Na podlagi 119. člena v povezavi s 115. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – UPB3) je Občinski svet občine Ormož na 21. seji dne 28. 6. 2021 sprejel

ODLOK

O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU EKONOMSKO-POSLOVNA CONA ORMOŽ

1  Uvodne določbe

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Ekonomsko-poslovna cona Ormož (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt).

2. člen

(vsebina odloka)

Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta.

3. člen

(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka.

(3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:

·  izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000,

·  območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 2000,

·  prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 2000,

·  zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 : 2000,

·  prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1 : 2000,

·  prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 2000,

·  načrt parcelacije v merilu 1 : 2000.

4. člen

(priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta)

Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge:

·  izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,

·  prikaz stanja prostora,

·  strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta,

·  smernice in mnenja,

·  obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta,

·  povzetek za javnost

·  okoljsko poročilo.

2  Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta

5. člen

(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na obrobju oziroma v severovzhodnem delu naselja Ormož.

(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča v k.o. Ormož in k.o. Hardek. Meja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je razvidna iz grafičnih načrtov.

(3) Površina območja občinskega podrobnega prostorskega načrta meri 460.148,0 m² oziroma 46 ha.

(4) Gre za delno že pozidana stavbna zemljišča, kjer so zgrajene trgovske, obrtno-poslovne in proizvodne stavbe in objekti.

(5) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je po dejanski rabi opredeljeno kot trajni travnik (šifra dejanske rabe: 1300) znotraj območij že obstoječih gospodarskih con, neobdelano kmetijsko zemljišče (šifra dejanske rabe: 1600), kjer gre večinoma za kolovoze na njivske površine, drevesa in grmičevja (šifra dejanske rabe: 1500) v severnem delu, kjer gre verjetno za kakšen obrasli melioracijski jarek, ekstenzivni oz. travniški sadovnjak (šifra dejanske rabe: 1222) v manjšem obsegu v osrednjem delu, kmetijsko zemljišče v zaraščanju (šifra dejanske rabe: 1410), na obronkih obdelovalnih površin, njive (šifra dejanske rabe: 1100), ki zavzemajo pretežno severni in južni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ter pozidano in sorodno zemljišče (šifra dejanske rabe: 3000), kjer so že zgrajeni objekti in urejeni dovozi v osrednjem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. V Občinskem prostorskem načrtu Občine Ormož zajema območje občinskega podrobnega prostorskega načrta več enot urejanja prostora, in sicer z oznakami OR 16, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot površine drugih območij, z oznako podrobnejše namenske rabe BD, OR 17, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot gospodarska cona in površine cest, z oznako podrobnejše namenske rabe IG in PC, OR 18, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot gospodarska cona, območje energetske infrastrukture in površine cest, z oznako podrobnejše namenske rabe IG, E in PC, OR 19, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot gospodarska cona in površine cest, z oznako podrobnejše namenske rabe IG in PC, OR 21, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot gospodarska cona in območje okoljske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe IG in O, OR 22, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot gospodarska cona, z oznako podrobnejše namenske rabe IG, in del enote urejanja prostora EU 35, ki je na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta opredeljena z podrobnejšo namensko rabo PC oz. površine cest.

(6) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se izmed varstvenih režimov nahaja le kulturna dediščina. Gre za objekt arheološke dediščine Ormož – Rimska cesta Poetovio-Savaria (EŠD 29700), ki je zavarovan z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 3/17).

(7) Na severovzhodnem obrobju območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka državna cesta G1-2 oziroma obvoznica Ormož Z–Ormož V. Na območjih, ki so že pozidana in urejena v gospodarsko poslovno cono z urejenimi parkirnimi površinami, so urejene lokalne ceste. Strateško pomembna za razvoj in širitev gospodarske cone je tudi železniška proga, ki poteka tik ob hrvaški meji v smeri Pragersko–Središče ob Dravi in Pragersko–Ormož–Hodoš, po kateri poteka potniški in tovorni promet. Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je v osrednjem delu, severno od trgovskih centrov, ob bencinski črpalki na državni cesti z obeh strani urejeno avtobusno postajališče.

