števila parkirnih mest,
določenega v prvem odstavku tega člena, za objekte oziroma dejavnosti
zagotoviti še najmanj 5 % parkirnih mest za kolesa in druga enosledna
vozila. To določilo se upošteva, če je za objekt glede na prvi odstavek
tega člena treba zagotoviti več kot 10 PM. |
(4) Kadar na gradbeni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih
možnosti za zagotovitev zadostnega števila s tem odlokom določenih
parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen
parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih
ustreznih površinah v njegovi lasti (ali pa ima za to dovoljenje
lastnika), ki so od stavbe oddaljene največ 200 m. V primeru hotela je
oddaljenost lahko večja. |
(5) Garažne stavbe in parkirišča, ki pripadajo objektom, morajo imeti v
skladu s predpisi za projektiranje objektov brez grajenih ovir 5 %
parkirnih mest (vendar ne manj kot eno parkirno mesto) namenjenih
vozilom oseb z invalidskimi vozički. |
|
43. člen |
|
(parkirne površine in garažne stavbe) |
|
(1) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti umeščene in zgrajene
tako, da njihova uporaba ne škoduje zdravju, da hrup in smrad ne motita
bivanja, dela in počitka v okoliških objektih. |
(2) Nove
parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba
ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 PM. Drevesa morajo biti
po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno. |
(3) V
vseh stavbah je dopustna ureditev parkiranja v kletnih etažah. |
(4) Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti
na neškodljiv način. Garažne stavbe morajo imeti zagotovljeno možnost
prezračevanja. |
|
14. Prometna infrastruktura |
|
44. člen |
|
(velikost in zmogljivost prometne infrastrukture) |
|
(1) Pri
rekonstrukciji in novogradnji cestne infrastrukture je treba upoštevati
usmeritve o tipologiji in o prečnih profilih posameznih kategorij cest,
ki so določene s predpisi s področja projektiranja cest. |
(2) Odstopanja od funkcionalnih in oblikovnih meril in pogojev za
posamezne tipe cest, ki so določeni v prvem odstavku tega člena, so pri
gradnji novih in rekonstrukciji obstoječih cest dopustna v primeru
prostorskih omejitev (ko v racionalnem časovnem in finančnem okviru ni
mogoče porušiti objektov in pridobiti zemljišč, potrebnih za izvedbo
polnega profila ceste, neugodne terenske razmere). Odstopanja od
funkcionalnih in oblikovnih meril morajo upoštevati predpise s področja
prometne varnosti. Odstopanja mora potrditi organ Občine, pristojen za
promet. |
(3) Pri
rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča in
območij za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se s tem
ne poslabša dostopnosti do objektov. |
(4) Območje za pešce je treba urejati kot enovito pretežno ravno
površino, ki bo primerna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe.
Površine tlakov morajo biti izvedene z nedrsečimi materiali ali
površinsko obdelane proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti
izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam. |
(5) Meteorne in druge odpadne vode z objektov in zunanjih ureditev izven
cestnega telesa je potrebno speljati tako, da ne bodo tekle na cesto,
obenem pa ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestišč. |
(6) Gradnja mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo na podlagi
predpisov s področja varstva narave poseben status se upoštevajo pogoji,
usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za
ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih
habitatnih tipov vezanih na vodno okolje. |
(7) Ob
gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju prometne infrastrukture naj se
zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste. |
|
45. člen |
|
(varovalni pasovi prometne infrastrukture) |
|
(1) Širna varovalnih pasov cest: |
1. glavna cesta: 25,00 m, |
2. regionalna cesta: 15,00 m, |
3. lokalna cesta: 10,00 m, |
4. javna
pot: 6,00 m, |
5. javna
pot za kolesarje 3,00 m. |
(2) Varovalni pas javne iz prvega odstavka tega člena se meri od
zunanjega roba regulacijske linije javne ceste obojestransko. |
(3) Varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh železniške
proge, širok 200,00 m, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov
proge. Varovalni progovni pas industrijskega tira je širok 80,00 m. |
(4) Če
so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od
tistih, ki so navedeni v tem odloku, se upošteva določila drugih
predpisov. |
(5) V
varovalnih pasovih prometnih omrežij je treba za gradnjo objektov in
naprav na podlagi projektnih pogojev pridobiti tudi soglasje pristojnega
izvajalca gospodarske javne službe. Posegi v varovalni pas prometnega
omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega
omrežja. |
(6) Če
so varovalni pasovi posameznega prometnega omrežja z drugimi predpisi
določeni drugače od navedenih v tem odloku, se upoštevajo določbe drugih
predpisov. |
(7) Na
območjih predvidenih tras cest gradnja objektov ni dovoljena, razen če
je mogoče ugotoviti, da predviden poseg ne bo oviral izgradnje
predvidene ceste. |
(8) Pri
umeščanju novih objektov v prostor je potrebno upoštevati rekonstrukcije
in razširitve cest na predpisane elemente oziroma potrebne nove trase. |
(9) Pri
naseljih, ki so varovana kot naselbinska dediščina, se odmiki objektov
od cest podrejajo določilom pristojnega organa za varstvo kulturne
dediščine. |
|
46. člen |
|
(priključevanje objektov na javne ceste) |
|
(1) Vsi
zahtevni in manj zahtevni objekti morajo imeti zagotovljen dostop ali
priključek na javno cesto ali javno pot. |
(2) Priključki na javno cesto morajo biti zgrajeni tako, da ne ovirajo
prometa. Izvedejo se na podlagi soglasja organa Občine, pristojnega za
promet, ali izvajalca gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest
ter v skladu s standardi, ki omogočajo dostop gasilskih in
intervencijskih vozil. |
(3) Parkirišča morajo biti urejena tako, da se vozila čelno vključujejo
na javno cesto. |
(4) Objekte je treba priključiti na javno cesto s skupnim priključkom.
Odstop od tega pravila je mogoč le ob soglasju organa Občine,
pristojnega za promet. |
(5) Slepo zaključene nove javne ceste imajo na koncu obračališče. Odstop
od tega pravila je mogoč le ob soglasju organa Občine, pristojnega za
promet. |
|
15. Okoljska energetska in elektronska komunikacijska gospodarska javna
infrastruktura |
|
47. člen |
|
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih zemljiščih) |
|
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture,
nezahtevnih ali enostavnih objektov in drugih objektov, ki ne
potrebujejo komunalnih priključkov, je dopustna samo na komunalno
opremljenih stavbnih zemljiščih. |
(2) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna
tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z
gradnjo objektov zagotovi komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v
skladu s predpisi s področja prostorskega načrtovanja. |
|
48. člen |
|
(predpisana gospodarska javna infrastruktura) |
|
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo so komunalno opremljena, če imajo
zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev
na elektroenergetsko omrežje in dostop do javne ceste. V zvezi s
priključevanjem na plinovodno omrežje je treba upoštevati določbe
54. člena tega odloka. |
(2) Če
nestanovanjski objekti za svoje delovanje ne potrebujejo vse v prvem
odstavku tega člena navedene gospodarske javne infrastrukture, se
potrebna komunalna opremljenost določi v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. Če objekt za delovanje
potrebuje pitno ali tehnološko vodo, sta za določitev potrebne komunalne
opremljenosti obvezni soglasji ali mnenji pristojnega izvajalca
gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in pristojnega izvajalca
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode v Občini. |
(3) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremljenost objektov
tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če ta
način oskrbe sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje
ter z njim soglašata organ Občine, pristojen za urbanizem, in izvajalec
gospodarske javne službe, katerega delovno področje ta način oskrbe
zadeva. |
|
49. člen |
|
(obvezno priključevanje na okoljsko in energetsko gospodarsko javno
infrastrukturo) |
|
(1) Objekte je treba priključiti na okoljsko in energetsko gospodarsko
javno infrastrukturo, predpisano v 48. členu tega odloka, in na drugo
gospodarsko javno infrastrukturo, ki jo za posamezne vrste objektov
oziroma EUP predpisuje drug predpis. |
(2) Obveznost priključevanja objektov na posamezno vrsto okoljske in
energetske gospodarske javne infrastrukture je določena za vsak EUP
posebej z oznako obveznosti priključevanja. |
(3) Če
obveznost priključevanja objektov na posamezno vrsto okoljske in
energetske gospodarske javne infrastrukture za EUP ni določena, se
obveznost priključevanja objekta na posamezno vrsto okoljske in
energetske gospodarske javne infrastrukture določi v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objekta. |
(4) Oznake iz drugega odstavka tega člena imajo naslednji pomen: |
Komunalna oprema, na katero je priključevanje obvezno. |
1 |
2 |
3 |
Obvezna priključitev na vodovodno omrežje centralnega
vodovodnega sistema. |
• |
• |
|
Obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje centralnega
kanalizacijskega sistema. |
• |
|
|
Obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje lokalnega
kanalizacijskega sistema ali na individualni sistem odvajanja in
čiščenja odpadne vode (nepretočna greznica, mala čistilna
naprava). |
|
• |
|
Obvezna priključitev na plinovodno omrežje, če objekt ne
uporablja obnovljivih virov energije. |
• |
|
|
Obvezna priključitev na elektroenergetsko omrežje. |
• |
• |
|
Ceste. |
• |
• |
• |
Če je v območju predvidena gradnja objekta, ki za svoje
delovanje potrebuje priključitev na komunalno opremo, se
komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja glede na namen objektov. |
|
|
• |
(5) Če
enota urejanja prostora nima oznake obveznosti priključevanja na
komunalno opremo pomeni, da obveznost priključevanja ni potrebna. |
(6) Za
objekte, za katere je priključitev na javno vodovodno omrežje obvezna,
se lahko s soglasjem organa Občine, pristojnega za gospodarske javne
službe, in s pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne
službe oskrbe s pitno vodo izjemoma dovoli uporaba lastnih sistemov za
oskrbo z vodo (lastno zajetje, zbiralnik za kapnico, cisterna), kadar
zaradi fizičnih ovir med objektom ter obstoječim in načrtovanim
vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih
objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ali drugih fizičnih ovir v
prostoru) priključitev na javno vodovodno omrežje ni mogoča oziroma
smotrna. |
(7) Za
objekte, za katere je priključitev na javno kanalizacijsko omrežje
obvezna, se lahko s soglasjem organa Občine, pristojnega za gospodarske
javne službe, in s pozitivnim mnenjem Agencije Republike Slovenije za
okolje ter pozitivnim mnenjem pristojnega izvajalca gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
izjemoma dovoli uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode
(mala čistilna naprava ali nepretočna greznica), kadar zaradi fizičnih
ovir med objektom in obstoječim in načrtovanim kanalizacijskim omrežjem
(velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja,
prečkanje vodotokov ali drugih fizičnih ovir v prostoru) priključitev na
javno kanalizacijsko omrežje ni mogoča oziroma smotrna. |
(8) V
šestih mesecih po končani gradnji javnega vodovodnega omrežja se morajo
nanj priključiti vsi objekti, ki na javno vodovodno omrežje še niso
priključeni in je zanje priključitev mogoča. Lastnike nepremičnin k
priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega vodovodnega omrežja
v skladu s predpisi Občine s področja oskrbe s pitno vodo. |
(9) V
šestih mesecih po končani gradnji javnega kanalizacijskega omrežja se
morajo nanj priključiti vsi objekti, ki na javno kanalizacijsko omrežje
še niso priključeni in je zanje priključitev mogoča. Lastnike
nepremičnin k priključevanju pozove pristojni upravljavec javnega
kanalizacijskega omrežja v skladu s predpisi Občine s področja odvajanja
in čiščenja odpadne vode. |
(10) Vsi
objekti, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih
ali enostavnih objektov oziroma objektov, v katerih se ne izvaja
dejavnost, pri kateri nastajajo komunalni odpadki, morajo imeti urejen
sistem zbiranja komunalnih odpadkov. |
|
50. člen |
|
(varovalni pasovi in koridorji okoljske, energetske) |
|
(1) Širina varovalnih pasov okoljske in energetske gospodarske javne
infrastrukture znaša: |
Širina varovalnih pasov objektov in omrežij okoljske in
energetske gospodarske javne infrastrukture: |
1. Vodovod, kanalizacija, vodi mineralne vode, vodi namenjeni
telekomunikacijskim storitvam, vodi javne razsvetljave in drugi
vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe, razen
tistih iz druge, tretje in četrte točke te preglednice in razen
priključkov na te vode |
3 m |
2. Elektroenergetski vodi nazivne napetosti: |
|
– 400 kV in 220 kV |
40 m |
– 35 kV in 110 kV – nadzemni potek |
15 m |
– 35 kV in 110 kV – podzemni potek |
3 m |
– 10 ali 20 kV – nadzemni potek |
10 m |
– 10 ali 20 kV – podzemni potek |
1 m |
– RTP z nazivno napetostjo 400 kV in 220 kV |
40 m |
– RTP z nazivno napetostjo 35 kV in 110 kV |
15 m |
– RTP in TP z nazivno napetostjo do 35 kV |
2 m |
3. Plinovod z obratovalnim tlakom: |
|
– 16 bar ali več |
100 m |
– Manjšim od 16 bar in večjim od 1 bar |
30 m |
– Manjšim od 1 bar |
5 m |
4. Regulacijske in merilne postaje sistema zemeljskega plina: |
30 m |
(2) Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega
infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od
zunanjega zidu objekta, če nima varovalne ograje. |
(3) V
varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna
gradnja objektov in naprav na podlagi soglasja pristojnega izvajalca
gospodarske javne službe infrastrukturnega omrežja. |
(4) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav iz
prvega odstavka tega člena ni dopustna gradnja (razen, če se ti vodi,
objekti ali naprave prestavijo): |
1. bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih
bivanju in rekreaciji, ter stanovanjskih objektov, |
2. objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa
osnovnega zdravstvenega varstva, |
3. objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali
gostinske dejavnosti, |
4. otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi, |
5. objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod
daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive,
gorljive in eksplozivne materiale. |
(5) V
varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV
in več sta na obstoječih objektih dopustna vzdrževanje objektov in
gradnja objektov za lastne potrebe, ki služijo obstoječemu objektu
(garaža, nadstrešek, lopa, parkirišče). |
(6) Za
vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe
namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječih
elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih
komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih
vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja
elektromagnetnega sevanja v okolju. |
(7) V
varovalnem koridorju pomembnejših elektronskih komunikacijskih zračnih
zvez je treba preveriti vpliv novogradnje na delovanje elektronskih
komunikacijskih zračnih zvez in pridobiti soglasje organa, pristojnega
za elektronske komunikacije. |
(8) V
pasu 2,50 m na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16
barov je prepovedano: |
1. saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1,00 m globoko, |
2. obdelovati zemljišče globlje kot 0,50 m oziroma ne globlje kot 0,50 m
nad temenom cevi, |
3. postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
(9) Varovalni pas plinovoda nad 16 bar predstavlja nadzorovani pas
plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovodnega omrežja pravico
nadzorovati dejavnosti in posege. V pasu 5,00 m levo in desno od osi
plinovoda, ki predstavlja varnostni pas plinovoda nad 16 bar, gradnja
stavb ni dopustna, v tem pasu ima upravljavec plinovodnega omrežja
stalno pravico dostopa do plinovoda. |
(10) Če
so varovalni pasovi ali koridorji posameznega infrastrukturnega omrežja
z drugimi predpisi določeni drugače od tistih, ki so navedenih v tem
odloku, se upoštevajo določbe drugih predpisov. |
|
51. člen |
|
(gradnja okoljske energetske in elektronske komunikacijske
infrastrukture) |
|
(1) Trase omrežij komunalne opreme je treba medsebojno uskladiti.
Potekati morajo tako, da omogočajo priključitev posameznih porabnikov. |
(2) Gradnja omrežij okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
gospodarske javne infrastrukture mora potekati sočasno in usklajeno.
Mogoče so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne
komunalne oskrbe ali izboljšanje ekonomske učinkovitosti izvajalcev
gospodarskih javnih služb. Ob gradnji nove okoljske, energetske in
elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba
izvesti rekonstrukcijo obstoječe istovrstne infrastrukture, ki ni več
ustrezna zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične
izvedbe, poškodb ali urbanističnih zahtev. |
(3) Omrežja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
gospodarske javne infrastrukture morajo potekati po javnih površinah. Na
odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih
površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti
gradnjo, obratovanje in vzdrževanje teh omrežij na svojem zemljišču,
izvajalec gospodarske javne službe pa mora za to od lastnika pridobiti
služnost. |
(4) V
območjih naselij in v območjih varovanih na podlagi predpisov s področja
varstva kulturne dediščine je treba omrežja elektronske komunikacijske
in elektroenergetske infrastrukture graditi v podzemni izvedbi. Odstop
od te določbe potrdi organ Občine, pristojen za okolje in prostor, na
območjih kulturne dediščine pa tudi služba, pristojna za varstvo
kulturne dediščine. Podzemna izvedba infrastrukture v območjih
arheološke kulturne dediščine je manj sprejemljiva rešitev. |
(5) Omrežja in jaške okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
gospodarske javne infrastrukture je treba na javnih cestah umeščati
zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi
zunaj kolesnic vozil. |
(6) Na
kmetijskih zemljiščih morajo biti objekti okoljske, energetske in
elektronske komunikacijske gospodarske javne infrastrukture na taki
globini, da je zagotovljena normalna uporaba kmetijskih zemljišč. Po
končani gradnji objektov okoljske, energetske in elektronske
komunikacijske gospodarske javne infrastrukture je treba kmetijsko
zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. |
(7) Prečkanja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske
gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka je treba načrtovati
tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. |
(8) Prečkanje vodov gospodarske javne infrastrukture preko vodotokov, ki
imajo status naravne vrednote, naj se izvede s podvrtavanjem struge ter
na a način, ki ne bo zahteval izvedbo posebnih zaščitnih ukrepov za
zavarovanje struge vodotoka, kot je npr. betoniranje, kamnomet. |
(9) Na
celotnem poteku tras mora biti zagotovljena dostopnost do objektov
okoljske, energetske in elektronske komunikacijske gospodarske javne
infrastrukture. |
|
52. člen |
|
(gradnja vodovodnega omrežja) |
|
(1) Vodovodno omrežje mora poleg oskrbe s pitno vodo na območjih,
priključenih na javni vodovodni sistem, zagotavljati tudi požarno
varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov v skladu s
predpisi s področja javnih hidrantnih omrežij. Če dopušča prostor ceste,
je treba hidrante umeščati zunaj povoznih površin. |
(2) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z
uporabo recikliranja porabljene vode. |
(3) Do
vodohrana je treba zagotoviti dostopno pot. Vodohran je treba zaradi
manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopati. |
|
53. člen |
|
(gradnja kanalizacijskega omrežja) |
|
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu, razen
na območjih, kjer je izveden mešani sistem. |
(2) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest, parkirišč in
drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija
motorni promet, se izvajata v skladu s predpisi s področja odvajanja in
čiščenja odpadnih vod. |
(3) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode iz javnega
kanalizacijskega omrežja, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je
treba zagotoviti vsaj 1,00 m nadkritja z zemljino, lahko pa tudi z
nadvišanjem terena. Nad vtokom v zadrževalni bazen je dopustno izvesti
nadzemni objekt za odstranjevanje grobih delcev iz odpadne vode,
vgraditev strojne opreme in vzdrževanje objekta. Do zadrževalnega bazena
je treba zagotoviti dovoz z javne ceste za vozila. Nad zadrževalnim
bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z
zasaditvijo vegetacije. |
(4) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene zunaj naselja ali na
njegovem robu. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne
ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno ograjo. |
(5) Male
čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno.
Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni
objekti morajo biti locirani na parceli, namenjeni gradnji stavbe, ali
na eni od parcel, namenjenih gradnji več stavb, če naprava služi več
stavbam. |
(6) Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte
čistilnih naprav se v prostoru načrtuje tako, da se na zavarovanih
območjih narave, območjih naravnih vrednot in območjih biotske
raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. |
(7) Vsi
interni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti
evidentirani pri izvajalcu gospodarske javne službe za odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. |
(8) Pri
gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela
padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. |
(9) Na
vseh območjih, za katera je iz strokovnih podlag (geomehansko poročilo)
razvidno, da teren ne omogoča ponikanja, je treba padavinsko vodo
odvajati v javno kanalizacijsko omrežje ali ostale odvodnike. Kadar se
padavinsko vodo s teh območij odvaja v javno kanalizacijsko omrežje ali
vodotok, je treba čim večji delež padavinske vode pred odvodom v
kanalizacijsko omrežje začasno zadržati na lokaciji. |
(10) Padavinske vode iz objektov in z njihovih parcel, namenjenih
gradnji, ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za
odvodnjavanje javnih površin. |
(11) Odplake iz gospodarskih poslopij (gnojevka, gnojnica) je treba
odvajati v vodotesno gnojno jamo oziroma jamo za gnojevko. |
(12) Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje
površinskih vod in podtalnice. |
|
54. člen |
|
(gradnja omrežja zemeljskega plina in utekočinjenega naftnega plina) |
|
(1) Omrežje zemeljskega plina se gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju
cest in vodotokov (mostovi, brvi, nadvozi) je dopustna tudi nadzemna
izvedba. Podzemna izvedba omrežja zemeljskega plina v območjih
arheološke kulturne dediščine je manj sprejemljiva rešitev. |
(2) V
EUP, kjer je načrtovana gradnja plinovodnega omrežja in objekt ne bo
uporabljal obnovljivih virov energije, je dopustna začasna postavitev
rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin. Zunanji rezervoar za
utekočinjeni naftni plin za lastne potrebe objekta mora biti tipski in
atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec.
Rezervoar za utekočinjeni naftni plin mora biti odmaknjen od meje
sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o
utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,50 m. Manjši odmik je
mogoč le, če je skladen z navedenim predpisom in če je bilo pred
začetkom gradnje pridobljeno pisno soglasje lastnika sosednjega
zemljišča. |
(3) Prevzemne in merilno-regulacijske postaje morajo biti grajene in
locirane v odmikih od javnih površin in objektov v skladu s predpisi s
področja graditve, obratovanja in vzdrževanja plinovodov. |
|
55. člen |
|
(gradnja elektroenergetskega omrežja) |
|
(1) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov
napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati
35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v
napetostni nivo 400 kV v skladu z veljavnimi tehničnimi in okoljskimi
predpisi za gradnjo elektroenergetskih vodov in objektov. |
(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV
in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli. Gradnja nadzemnih vodov
napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj naselij, v
naseljih pa le v primeru prilagoditve nadzemnega omrežja zaradi
preureditve v podzemno omrežje. |
(3) V
primeru slabih napetostnih razmer se morajo pri predvidenih gradnjah
objektov zgraditi še vmesne transformatorske postaje 20/0,4 kV. |
(4) Pri
načrtovanju in gradnji jamborov in drogov daljnovodov se je potrebno
izogniti dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in
grebenom. Pri izboru lokacije naj velja, da se jih postavi za naravne
vzpetine, skupine dreves, robove gozda in podobno. |
(5) Vizualno izpostavljenost transformatorskih postaj je treba omejiti
tako, da se vključujejo v objekte drugih namembnosti, pod pogojem, da
sevanje ne ogroža uporabnikov objekta, oziroma se združujejo z drugimi
infrastrukturnimi objekti ali ureditvami (zbirna mesta za odpadke,
nadstrešnice, delno zasutje in podobno). |
(6) Objekti elektroenergetskega omrežja ne smejo imeti negativnega
vpliva na objekte in območja kulturne dediščine. |
|
56. člen |
|
(gradnja elektronskih komunikacijskih omrežij) |
|
(1) Vsi
objekti elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče
infrastrukture morajo biti grajeni na način, ki omogoča skupno uporabo
teh objektov. |
(2) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih
povezav, morajo biti izvedena s podzemnimi kabli v kabelski
kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(3) Gradnja baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustna
v EUP z namensko rabo IP, IG, K1, K2, G, ZS (a do d), O, OO ali LN. V
EUP z namensko rabo PC ali PŽ je gradnja antenskih stolpov dopustna pod
pogojem, da antenski stolp stoji neposredno ob drugi stavbi ali v
skupini visokih dreves. |
(4) Če
se bazne postaje gradijo kot manj zahtevni objekti, veljajo zanje
določbe 37. člena tega odloka. |
(5) Za
zagotovitev minimalnih vplivov na okolico je treba objekte in naprave
mobilne telefonije načrtovati tako, da je v čim večji meri preprečena
vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav in da je vpliv na
vidne kvalitete prostora čim manjši. Antenski objekti in naprave se pri
umeščanju na druge obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da
skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. |
(6) Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim
bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter
naravnim danostim prostora, okolico objekta pa je treba ozeleniti.
Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno
ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba
strehe tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. |
(7) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno postavljati na
zavarovana območja, naravne vrednote, varovana območja narave, v
varovalne gozdove in v gozdove s posebnim namenom ter v območja in
objekte varovane na podlagi predpisov s področja varstva kulturne
dediščine. Izjemoma je takšna umestitev dopustna, kadar ni mogoče
zagotoviti primernejše lokacije, pri čemer poseg ne sme spreminjati
lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status. Poseg je v tem
primeru dopusten le na podlagi soglasja organov, pristojnih za
ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine oziroma organa pristojnega
za gozdove. |
(8) Kadar je v EUP na območju ali objektu, ki je predviden za rušenje,
nameščena obstoječa bazna postaja, za katero je bilo izdano gradbeno
dovoljenje ali je izvedena v skladu s predpisi o graditvi, je za čas
gradnje dopustna postavitev nadomestne bazne postaje tudi z antenskim
stolpom. Po dokončanju gradnje se začasno bazno postajo odstrani oziroma
njeno postavitev uskladi z določili 37. člena tega odloka. |
|
57. člen |
|
(objekti za zbiranje odpadkov) |
|
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati na zbirnih mestih. Zbirno mesto
zagotavljajo uporabniki na parceli, namenjeni gradnji objekta. Izjemoma
je v širšem mestnem središču dopustna postavitev zbirnega mesta na javni
površini na podlagi soglasja organa Občine, pristojnega za okolje in
prostor, in izvajalca gospodarske javne službe zbiranja in prevoza
komunalnih odpadkov. Zbirno mesto je treba urediti tako, da je
zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali
sosednje objekte. |
(2) Zbiralnice ločenih frakcij odpadkov so umeščene na utrjene javno
dostopne površine. Izvedene so lahko v nadzemni (pokrit ali nepokrit ter
delno ali v celoti ograjen prostor) ali podzemni izvedbi. Zbiralnice
ločenih frakcij odpadkov je treba razporediti tako, da zajemajo
gravitacijsko območje 300 prebivalcev, na območjih razpršene poselitve
pa 500 prebivalcev. |
(3) Zbirni center za odpadke mora biti delno ali v celoti ograjen z
vratarnico. Izveden je lahko tudi kot zaprt objekt. |
(4) Industrijski odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju
ali do odvoza na ustrezno odlagališče odpadkov skladiščijo v območju
proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko
zgrajenih skladiščih. |
(5) Za
skladiščenje raznih odpadnih materialov, ki so lahko onesnaženi z olji,
maščobami in drugimi nevarnimi snovmi, je potrebno predvideti posebne
površine, ki morajo biti urejene tako, da bo preprečeno onesnaževanje
površinskih vod in podtalnice. |
(6) Objekti za ravnanje z odpadki (zbiranje, predelava, sortiranje,
začasno skladiščenje različnih frakcij odpadkov) se lahko umestijo na
območja z namensko rabo IP, IG, O, OO, LN ali na druga območja, če se
zagotovi varstvo okolja in objekt za ravnanje z odpadki ne meji na
območje namenjeno stanovanjski gradnji. |
|
16. Družbena infrastruktura |
|
58. člen |
|
(družbena infrastruktura) |
|
(1) Družbena infrastruktura vključuje objekte za vzgojo in
izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, šport (športni center,
športni park, športna igrišča ob šolah, ki so namenjena tudi širši
javnosti), kulturo, občinsko in lokalno upravo, državno upravne in
verske objekte. |
(2) Obstoječe objekte družbene infrastrukture je treba ohranjati. |
(3) Objekte družbene infrastrukture se lahko gradi v območjih, kjer so
taki objekti predvideni, kar je določeno v 22. členu tega odloka. |
|
17. Javne površine |
|
59. člen |
|
(objekti v javni rabi in javne površine) |
|
(1) Objekte v javni rabi definirajo predpisi s področja graditve
objektov. Glede na vrsto objektov in način rabe se delijo na javne
površine in na nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. |
(2) Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji
namenjena vsem, in vključujejo predvsem železnice, javne ceste, javne
poti, trge, otroška igrišča, parkirišča, pokopališča, parke, zelenice
ter rekreacijske in športne površine. |
(3) Na
površinah, ki imajo poleg osnovne namembnosti tudi funkcijo javne
površine, lahko Občina določi služnost rabe v javno korist. Površine, na
katerih se določi služnost rabe v javno korist, so predvsem pasaže,
arkade, pešpoti, peš prehodi, parki in podobno. |
(4) Obstoječe stavbe in njihove parcele, namenjene gradnji, ki se
nahajajo znotraj območja javnih površin, so iz javnih površin izvzete. |
(5) Za
določitev parcele, namenjene gradnji, k obstoječemu objektu iz četrtega
odstavka tega člena se uporabijo določbe 34. člena tega odloka. |
(6) Javne površine in površine, na katerih se določi služnost rabe v
javno korist, se lahko spremenijo ali določijo na novo z OPPN. |
(7) Javne površine se lahko uporabijo ob naravnih in drugih nesrečah kot
območja za umik, evakuacijo, nastanitev in kot območja za zbiranje
reševalnih ekip. |
|
18. Razpršena gradnja |
|
60. člen |
|
(stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih) |
|
(1) Objekte v javni rabi definirajo predpisi s področja graditve