(8) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v neposredni bližini so zgrajeni vodovod, kanalizacija, plinovod in elektrika. Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v neposredni bližini so zgrajene še razdelilna transformatorska postaja (RTP Ormož), transformatorske postaje in merilnoregulacijska postaja za zemeljski plin (MRP Ormož).

3  Prostorska ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom

6. člen

(načrtovana prostorska ureditev)

Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje:

·  gradnja nestanovanjskih stavb namenjenih obrtnim, proizvodnim, servisnim, storitvenim, skladiščnim, trgovskim ali poslovnim dejavnostim,

·  gradnja gradbenih inženirskih objektov (dostopne ceste s priključki, križišča, parkirna mesta, hodniki za pešce in kolesarje ter kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje s priključki…),

·  gradnja pomožnih in pripadajočih objektov,

·  ureditev zunanjih površin (utrjene in zelene površine),

·  drugi gradbeni posegi.

4  Umestitev načrtovane ureditve v prostor

4.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji

7. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.

4.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin

8. člen

(rešitve načrtovanih objektov in površin)

(1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor.

(2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka.

4.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo

9. člen

(vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev)

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:

·  sanacija in priprava zemljišča,

·  gradnja novega objekta,

·  rekonstrukcija objekta,

·  odstranitev objekta,

·  sprememba namembnosti objekta,

·  vzdrževanje objekta.

10. člen

(vrste objektov glede na namen)

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:

·  stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (samo za nastanitev sezonskih delavcev),

·  gostilne, restavracije in točilnice,

·  druge poslovne stavbe,

·  konferenčne in kongresne stavbe,

·  trgovske stavbe,

·  sejemske dvorane, razstavišča,

·  oskrbne postaje,

·  stavbe za storitvene dejavnosti,

·  postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe,

·  garažne stavbe,

·  industrijske stavbe,

·  rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe,

·  stavbe za kulturo in razvedrilo,

·  stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,

·  druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

·  avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (daljinske ceste),

·  regionalne ceste,

·  lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

·  samostojna parkirišča,

·  mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi,

·  podhodi,

·  pokriti vkopi in galerije,

·  jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,

·  naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi,

·  daljinski (transportni) vodovodi,

·  objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,

·  daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi,

·  lokalni (distribucijski) plinovodi,

·  lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,

·  lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,

·  vodni stolpi in vodnjaki,

·  cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),

·  čistilne naprave,

·  lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,

·  lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,

·  objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (samo objekti za proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno ter betonarne),

·  elektrarne in drugi energetski objekti (samo toplarne in kotlovnice, sončne elektrarne in podobno),

·  drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,

·  gradbeni posegi za opremo odprtih površin,

·  drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje.

11. člen

(lega, velikosti in oblikovanje objektov)

(1) Stavbe:

·  lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd. V primeru združevanja ali deljenja parcel se površine za razvoj stavb smiselno povečajo ali zmanjšajo;

·  tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri je največ 0,8. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji;

·  višinski največ P+2;

·  fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Morebitne označevalne table in oznake blagovnih znamk naj se namestijo izključno na glavni fasadi;

·  streha: štirikapna, dvokapna, enokapna in ravna ali njihova kombinacija;

·  strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe.

(2) Gradbeni inženirski objekti:

·  lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta;

·  velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;

·  oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se primerno utrdi.

(3) Pomožni in pripadajoči objekti:

·  lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča. Ograje so lahko lesene, kovinske, betonske, žičnate v sivi barvi, obsajene z zelenjem. Podporni zidovi se izvedejo iz kamna ali betona;

·  velikost: glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za nezahteven ali enostaven objekt;

·  oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.

(4) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega in varnostnega pasu gospodarske javne infrastrukture ter priobalnem zemljišču celinskih voda so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem pristojnega upravljavca.

12. člen

(ureditev in oblikovanje zunanjih površin)

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:

·  zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom cest;

·  zunanje ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam;

·  v okviru posameznega stavbnega zemljišča se glede na dejavnost zagotovi zadostna parkirna mesta. Na parkiriščih mora biti zasajeno vsaj eno drevo na vsaka 4 parkirna mesta;

·  pred večjimi trgovskimi, zaposlitvenimi in podobnimi stavbami naj bodo zagotovljena varna stojala za kolesa;

·  neutrjene zunanje površine se prilagodi višinskim kotam raščenega terena na meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in višinskim kotam pritličij stavb ter v čim večji meri zatravi z deležem najmanj 10% celotne površine parcele, namenjene gradnji (izjema je EUP OR 22, kjer je treba zagotoviti vsaj 30 % delež zelenih površin);

·  na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zasaditve izvajajo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora.

13. člen

(merila za parcelacijo)

Zemljiške parcele, ki so namenjene gradnji stavb je dopustno združevati ali deliti.

5  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

14. člen

(splošni pogoji)

(1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, normativi in zakonodaja s posameznega področja.

(2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

(3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.

15. člen

(prometno urejanje)

(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se dogradi dostopne ceste.

(2) Vozišče dostopnih cest se izvede v širini najmanj 6,0 m. Ob vozišču dostopnih cest se uredi vsaj enostranski hodnik za pešce in kolesarje.

(3) Cestne priključke se dimenzionira z ustreznimi tehničnimi elementi in opremi z ustrezno prometno signalizacijo.

(4) Na dostopnih cestah se naj izvedejo ukrepi za umiritev prometa.

16. člen

(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)

(1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih, komunalnih in industrijskih odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem.

(2) Komunalne in industrijske odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.

(3) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno očiščene odvaja po meteorni kanalizaciji v ponikovalnice ali površinske odvodnike.

(4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji.

17. člen

(oskrba z vodo)

(1) Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se dogradi javno vodovodno omrežje s priključki.

(2) Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji.

(3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu.

18. člen

(oskrba z električno energijo)

(1) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

(2) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja.

19. člen

(oskrba s plinom)

(1) Za oskrbo z zemeljskim plinom se na območju podrobnega prostorskega načrta predvidi dograditev plinovodnega omrežja, ki se ga naveže na obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje na odsekih PR 1-DN325, PR-2-PE63, PR-22-PE110, PR-3-PE225, PR-84-PE160 z delovnim tlakom 100 mbar in na odseku PR-0S-PE180 z delovnim tlakom 4 bar ter na že načrtovano razširitev plinovodnega omrežja po novih cestnih ureditvah in Opekarniški cesti.

(2) Operater distribucijskega sistema gradi novo ali povečuje zmogljivost obstoječe infrastrukture v skladu z energetskim zakonom, če mu višina omrežnine, potrjena s strani Agencije za energijo, to omogoča.

(3) Priključitev novo načrtovanih objektov bo možna po pridobitvi soglasja za priključitev po energetskem zakonu.

(4) Gradnjo in rekonstrukcijo plinovodnega omrežja izvede operater distribucijskega sistema ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom operaterja distribucijskega sistema.

(5) Energetski zakon določa varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina, ki ga predstavlja zemljiški pas, ki v širini 5m poteka na obeh straneh plinovoda merjeno od njegove osi.

(6) V okviru komunalnega reda se plinovodno omrežje umesti v pločnik ali kolesarsko stezo, v kolikor to ni mogoče pa v zemljišča ob robu cest v javni lasti.

(7) Za načrtovane stavbe se izvede priključke na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja, kuhanjain in poslovno-tehnoloških procesov. Priključka na plinovodno omrežje ni treba izvest le v primeru izkoriščanja obnovljivih virov energije.

(8) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi upravljavec plinovodnega omrežja.

(9) Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

20. člen

(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev)

(1) Za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev se na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta dogradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija iz PVC cevi fi 110 mm s kabelskimi jaški dimenzij vsaj 1,2x1,2x1,2. Od posameznih kabelskih jaškov se predvidi izgradnja kabelske kanalizacije do novih stavb. Navezava na obstoječo telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo je ob Ljutomerski cesti.