objektov. Glede na vrsto objektov in način rabe se delijo na javne
površine in na nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi. |
(2) V
EUP z namensko rabo K1, K2, G ali ZS a, ZS b, ZS c, ZS d in ZS e so
evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje. |
(3) Stavbišča razpršene gradnje so evidentirana na podlagi podatkov
katastra stavb. |
(4) Na
obstoječem zakonito zgrajenem objektu razpršene gradnje oziroma na
njegovi parceli, namenjeni gradnji, so za izboljšanje bivalnega
standarda in ohranjanja kulturne krajine dopustne naslednje vrste
gradenj, ob upoštevanju, da na poplavnem območju veljajo omejitve iz
83. člena tega odloka: |
1. rekonstrukcija objekta, |
2. gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta,
novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 50 % BTP
oziroma izključno na območju zelenega sistema do 100 % BTP v primeru
osme točke sedmega odstavka tega člena, |
3. dozidava objekta do 50 % povečanja BTP oziroma izključno na območju
zelenega sistema 100 % BTP v primeru osme točke sedmega odstavka tega
člena, |
4. nadzidava objekta za eno dodatno etažo, kar je tudi največja etažnost
nadomestne gradnje, |
5. vzdrževanje objekta, |
6. odstranitev objekta, |
7. gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe osnovnega
objekta. |
(5) Gradnje iz četrtega odstavka tega člena so dopustne samo kot
enkratni poseg na posamičnih obstoječih objektih razpršene gradnje.
Objekta, ki je bil zgrajen na mesto poprej odstranjenega objekta, ni
dopustno dozidati in nadzidati oziroma povečati BTP z rekonstrukcijo. |
(6) BTP
iz četrtega odstavka tega člena se šteje brez kleti obstoječega,
prizidanega ali novega objekta ter brez površin odstavka c) 5.1.3.1
točke SIST ISO 9836. V primeru več stavb v sklopu obstoječe domačije se
lahko uporabi skupen seštevek BTP vseh stavb. Kleti je dovoljeno graditi
skladno z določbami tega odloka. |
(7) Dopustne so spremembe namembnosti zakonito zgrajenih obstoječih
objektov in objektov iz druge točke četrtega odstavka tega člena zgolj
v: |
1. 12714
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, |
2. 12711
Stavbe za rastlinsko pridelavo, |
3. 12713
Stavbe za skladiščenje pridelka, |
4. 12712
Stavbe za rejo živali, |
5. 12510
Industrijske stavbe: samo obrtne delavnice: do 200,00 m2 BTP
objekta ali dela objekta, |
6. zidanice (vinske kleti), |
7. dopolnilne dejavnosti kmetije v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in
pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji razen
pridobivanje in prodaja energije iz vetrnih virov, |
8. objekte za potrebe turizma, ki niso namenjeni stalnemu bivanju. |
(8) V
primeru spremembe namembnosti iz osme točke prejšnjega odstavka tega
člena je ne glede na določbe četrtega odstavka tega člena, mogoča
gradnja novega objekta s spremenjeno namembnostjo za potrebe turizma 10
m od stavbišča obstoječega objekta. Obstoječ objekt se mora v takem
primeru obvezno odstraniti, njegovo stavbišče pa povrniti v dejansko
rabo, ki jo je predstavljalo stavbišče novega objekta pred pozidavo.
Parcela namenjena gradnji se v tem primeru prilagodi novemu stanju
skladno z določbami 34. člena. |
(9) Če
obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni vrisan v grafičnem delu iz
tretjega odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane
objekte. |
(10) Za
določitev parcele, namenjene gradnji, k obstoječemu zakonito zgrajenemu
objektu se uporabijo določbe 34. člena tega odloka. |
(11) Zunaj območja naselja se prostorske ureditve in posamezni posegi v
prostor ne izvajajo na območjih naravnih vrednot in območij habitatov
ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih
tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na
celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. |
|
19. Oglaševanje |
|
61. člen |
|
(objekti za oglaševanje) |
|
(1) Objekte za oglaševanje, ki so v Uredbi o razvrščanju objektov
(Uradni list RS, št. 37/18) definirani kot enostavni objekt je dovoljeno
postavljati v vseh EUP. |
(2) Za
postavitev objektov za oglaševanje je treba pridobiti tudi soglasje
organa Občine, pristojnega za urejanje prostora. |
(3) Na
območjih in objektih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine ali ohranjanja narave, je treba za postavitev objektov za
oglaševanje pridobiti tudi soglasje organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine oziroma ohranjanja narave. |
(4) V
skladu s pogoji tega odloka je dopustno: |
1. ob
gradnji ali ob rekonstrukciji cest prilagoditi lokacije objektov za
oglaševanje spremenjenim razmeram na terenu, |
2. določiti nove lokacije objektov za oglaševanje kot del zunanje
ureditve prostora. |
(5) Izvajanje oglaševanja na javnih mestih v Občini določa Odlok o
oglaševanju in plakatiranju v Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS,
št. 58/17). |
|
20. Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine, okolja in naravnih
dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanje
zdravja |
|
62. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Zavarovana območja, naravne vrednote, posebna varstvena območja
(Natura 2000), potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 in
ekološko pomembna območja so razglašena ali določena s posebnimi
predpisi. |
(2) Skladno s 105. členom Zakona o ohranjanju narave je za gradnjo
objekta na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja
narave poseben status, je potrebno pridobiti pogoje in naravovarstveno
soglasje oziroma mnenje organa pristojnega za ohranjanje narave. |
(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana v Prikazu stanja
prostora in se sproti posodabljajo. |
(4) Na
zavarovanih območjih narave se upošteva varstvene usmeritve, izhodišča
in pogoje, ki jih podaja Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter
kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Šmarje pri Jelšah
(Uradni list RS, št. 35/90). |
(5) Z
naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov
obstoj. |
Posegi
in dejavnosti se na naravni vrednoti izvajajo, če ni drugih prostorskih
ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če
ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti: |
– na
površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni
vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo
ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v
čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske,
vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote, |
– na
drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in
ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo
življenjske razmere na rastišču, |
– na
ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo
kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se
poruši naravno ravnovesje, |
– na
botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del
narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je
onemogočeno dolgoročno preživetje. |
(6) Območje pričakovanih naravnih vrednot |
Pogorje
Boča je zgrajeno iz karbonatnih kamenin, kjer lahko pričakujemo odkritja
novih podzemnih geomorfoloških tvorb (jame, brezna). Vsak, ki odkrije
del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je
dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa
Znanstvenoraziskovalnega centra ter pristojno območno enoto Zavoda RS za
varstvo narave. |
(7) Habitatni tipi in značilni elementi krajine, so pomembni za
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju Občine Rogaška Slatina ni
bilo izvedeno kartiranje habitatnih tipov, zato je pred odločitvijo o
prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo na območja s
predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma razmestitvijo dejavnosti
v prostoru, treba ugotoviti prisotnost habitatnih tipov na teh območjih
in njihovo stanje ohranjenosti. |
(8) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in
dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo na način,
da je njihov neugoden vpliv čim manjši. Posegi in dejavnosti na območjih
iz prejšnjega odstavka se načrtujejo na način in v obsegu: |
– da se
v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost
habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te
razširjenosti pokriva, |
– da se
v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega
tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji
iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih in |
– da se
ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in
živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo
varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. |
(9) Na
ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti
prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko
bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi
katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa
se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. |
(10) Na
ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi območja Natura 2000, so vsi
posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji
možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost
habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z
načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. |
(11) Pri
izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim
odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je
neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši. |
(12) Na
posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se posege in
dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri: |
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih ali živalskih vrst; |
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih
tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno
rabo; |
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih
vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše
življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko
prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst
in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. |
(13) Pri
izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s varstvenimi
usmeritvami za posebna varstvena območja, se izvedejo vsi možni tehnični
in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in
živali ter njihove habitate čim manjši. |
(14) Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: |
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne
ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir
oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti,
vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih
oblik ter prezimovanja, |
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje
ali druge oblike razmnoževanja. |
(15) Na
območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter
gensko spremenjenih organizmov. |
(16) Posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših
delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi
katerih je določeno potencialno posebno varstveno območje (npr.
rastišča, gnezdišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki
pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja. |
(17) Ne
glede na ostale določbe tega odloka se na območjih, ki imajo na podlagi
predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, posegi in
dejavnosti načrtujejo ter izvajajo ob upoštevanju tudi naslednjih
varstvenih usmeritev: |
Kmetijstvo: |
– Na
večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo
omejki, živice, gozdni otoki, vodna telesa. |
– Vzpodbuja naj se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki
zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske
raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko
pomembnih območjih in območjih Natura 2000. |
– Melioracije se izvaja le na kmetijskih zemljiščih, kjer je
zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti. |
– V
območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana
ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali
izravnalne ukrepe. |
– Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti
krajini na območjih ohranjanja narave se izvaja na način, da je mogoč
prehod prostoživečih vrst. Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o
ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih
prostoživečih vrst. |
Gozdarstvo: |
– Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne
prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih
vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko
pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih. |
– V
območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko
povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove (in druge oblike
naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju. |
Upravljanje z vodami in poplavna ogroženost: |
– Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in biotsko
raznovrstnost, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in
habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje
in posebno varstveno območje (območje Natura 2000). |
– Ob
vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo
ukrepi za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) rastlinskih vrst. |
– Utrditve brežin vodotokov naj se izvajajo sonaravno z biotehničnimi
ukrepi. Klasična trapezasta regulacija s poravnanimi brežinami in
uporabo betona naj se ne izvaja. Ob vodotokih naj se ohranja zveznost
obrežne vegetacije. |
– Odvzem
vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in
delovanje obnovljenih ali prenovljenih starih objektov, ki so vezani na
izkoriščanja energije tekoče vode mora zagotavljati pogoje za ohranitev
vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in
za zajezitvijo oziroma odvzemom vode. |
– Raba
vode se izvaja le ob zagotavljanju ohranjanja lastnosti zaradi katerih
imajo vodotoki na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben
status ter ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki bo
omogočal naravno hidrodinamiko vodotokov. |
– Obsega
poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je
to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. |
– Vodna
infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih
procesov na vodah in ob njih. |
– Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva
naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki
zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Ob
vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obrežne
vegetacije. |
– Na
reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega
stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za
zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem
visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku. |
– Rekonstrukcija, adaptacije ali obnova, ki bistveno ne spreminja
namembnosti in velikosti objektov se izvede ob zagotavljanju ohranjanja
naravnih vrednot in pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov
ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma
odvzemom vode. |
– Preprečuje naj se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in
tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke oziroma njihove dele naj se
ustrezno sanira. |
– Za vse
posege v vodotoke in v priobalno zemljišče vodotokov, ki imajo na
podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti
soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave. |
Mineralne surovine: |
– Izvajanje dejavnosti rabe mineralnih surovin naj se načrtuje tako, da
se zagotavlja varstvo zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
– Obstoječe kope v območjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno sanira
s povrnitvijo v naravno stanje ali uredi kot nadomestni habitat. |
|
63. člen |
|
(gradnje na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine) |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine
(aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). |
(3) Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi za
zagotavljanje sodobnih funkcionalnih zahtev v skladu s predpisi in
standardi ter v skladu s tem odlokom določeno namensko rabo. Posegi
morajo prispevati k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti ter jo varovati in ohranjati na mestu samem (in situ). |
(4) |
Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
1. gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote
objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
2. Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(5) Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
(6) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
|
64. člen |
|
(kulturni spomeniki) |
|
Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
|
65. člen |
|
(varstvena območja dediščine) |
|
Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje posamezen varstveni režim akta o določitvi varstvenih
območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi
režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi
varstvenih območij dediščine. |
|
66. člen |
|
(registrirana arheološka najdišča) |
|
(1) Za
izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti
kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo
kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke
ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih
arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav
določi pristojna javna služba. |
(2) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(3) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
(4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi. |
|
67. člen |
|
(kulturna dediščina) |
|
(1) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine. |
(2) Če
se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov,
neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi
bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti
predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna
javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
(3) Za
poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela,
dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov. |
|
68. člen |
|
(varstveni režimi registrirane dediščine) |
|
(1) Za
vse vrste registrirane kulturne dediščine so prepovedani posegi v
prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane
vrednote in prepoznavne značilnosti registrirane kulturne dediščine. |
(2) Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
1. tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
2. gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
3. oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
4. funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
5. sestavine in pritikline, |
6. stavbno pohištvo in notranja oprema, |
7. komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
8. pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih
– cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
9. celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
10. zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(3) Za
registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
1. naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
2. odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
3. prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
4. prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
5. naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
6. podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
7. odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz
njega), |
8. stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
9. oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
10. zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(4) Za
registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
1. zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), |
2. grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
3. naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
4. podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico
(ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in
utemeljene meje), |
5. rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj
in obstoj rastlin, in |
6. vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
(5) Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
1. odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
2. poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
3. ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
4. gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
5. postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
(6) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati
stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
1. če ni
možno najti drugih rešitev in |
2. če se
na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
(7) V
primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke
raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča
opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta. |
(8) Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
1. avtentičnost lokacije, |
2. materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
3. vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
(9) Za
drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
1. materialna substanca, ki je še ohranjena, |
2. lokacija in prostorska pojavnost, |
3. vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(10) V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
(11) Za
poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
(12) Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v
posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi
pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. |
|
69. člen |
|
(varovanje in izboljšanje okolja) |
|
Gradnja
objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe
namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča
večjih motenj v okolju, kot so dopustne s predpisi. |
|
70. člen |
|
(soglasje za posege v gozdove) |
|
Za vse
posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje organa
pristojnega za gozdove. Soglasje je potrebno pridobiti tudi za posege v
EUP z namensko rabo ZS (od a do e). |
|
71. člen |
|
(gozdovi po dejanski rabi znotraj zelenega sistema) |
|
Za
gozdove znotraj zelenega sistema veljajo enaki pogoji za gospodarjenje z
njimi kot pred uvedbo zelenega sistema oziroma skladno z načrti službe
pristojne za gozdarstvo, ki usmerja gospodarjenje z gozdom znotraj
zelenega sistema. |
|
72. člen |
|
(varovalni gozdovi) |
|
(1) Varovalni gozdovi so določeni s predpisi s področja gozdarstva. |
(2) Posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in
ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih
je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi
predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda ministrstvo pristojno za
gozdarstvo. |
(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana v Prikazu stanja
prostora in se sproti posodabljajo. |
|
73. člen |
|
(gozdovi s posebnim pomenom) |
|
(1) Gozdovi s posebnim namenom so določeni s predpisi s področja
gozdarstva. |
(2) Za
posege v gozdove s posebnim namenom je treba pridobiti soglasje organa
pristojnega za gozdove. |
(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana v Prikazu stanja
prostora in se sproti posodabljajo. |
|
74. člen |
|
(gozdni rezervati) |
|
(1) Gozdni rezervati so določeni s predpisi s področja gozdarstva. |
(2) Posegi v gozdne rezervate so prepovedani. |
(3) V
gozdnih rezervatih so izjemoma dovoljeni posegi za izvajanje nalog javne
gozdarske službe, nalog javne službe ohranjanja narave in nadzorstvene
naloge lovstva ter gozdarstva, posamezne raziskovalne naloge, dovoljen
pa je tudi ogled rezervata v spremstvu lastnika gozda ali delavca javne
gozdarske službe oziroma po obstoječih poteh v javni rabi, ki vodijo
skozi rezervat. |
(4) Dovoljenje za izjemne posege poda ministrstvo pristojno za
gozdarstvo. |
(5) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana v Prikazu stanja