(2) Investitor, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek, predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do stavbe. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje.

(3) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje se mora glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe telekomunikacijskega omrežja, zakoličbe ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih kablov izvede Telekom Slovenije, d.d.

(4) Na območju občinskega podrobnega prostorskega je dopustno vzpostaviti dostopne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.

21. člen

(javna razsvetljava)

(1) Javna razsvetljava se uredi v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

(2) Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno razsvetljavo.

6  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

22. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja enota nepremične kulturne dediščine Ormož – Rimska cesta Poetovio-Savaria (EŠD 29700), ki je zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 21/17).

(2) Gradnja objektov in posegi v registrirano enoto nepremične kulturne dediščine so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

7  Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave

23. člen

(varstvo voda)

(1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnega zemljišča pri vodotokih 2. reda sega v naseljih 5,0 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem zemljišče ni dovoljeno, razen za izjeme, ki jih določa predpis s področja upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči.

(1) (2) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih in industrijskih odpadnih ter prečiščenih padavinskih voda. Kanalizacijski sistem za komunalne in industrijske ter padavinske odpadne vode mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s standardom SIST EN 1610.

(3) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.).

(4) Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba odvajati v javno meteorno kanalizacijo, ki jo je treba speljati v bližnji površinski odvodnik. Če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, se padavinske vode lahko odvajajo preko zbiralnikov padavinskih vod v ustrezno dimenzionirane in zgrajene ponikovalnice, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirana izven povoznih in manipulativnih površin.

(5) V primeru direktnega izpusta padavinskih voda v vodotok ali odprt površinski odvodnik (jarek), mora biti ta predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne bo segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga jarka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan.

(6) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2.

(7) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda.

(8) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda), si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine).

(9) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.

(10) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode.

24. člen

(varstvo tal)

(1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ki se jih ustrezno zaščiti pred erozijo in onesnaženjem ter nato uporabi pri končni ureditvi območja. Površine, ki so bile v času zemeljskih del razgaljene, se v najkrajšem možnem času ponovno zatravijo oziroma zasadijo.

(2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, zato je dopustno uporabljati zgolj tehnično brezhibne stroje in vozila.

(3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal.

25. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v njegovi bližini ni naravovarstvenih območij s posebnim režimom, to je zavarovanih območij in območij predlaganih za zavarovanje, območij Natura 2000, naravnih vrednot, območij pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij.

(2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

(3) Ohranja se obstoječa obrežna lesna vegetacija (predvsem vrbe in jelše ter druge avtohtone vrste dreves in grmičevja) ob vodotokih in jarkih, na delih, kjer je vegetacija odstranjena, se naj dovoli njena ponovna razrast. Umestitev stavb se načrtuje na način, da so na zadostni razdalji od obstoječih dreves.

(4) V čim večji meri se naj ohranijo obstoječe skupine dreves in posamezna drevesa (obvezno se ohrani zeleni pas na zahodni strani EUP OR 16, kjer območje občinskega podrobnega prostorskega načrta meji na stanovanjsko območje). Pri zemeljskih delih v bližini dreves je potrebno drevesa ustrezno zavarovati, da ne pride do poškodb korenin, debla in/ali krošnje. Pri zasaditvah novih dreves je potrebno zagotoviti dovolj velik obseg zemljine okrog drevesa, in sicer mora neutrjen del pod drevesu obsegati najmanj površino obsega krošnje odraslega drevesa.

(5) Preprečuje se razrast in širjenje tujerodnih invazivnih vrst. Tujerodne invazivne vrste je potrebno redno odstranjevati in preprečevati njihovo semenenje ter raznos semen. Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F × bohemica) idr.

(6) V primeru zasteklitve večjih površin in na večja okna ter steklena vrata se naj namestijo ustrezne nalepke, ki preprečujejo trke ptic, ali druge ustrezne rešitve.

(7) Prednostno se izbirajo robniki pločnikov, kolesarski poti in zelenic takšne višine in/ali oblike, da je možen prehod malih sesalcev in dvoživk preko robnikov. To velja predvsem na J in V delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in na površina v neposredni bližini vodotokov.