prostora in se sproti posodabljajo. |
|
75. člen |
|
(gradnja objektov ob gozdnem robu) |
|
(1) Pri
novogradnjah manj zahtevnih in zahtevnih objektov je treba zagotoviti
zadosten varnostni odmik od gozdnega roba, praviloma v širini, ki je
enaka višini odraslega gozdnega drevja na rastišču, kjer je načrtovan
poseg. |
(2) Višino odraslega gozdnega drevja iz prejšnjega odstavka oceni
služba, pristojna za gozdove na podlagi ugotovljenega stanja na lokaciji
(odrasli gozdovi) oziroma kot primerjalno višino s podobnih rastišč. |
(3) V
primeru manjšega odmika je priporočljivo z lastnikom (lastniki) gozdne
parcele predhodno skleniti pisni dogovor o ukrepanju v primeru škodnega
pojava, morebitni odškodninski odgovornosti, odškodnini zaradi
predčasnega poseka drevja (pred največjo vrednostjo drevesa) in zaradi
nadstandardnega spravila lesa ter drugih ukrepih, potrebnih za
zagotovitev pogojev za gospodarjenje z gozdnimi površinami (usmerjeno
podiranje gozdnega drevja). |
(4) Zaradi vplivnega območja gozda oziroma vpliva objekta ali načrtovane
ureditve na gozd je za posege na negozdnem zemljišču v pasu ene sestojne
višine odraslega gozdnega drevja pridobiti soglasje službe, pristojne za
gozdarstvo. |
|
76. člen |
|
(dostop do gozdnih in kmetijskih zemljišč) |
|
(1) Ob
načrtovanju in gradnji objektov ali drugih del je treba omogočiti
neoviran dostop in dovoz do posameznih kmetijskih oziroma gozdnih
zemljišč po obstoječih poteh. V primeru ukinitve obstoječih poti je
treba le-te nadomestiti z novimi. |
(2) Dostop do gozdnih in kmetijskih površin je potrebno zagotoviti tako
ob gradnji objekta, kot tudi kasnejšemu obratovanju (uporabi) novega
objekta. |
(3) Parametre prometnice, potrebne za dostop do gozdnih površin v
soglasju na podlagi zakonskih določil opredeli služba, pristojna za
gozdarstvo. |
|
77. člen |
|
(priobalno zemljišče) |
|
(1) Priobalno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: priobalno
zemljišče) je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. |
(2) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega: |
1. na
vodah 1. reda (Sotla) 15,00 m od meje vodnega zemljišča (znotraj
naselij) in 40,00 m od meje vodnega zemljišča (zunaj naselij) |
2. na
ostalih vodotokih in stoječih vodah 5,00 m od meje vodnega zemljišča. |
(3) Kadar vodno zemljišče v naravi odstopa od vodnega zemljišča v
zemljiškem katastru ali to zemljišče na podlagi predpisov o vodah še ni
določeno, se meja vodnega zemljišča tekočih voda določi na osnovi
predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča voda. |
(4) Pogoje za posege v priobalno zemljišče določajo predpisi s področja
upravljanja voda. |
(5) Na
priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in
vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske
intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za
prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi. |
(6) Za
vse posege v priobalno zemljišče vodotokov je treba pridobiti pogoje
organov pristojnih za upravljanje voda. |
|
78. člen |
|
(vodovarstvena območja) |
|
(1) Vodovarstvena območja so določena s predpisi s področja varstva
voda. |
(2) Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le v skladu s pogoji
in omejitvami veljavnih državnih uredb in občinskih odlokov o
zavarovanju vodnih virov ter s soglasjem organa, pristojnega za vode. |
(3) Območja iz prvega odstavka tega člena so prikazana v Prikazu stanja
prostora in se sproti posodabljajo. |
(4) Na
vodovarstvenih območjih je potrebno vse odpadne komunalne vode iz
objektov priključiti na vodotesno kanalizacijo, zaključeno s čistilno
napravo. |
(5) Na
kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo v vodovarstvenih območjih, je
potrebno upoštevati veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v
tla. |
|
79. člen |
|
(varstvo in izboljšanje zraka) |
|
(1) Pri
gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati predpise s
področja varstva zraka. |
(2) Prioritetna je uporaba obnovljivih virov energije in priključitev
objektov na daljinsko ogrevanje ali plin, kjer je to mogoče. |
(3) Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno
umeščati samo v območja namenjena proizvodnim dejavnostim (IG, IP, IK),
kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. |
|
80. člen |
|
(ukrepi ob naravnih in drugih nesrečah ter ob neposredni vojni
nevarnosti) |
|
V vseh
EUP, razen v EUP z namensko rabo PŽ: |
1. da se
ob nevarnosti nastanka ali ob nastanku naravnih in drugih nesreč območje
lahko uporabi za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaščitnih
ukrepov in za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev v skladu z
zakonom, vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje
zaščitnih ukrepov potrebni, razen na območjih poplavne ogroženosti; |
2. da se
ob neposredni vojni nevarnosti in vojni območje lahko uporabi za potrebe
obrambe v skladu z zakonom in mednarodnimi konvencijami ter za potrebe
izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči, zaščitnih ukrepov in za
zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev v skladu z zakonom. |
|
81. člen |
|
(varnost zračnega prometa in varovalna območja za obrambo) |
|
(1) Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko vplivajo na varnost
zračnega prometa, je treba zaznamovati v skladu s predpisi in soglasjem
pristojnega organa oziroma službe za civilno letalstvo. |
(2) Za
vsako novogradnjo in nadzidavo, katere višina nad terenom presega 18,00
m, je treba v ožjem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi
stebri ali antenskimi stolpi, pridobiti pogoje in soglasje organa,
pristojnega za obrambo. Za ožji okoliš šteje oddaljenost do 1000,00 m od
navedenih območij. |
(3) Za
vsako novogradnjo in nadzidavo katere višina nad terenom presega 25,00
m, v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali
antenskimi stolpi, je treba pridobiti pogoje in soglasje organa,
pristojnega za obrambo. Za širši okoliš šteje oddaljenost do 2000,00 m
od navedenih območij. |
|
82. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Pri
graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. |
(2) Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba
zagotoviti z: |
1. odmiki in požarnimi ločitvami med objekti oziroma s predpisanimi
požarnovarnostnimi odmiki od parcelnih mej sosednih zemljišč, |
2. intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za
intervencijska vozila, |
3. viri
za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter |
4. s
površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. |
(3) Dostopne in dovozne poti ter postavitvene in delovne površine za
gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. |
(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz za gasilska
vozila do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov ter zadrževalnih
bazenov viškov padavinskih voda. |
|
83. člen |
|
(poplavna ogroženost območja) |
|
(1) Za
območje Občine je bila narejena strokovna podlaga s stališča upravljanja
z vodami, kjer so prikazana območja poplavne ogroženosti s prikazom
območij povratnih dob visokih vod in karto razredov poplavne nevarnosti. |
(2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu
s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in prikaz
poplavnih dogodkov. |
(3) Na
poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in
določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
kidoloča
pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na
območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne
povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. |
(4) Na
poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. |
(5) Ne
glede na določbe tretjega in četrtega odstavka so na poplavnem območju
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo
predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
(6) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno
strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena
njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja
prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter
karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. |
|
84. člen |
|
(plazljiva in erozijsko nevarna območja) |
|
(1) Na
plazljivih in erozijsko nevarnih območjih je dopustno v zemljišča
posegati tako, da ne bo ogrožena stabilnost območja in povzročeno
premikanje zemljišč. |
(2) Plazljiva in erozijsko nevarna območja so prikazana v Prikazu stanja
prostora in se sproti posodabljajo. |
(3) Za
podrobnejše načrtovanje rabe prostora je treba v skladu s predpisi o
vodah izdelati geološko poročilo, ki bo omogočilo določitev pogojev in
omejitev za izvajanje dejavnosti in gradenj na posameznem plazljivem
območju. |
(4) Na
plazljivih in erozijsko nevarnih zemljiščih so prepovedani: |
1. zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
2. zasipavanje izvirov, |
3. nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozijsko
nevarnih ali plazovitih zemljiščih, |
4. omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči
voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
5. izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
6. krčenje ter večja obnova gozdnih sestojev in grmovne vegetacije, ki
pospešujeta erozijo in plazenje zemljišč, |
7. vsako
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišč in dvig
podzemne vode ter povečanje erozije zemljišč. |
(5) Na
plazljivih in erozijsko nevarnih zemljiščih je treba za gradnjo ali za
poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v
postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti geološko poročilo
organizacije s področja geomehanike. |
(6) Plazljiva in erozijsko nevarna območja iz drugega odstavka tega
člena so zgolj opozorilna. Investitor mora pridobiti mnenje organizacije
s področja geomehanike tudi zunaj prikazanih območij, kadar obstaja sum,
da je zemljišče plazljivo ali erozijsko nevarno. |
|
85. člen |
|
(potresno nevarna območja) |
|
(1) Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu z veljavnimi
predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in
namembnost objekta. |
(2) Pri
rekonstrukciji objekta, dozidavi in nadzidavi je treba zagotoviti tudi
protipotresno sanacijo objekta. |
|
86. člen |
|
(gradnja zaklonišč) |
|
(1) V
vseh objektih je treba stropno konstrukcijo nad kletjo graditi tako, da
zadrži rušenje objektov nanjo. |
(2) Zaklonišča osnovne zaščite je treba praviloma graditi kot
dvonamenske objekte na podlagi predpisov o graditvi in vzdrževanju
zaklonišč. |
(3) Zaklonišča iz drugega odstavka tega člena je treba graditi v
objektih, namenjenih za: |
1. javno
zdravstveno službo z več kot 50 posteljami, |
2. vzgojnovarstvene ustanove za več kot 50 otrok, |
3. redno
izobraževanje za več kot 100 udeležencev izobraževalnega programa, |
4. javne
elektronske komunikacijske in poštne centre, |
5. javni
potniški železniški, avtobusni, pomorski in zračni promet, |
6. pomembno energetsko in industrijsko dejavnost, |
7. delo
državnih organov ter |
8. vojaško dejavnost. |
(4) Na
obstoječih zakloniščih, ki se nahajajo izven površin, namenjenih
gradnji, so dopustna dela, potrebna za vzdrževanje in uporabo
zaklonišča. |
(5) Za
vse posege v obstoječa zaklonišča in gradnjo novih zaklonišč je treba
izdelati revizijo projektne dokumentacije. Gradivo je treba posredovati
državnemu organu, pristojnemu za zaščito in reševanje. |
(6) Odstranitev obstoječih zaklonišč ni dopustna. |
|
87. člen |
|
(območja za potrebe obrambe) |
|
(1) Območje izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje,
namenjeno izključno za obrambne potrebe, na katerem potekajo aktivnosti
predvsem za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. |
(2) Območje možne izključne rabe prostora za potrebe obrambe je območje,
ki je primarno namenjeno drugim uporabnikom, vendar se lahko v primeru
izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter
v miru za usposabljanje uporabi za obrambne potrebe. Dopustni so samo
posegi, ki v navedenih primerih omogočajo takojšnjo vzpostavitev
izključne rabe za potrebe obrambe. |
(3) Območja omejene in nadzorovane rabe so varnostna in vplivna območja
objektov za potrebe obrambe, za katera so potrebne omejitve iz
varnostnih razlogov in vplivov na delovanje območij za potrebe obrambe. |
|
88. člen |
|
(varovanje pred hrupom) |
|
(1) Na
podlagi predpisov o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju so
določena naslednja območja varstva pred hrupom: |
– I.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih
na prostem, razen: območja prometne infrastrukture, v širini 1000 metrov
od sredine ceste ali železniške proge, in območja mineralnih surovin); |
– II.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč
zaradi povzročanja hrupa: |
– posebna območja – površine za turizem (BT), |
– površine počitniških hiš (SP) |
– površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in
okrevališč; |
– III.
stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske
rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi
v okolje: |
– območja stanovanj (SSa, SSb, SSc,); |
– površine podeželskega naselja (SK), |
– območja površin razpršene poselitve (A), |
– območja centralnih dejavnosti (CU, CD), |
– posebna območja – športni centri (BC), |
– območja zelenih površin (ZS, ZK); |
– IV.
stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih
površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v
okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: |
– območja proizvodnih dejavnosti (IP, IG), |
– območja prometnih površin (PC, PŽ), |
– območja energetske infrastrukture (E), |
– območja okoljske infrastrukture (O), |
– območja voda (VC, VI), |
– območja mineralnih surovin (LN), |
– območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N), |
– območja kmetijskih zemljišč (K1, K2), razen na mirnem območju na
prostem, |
– območja gozdov (G), razen na mirnem območju na prostem, |
– območja za potrebe obrambe (f), če hrup ne nastaja zaradi izvajanja
nalog pri obrambi države, oziroma pri opravljanju nalog varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
(2) V
II. stopnji varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah
ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cestah znaša
25 metrov na vsako stran osi državne ceste, pas ob lokalnih cestah pa 15
metrov na vsako stran od roba ceste. |
(3) Pri
posegih v prostor je treba upoštevati predpise s področja varstva pred
hrupom glede na stopnje varstva pred hrupom, ki jih določa predpis o
mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. |
(4) Stavbe je treba zvočno zaščititi v skladu s predpisi s področja
zvočne zaščite stavb. |
(5) Stopnje varstva pred hrupom se v času javne prireditve, javnega
shoda ali drugega dogodka, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge
naprave, ne spreminjajo in ostajajo takšne, kot so določene s podrobno
namensko rabo. Za ta namen je za začasno čezmerno obremenitev okolja s
hrupom potrebno pridobiti dovoljenje Občine Rogaška Slatina. |
(6) Določbe tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti
zaščite, reševanja in pomoči. |
|
89. člen |
|
(varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem okolja) |
|
(1) Pri
osvetljevanju objektov je treba upoštevati predpis s področja mejnih
vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja. |
(2) Nameščanje javne razsvetljave v redko poseljenem hribovitem območju
občine naj se ne izvaja. |
|
90. člen |
|
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo,
osončenjem in kakovostjo bivanja) |
|
(1) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi
hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s
predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb
in stanovanj. |
(2) Obstoječim in novim stavbam je treba zagotoviti v naslednjih
prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna kuhinja,
otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega
zahoda: |
1. dne
21. 12. – najmanj 1 uro, |
2. dne
21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure. |
(3) Določba drugega odstavka tega člena ne velja: |
1. za
20 % stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah, |
2. kadar
leži stavba na severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega stavbe ne
omogoča izvedbe določbe osončenja, |
3. za
gradnjo stavb v stavbnem bloku, |
4. za
gradnjo stavb v vrzeli. |
|
91. člen |
|
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) |
|
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih
določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju. |
(2) V
prvo stopnjo varstva pred sevanjem sodijo območja podrobnejše namenske
rabe prostora: območja stanovanj (S), območja centralnih dejavnosti (C),
površine za turizem (BT) in športni centri (BC), površine za rekreacijo
in šport (ZS), parki (ZP), druge zelene površine (ZD) in tisti predeli
območja površin razpršene poselitve (A), ki so hkrati namenjeni bivanju. |
(3) Za
gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba
izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. |
(4) Gradnja objektov z varovanimi prostori ni dovoljena v vplivnem
območju virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega: |
– za
daljnovode 110 kV 14 m na vsako stran (merjeno od osi daljnovoda), |
– za
daljnovod 220 kV 24 m na vsako stran, |
– za
daljnovod 400 kV pa 46 m na vsako stran. |
|
92. člen |
|
(spremljanje kazalcev okolja) |
|
(1) Občina mora zagotoviti monitoring za tiste kazalce, pri katerih ni
na voljo podatkov iz državnega monitoringa. |
(2) Preglednica prikazuje Kazalce stanja okolja za spremljanje: |
ZRAK |
– kilometri novih kolesarskih in pešpoti |
VODE |
– delež objektov priključenih na čistilne naprave
– delež naravnih in sonaravno urejenih vodotokov
– število objektov na poplavnih, erozijskih in plazovitih
območjih |
HRUP |
– število s hrupom prekomerno obremenjenih objektov in
prebivalcev
– število konfliktnih območij |
EMS |
– primerna oddaljenost objektov (urbana območja: stanovanjski in
javni objekti) od virov elektromagnetnega sevanja |
ODPADKI |
– razmerje med količino ločeno zbranih odpadkov in količino
komunalnih odpadkov
– število neurejenih odlagališč |
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
– delež ekoloških in turističnih kmetij |
MINERALNE SUROVINE |
– površina saniranih kopov (območij) na leto
– število kopov na območjih nacionalne prepoznavnosti in naravne
kakovosti |
VODNI VIRI |
– kemijsko stanje vodnih virov
– število objektov / vrsta dejavnosti na vodovarstvenem območju
– dolžina obnovljenih vodooskrbnih sistemov
– število saniranih divjih odlagališč in gnojnih jam na
vodovarstvenih območjih |
TLA |
– število degradiranih območij v občini
– onesnaženost tal |
(3)
Občina enkrat letno objavi rezultate spremljanja kazalcev okolja in
poroča o izvedenih omilitvenih ukrepih. |
(4) Občina sprejema pritožbe prebivalcev zaradi vplivov iz okolja. |
|
21. Občinski podrobni prostorski načrti |
|
93. člen |
|
(območja za katera je predviden OPPN) |
|
(1) S
tem odlokom so določena območja, ki se urejajo z OPPN. |
(2) Območje OPPN, ki je določeno s tem odlokom, se v postopku njegove
priprave lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter
razmeram na terenu. |
(3) EUP,
za katere se v skladu z določbami tega odloka izdela OPPN, so prikazani
na karti 5 »Prikaz območij enot urejanja prostora in občinskih podrobnih
prostorskih načrtov«. |
(4) Občina se lahko odloči, da bo z OPPN urejala tudi druga območja za
katera s tem odlokom izdelava OPPN ni predpisana, če se za to izkaže
potreba po tem, ko je že bil sprejet občinski prostorski načrt. |
OPPN se
lahko pripravi kot en prostorski akt tudi za več enot urejanja za katere
je predpisana izdelava OPPN. |
|
94. člen |
|
(usmeritve za območja predvidenih OPPN) |
|
(1) Pri
izdelavi OPPN je treba upoštevati: |
1. namensko rabo zemljišč, ki je določena v karti 3 »Prikaz območij enot
urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev« in v 20. členu tega odloka, |
2. usmeritve za izdelavo OPPN, ki so določene v Prilogi 1 tega odloka, |
3. splošne prostorske izvedbene pogoje iz III. poglavja tega odloka, če
jih usmeritve za izdelavo OPPN ne spreminjajo, |
4. usmeritve iz IV. poglavja tega odloka. |
(2) Z
OPPN ni dopustno spremeniti namenske rabe zemljišč, ki je določena karti
3 »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« in v in v
20. členu tega odloka. |
(3) Z
OPPN je izjemoma dopustno spremeniti vrsto objektov in dejavnosti po
območjih namenske rabe, ki so določene v preglednici v 22. členu tega
odloka, razen v EUP z namensko rabo ZS (od a do e), ZD, K1, K2, G ali VC
tako, da se dodajo posamični objekti oziroma dejavnosti, ki dopolnjujejo
objekte oziroma dejavnosti v EUP. Ta določba ne velja za dodajanje
stanovanjskih stavb v EUP, v katerih stanovanjske stavbe po določbah
tega odloka niso dopustne. Dopustna odstopanja so mogoča v primeru
izvedbe urbanistične delavnice ali natečaja in potrditvi zbrane rešitve
s strani organa občine pristojnega za prostorske zadeve. |
(4) Z
OPPN je izjemoma dopustno spremeniti gabarite objektov v primeru izvedbe
natečaja katerega rešitev potrdi občinski svet. |
(5) Če
OPPN vključuje več EUP, je treba izdelati strokovne podlage s
strokovnimi rešitvami prostorskih ureditev za celotno območje in
določiti etapnost izvajanja OPPN v celotnem območju urejanja z OPPN. |
(6) OPPN
se lahko izdela tudi samo za del območja, predvidenega za urejanje z
OPPN, če so določene vse potrebne usmeritve za izdelavo OPPN. |
(7) FI,
FZ in FZP se v OPPN računajo na območja posameznih EUP, v izračunu se ne
upoštevajo obodne ceste. |
|
95. člen |
|
(strokovne rešitve prostorskih ureditev in urbanistični, arhitekturni
ali krajinski natečaj) |
|
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se morajo pridobiti z
izdelavo variantnih rešitev ali z javnim natečajem. Variantne rešitve se
lahko pridobijo z urbanistično delavnico z vsaj tremi udeleženci.