26. člen

(varstvo zraka)

(1) Objekti in naprave ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zunanjega zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka.

(2) Za nove dejavnosti, ki bi lahko bile večji vir neprijetnih vonjav, se naj izdela strokovna ocena, na podlagi katere se ugotovi dopustnost njene umestitve v prostor ter določi vplivno območje. Pri tem je potrebno upoštevati že obstoječe vire neprijetnih vonjav na širšem območju plana. Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki virov neprijetnih vonjav od območij s stanovanji.

(3) Onesnažen zrak iz proizvodnih procesov je treba voditi na prosto skozi filtrne naprave.

(4) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe objektov.

(5) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu.

(6) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev.

(7) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za kakovost zraka.

27. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom.

(2) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane mejne ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov prekoračene predpisane mejne ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II., III. in IV. območje varstva pred hrupom. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. III. in IV. območje varstva pred hrupom, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori ipd.

(3) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za hrup.

(4) Strojne naprave je treba namestiti na tiste strani fasad objektov, kjer ni stanovanjskih objektov na katere bi imelo obratovanje teh naprav s stališča varovanja pred hrupom negativne vplive na okolje, kar je treba preveriti s strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom.

(5) V soseščino stanovanjskih območij se naj uvrščajo mirnejše dejavnosti (npr. poslovne, trgovske dejavnosti ipd.). Stavbe se naj projektira na način, da bodo z orientacijo in gabariti predstavljale zvočno bariero napram stanovanjskim območjem.

(6) Prometno infrastrukturo je treba umeščati v prostor na način, da bo v čim manjši meri vplivala na bližnje stavbe z varovanimi prostori.

28. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)

(1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja.

(2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil.

(3) Za osvetlitev zunanjih površin se uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (primerne so visokotlačne natrijeve sijalke, LED z max. temp. 2700K). Vse svetilke morajo biti takšnih oblik, da ne sevajo nad vodoravnico, prav tako morajo biti pravilno nameščene (da ni sevanja nad vodoravnico). Za osvetljevanje se uporabljajo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom.

(4) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za svetlobno onesnaženje.

29. člen

(varovanje naravnih virov)

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi:

·  stalna oskrba z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine,

·  racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo).

30. člen

(učinkovita raba energije)

(1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo.

(2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:

·  izboljšuje toplotna izolacija objektov,

·  spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,

·  pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,

·  zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.

(3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:

·  decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,

·  soproizvodnja,

·  daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,

·  toplotne črpalke.

(4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.

31. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Zbirno-prevzemna mesta odpadkov se uredi v okviru posameznega stavbnega zemljišča.

(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki.

8  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

32. člen

(obramba)

Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.

33. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Za ohranjanje poplavne varnosti na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s hidrološko hidravlično presojo št. 145/19-NV (Drava VG podjetje Ptuj d.o.o., september 2019) na neimenovanem levem pritoku Drave preuredi struga vodotoka in nadomestita se dva poddimenzionirana prepusta z novima.

(2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.125 [g].

(3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom ipd.).

34. člen

(varstvo pred požarom)

Za zaščito pred požarom se zagotovi:

·  pogoje za varen umik ljudi in premoženja,

·  potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,

·  dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,

·  vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

9  Etapnost izvedbe prostorske ureditve

35. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega interesa investitorjev.

(2) Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe, zadostno število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo ter za obratovanje stavbe.

10 Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

36. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do parcel.

(2) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(3) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških parcel, katere se lahko združuje in širi ali deli in oži.

(4) Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj stavbe), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja tangirajo.

11 Drugi pogoji in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta

37. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

(2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča.

12 Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta

38. člen

(usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta)

Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem prostorskem aktu.

13 Končne določbe

39. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 19/05, 10/10, 17/15, 7/16, 11/18 , 15/18 in 18/18 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/20).

40. člen

(hramba in vpogled)

Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Ormož.

41. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 350-21/2019 02\22

Datum: 28. 6. 2021