Strokovne rešitve morajo biti izdelane tako, da jih je mogoče med seboj
primerjati. |
(2) Ne
glede na določbe prvega odstavka tega člena strokovnih rešitev ni
potrebno pridobiti z variantnimi rešitvami ali natečajem v primeru
ureditev, ki jih pogojujejo posebne tehnologije. |
(3) Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo
variantnih rešitev, se za način njihove priprave, vrednotenja in
primerjave uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način
priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev. |
(4) Zahteva za izvedbo variantnih rešitev ali javnega natečaja je
določena s sklepom o začetku priprave OPPN. |
(5) Kadar načrtovane ureditve zadevajo območja ali objekte varovane na
podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine, je treba pred
izvedbo javnega natečaja ali urbanistične delavnice pridobiti natečajne
podloge organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine. |
|
96. člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema OPPN) |
|
Če ni z
usmeritvami za OPPN ali drugimi določbami tega odloka določeno drugače,
so na območjih, kjer je s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, do
njegove uveljavitve dopustni samo naslednji posegi: |
1. vzdrževanje objektov, |
2. rekonstrukcija objektov, |
3. gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter
postavitev ograj na parcelah, namenjenih gradnji, obstoječih objektov, |
4. odstranitev obstoječih objektov (če so to objekti, ki so varovani s
predpisi s področja kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje
organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine), |
5. sprememba namembnosti objektov ali delov objektov v okviru obstoječih
in dopustnih dejavnosti namenske rabe EUP, |
6. rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne
infrastrukture, |
7. gradnja gospodarske infrastrukture za potrebe priključevanja
obstoječih objektov, |
8. gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči in
zaščitnih ukrepov ter za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev, |
9. avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami, |
10. parkirne površine (začasna ureditev do sprejetja OPPN), |
11. pločniki, kolesarske steze, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste
do objektov, |
12. dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal
na obstoječih objektih), |
13. urejanje odprtih bivalnih površin, drevoredi, površine za pešce,
otroška igrišča ipd., |
14. vodnogospodarske ureditve, |
15. naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve,
zbiranje podatkov). |
|
97. člen |
|
(nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč) |
|
(1) Najboljša kmetijska zemljišča, ki so zaradi spremenjene namenske
rabe in izvajanja prostorskih ureditev v skladu z določili tega odloka
trajno izvzeta iz kmetijske namenske rabe, se nadomestijo z
usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč v največji možni meri. |
(2) Nadomeščanje najboljših kmetijskih zemljišč se izvaja v skladu s
predpisi, ki določajo izvedbo nadomeščanja najboljših kmetijskih
zemljišč. |
|
98. člen |
|
(odstopanja od splošnih določb odloka) |
|
V OPPN
se vrednosti FZ in FI, ki so določene s tem odlokom, lahko prekoračijo,
če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Prekoračitev je
treba v OPPN utemeljiti in dokazati, da so za načrtovane objekte
zagotovljene predpisane zelene površine (FZP) in parkirne površine v
skladu z določbami tega odloka. |
|
99. člen |
|
(območja prostorskih izvedbenih aktov, ki ostajajo v veljavi) |
|
(1) Na
območjih, za katere ta odlok podaljšuje veljavnost zazidalnih,
ureditvenih, lokacijskih, občinskih lokacijskih in občinskih podrobnih
prostorskih načrtov, ki so navedeni v 104. členu tega odloka, so
dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni
akt. Če ni v veljavnem prostorskem aktu posebej prepovedano ali
določeno, pa so dopustni še: vzdrževanje objektov, gradnja enostavnih
objektov v skladu z namensko rabo območja, odstranitev objektov ter
gradnje in ureditve, določene v 24. členu tega odloka. Upoštevati je
treba tudi omejitve za razvoj v prostoru, ki so prikazane v Prikazu
stanja prostora in se sproti posodabljajo. |
(2) Pri
spremembi podrobnih prostorskih izvedbenih aktov, navedenih v 104. členu
tega odloka, je treba upoštevati določbe tega odloka, razen pri
faktorjih (FZ, FI, FZP in višinah) in dopustnih dejavnostih, kjer se
lahko upoštevajo določbe podrobnega prostorskega izvedbenega akta, ki je
predmet spremembe. |
|
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
100. člen |
|
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj) |
|
Postopki
za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega
odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih aktov Občine,
veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
101. člen |
|
(hramba in vpogled v OPN) |
|
(1) Ta
odlok se hrani pri Oddelku za okolje in prostor Občine in je v času
uradnih ur na vpogled javnosti: |
1. pri
Občini na Oddelku za okolje in prostor, |
2. na
Upravni enoti Šmarje pri Jelšah. |
(2) Ta
odlok je na vpogled tudi na spletnih straneh Občine. |
|
102. člen |
|
(prenehanje veljavnosti prostorskih sestavin srednjeročnih planov) |
|
Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje
pri Jelšah za območje Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986–2000
dopolnjen 2002 (Uradni list RS, št. 83/03). |
|
103. člen |
|
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov) |
|
(1) Z
dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski
izvedbeni akti Občine: |
1. Odlok
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Šmarje pri Jelšah
(Uradni list RS, št. 69/93 in 35/97), |
2. Odlok
o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na
območju Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 47/94), |
3. Odlok
o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine
Šmarje pri Jelšah za Občino Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 69/03). |
(2) Ne
glede na določbe prejšnjega odstavka se na območjih državnih prostorskih
načrtov ohranja namenska raba v času njihovega sprejetja. |
|
104. člen |
|
(veljavni prostorski izvedbeni akti) |
|
(1) Z
dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji prostorski
izvedbeni akti Občine: |
1. Odlok
o Ureditvenem načrtu za območje urejanja znotraj CZ1 v Rogaški Slatini
(Uradni list RS, št. 47/97, 69/98, 49/00, 96/02, 119/04, 51/09) |
2. Odlok
o ureditvenem načrtu za del območja CZ2 Zdravilišča Rogaška Slatina
(Uradni list RS, št. 31/10, 31/07, 26/92) |
3. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje širitve
zdravilišča severozahod v Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 58/17) |
4. Odlok
o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja P1 v Rogaški Slatini
(Uradni list RS, št. 102/07, 11/18 – sprem., 23/18 – sprem.) |
5. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za enoto urejanja ZD12
(Uradni list RS, št. 67/17) |
6. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za del območja CZ z
okolico (ZD5) v Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 11/18) |
7. Odlok
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje P3 z okolico (ZD7) v
Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 94/13) |
8. Odlok
o OPPN za območje širitve zdravilišča v Rogaški Slatini (Uradni list RS,
št. 81/11) |
9. Odlok
o OPPN za poslovno cono Tržišče v Rogaški Slatini (Uradni list RS,
št. 47/11) |
10. Odlok o OPPN za del območja deponije komunalnih odpadkov na Tuncovcu
pri Rogaški Slatini – za potrebe deponiranja industrijskih odpadkov
(Uradni list RS, št. 61/10) |
11. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja urejanja P5/1 v
Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 24/06) |
12. Odlok o lokacijskem načrtu območja S3/B – prometna ureditev v
Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 111/03; popravek 114/03) |
13. Odlok o zazidalnem načrtu za del območja S2 – Ratanska vas,
prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 1/01; 31/11 – popr.; 76/15 –
sprem.) |
14. Odlok o lokacijskem načrtu za čistilno napravo v Rogaški Slatini
(Uradni list RS, št. 15/88, 91/99 – sprem.) |
15. Odlok o lokacijskem načrtu za prečno cesto med Ulico XIV. divizije
in Kidričevo ulico v Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 84/99) |
16. Odlok o ureditvenem območju za razširitev pokopališča v Rogaški
Slatini (Uradni list RS, št. 84/99) |
17. Odlok o lokacijskem načrtu za plinovodno obrežje Rogaška Slatina
(Uradni list RS, št. 23/93). |
V
primerih, ko so območja ali deli območij veljavnih prostorskih
izvedbenih načrtov s tem odlokom opredeljeni za pripravo občinskih
podrobnih prostorskih načrtov, se do njihovega sprejetja upoštevajo
določila veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov. |
|
105. člen |
|
(potrditev ministra) |
|
Predlog
tega odloka je bil potrjen z odločbo Ministra za okolje in prostor
št. 35409-263/2008-MOP/39 z dne 20. 2. 2019. |
|
106. člen |
|
(veljavnost OPN) |
|
Ta odlok
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti
dan po objavi. |
Št. 030-0005/2019 |
Rogaška
Slatina, dne 29. maja 2019 |
Župan |
Občine
Rogaška Slatina |
mag.
Branko Kidrič |
|
Priloga: Podrobni izvedbeni prostorski pogoji (PIPP) |
|