|
Na podlagi 3., 7. in 32. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP),
Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
(ZPPDUP) (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list SFRJ, št. 83/89, SRS,
št. 5/90, RS, št. 26/90, 10/91, 17/91 – I-ZUDE, 13/93, 66/93, 66/00 Odl.
US: U-I-48/97-12, 61/02 Odl. US: U-I-54/99-14, 110/02-ZGO-1, 2/04) 36.
člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),
29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno
prečiščeno besedilo), 17. člena
Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno
besedilo, ter odločbi Ustavnega sodišča RS v Uradnih listih RS, št.
29/07 in 58/07),
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Komen (Uradni list RS,
št. 76/08),
Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v
Občini Komen (Uradni list RS, št. 4/08) in 7. člena
Statuta Občine Komen (Uradni list RS, št. 46/01) je Občinski svet
Občine Komen na 22. redni seji dne 17. 12. 2008 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe »urejanje
in vzdrževanje pokopališč« |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
Predmet koncesijskega akta |
|
|
1. člen |
|
|
Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet
in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje lokalne gospodarske javne
službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč« v Občini Komen (v
nadaljevanju: javna služba) ter ureja druga vprašanja v zvezi z
izvajanjem podeljene koncesije. |
|
|
Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34.
členom zakona o gospodarskih javnih službah. |
|
|
Definicije |
|
|
2. člen |
|
|
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih ter drugih
predpisih, imajo izrazi o tem odloku še naslednji pomen: |
|
|
– koncedent: je občina Komen; |
|
|
– koncesija: je koncesija za izvajanje javne službe iz 1.
člena tega odloka; |
|
|
– koncesionar ali izvajalec: je fizična ali pravna oseba,
ki izvaja javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije. |
|
|
Enotnost koncesijskega razmerja |
|
|
3. člen |
|
|
V Občini Komen (v nadaljevanju: občina) se javna služba
izvaja s podelitvijo koncesije eni fizični ali pravni osebi. |
|
|
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE |
|
|
Vsebina javne službe |
|
|
4. člen |
|
|
Gospodarska javna služba »urejanje in vzdrževanje
pokopališč« obsega zlasti naslednje dejavnosti: |
|
|
– upravljanje pokopališč kot objektov javne
infrastrukture, |
|
|
– vzdrževanje urejenosti zelenih površin, poti in ostalih
objektov na pokopališču, |
|
|
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega na
pokopališču, |
|
|
– vzdrževanje mrliških vežic in ostale pokopališke
infrastrukture, |
|
|
– vzpostavitev in vodenje pokopališkega katastra,
|
|
|
– oddajanje grobnih prostorov v najem, |
|
|
– vzdrževanje reda in miru na pokopališču, kolikor ne gre
za izvrševanje javnih pooblastil, |
|
|
– vodenje katastra komunalnih naprav na pokopališčih,
kolikor ne gre za izvrševanje javnih pooblastil, |
|
|
– izdelava predloga programa urejanja in obnove ter
širitve pokopališč objektov in naprav, |
|
|
– sodelovanje pri organizaciji in izvedbi aktivnosti ob
Dnevu spomina na mrtve, |
|
|
– izdajanje soglasij za postavitev nagrobnih spomenikov
oziroma za druga kamnoseška ali zidarska dela, |
|
|
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, tem
odlokom in odlokom o dejavnosti javne službe, |
|
|
– zaračunavanje storitev (najemnine, vpisnine, soglasja,
potrdila ipd.). |
|
|
Poleg zgoraj naštetih dejavnosti v okviru javne službe je
dolžan izvajalec javne službe zagotavljati tudi druge storitve, ki so v
zvezi z urejanjem in vzdrževanjem pokopališč. |
|
|
Uporaba dejavnosti javne službe je v skladu s tem odlokom
zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji, pri čemer se upošteva
specifika pokopališča. |
|
|
Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo
zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe, za
uporabnike obvezna. |
|
|
Uporabniki storitev javne službe |
|
|
5. člen |
|
|
Uporabniki storitev javne službe »urejanje in vzdrževanje
pokopališč« so predvsem najemniki grobnih prostorov (v nadaljevanju:
najemniki). Najemnik je lahko samo ena oseba. |
|
|
Najemniki so praviloma svojci pokojnika ali njegovi
zakoniti zastopniki oziroma tiste osebe, ki jih kot take določajo zakoni
ali drugi predpisi. Če ni nikogar, ki bi prevzel vlogo najemnika, je
najemnik občina. V primeru spora med več osebami, odloči o najemniku,
skladno z zakonom, izvajalec javne službe. |
|
|
V položaj najemnika lahko s soglasjem dotedanjega
najemnika vstopi katerakoli druga oseba. V primeru, če najemnik umre ali
izgubi opravilno sposobnost, ali najemnik pravna oseba preneha
obstajati, vstopi nerazdelno (solidarno) v najemno razmerje njegov dedič
ali zakoniti zastopnik oziroma pravni naslednik pravne osebe. V primeru
spremembe najemnika se, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, sklene nova
pogodba. |
|
|
Najemnik je dolžan izvajalca javne službe tekoče obveščati
o spremembah svojega naslova. V primeru kršitve prejšnjega stavka ne
more izvajalec, zaradi predpisov o varovanju osebnih podatkov, prevzeti
nobene odgovornosti. Novi najemnik je ob prevzemu vloge najemnika po
določilih prejšnjega odstavka dolžan sam poskrbeti za sklenitev nove
pogodbe o najemu. |
|
|
V dvomu oziroma do pravnomočne rešitve spora o najemniku,
se, kolikor ni drugačnega dogovora, za najemnika grobnega prostora šteje
naročnik pogrebnih storitev. |
|
|
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH
DOBRIN, OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
|
Koncesionarjev pravni monopol |
|
|
6. člen |
|
|
Javno službo po tem odloku izvaja koncesionar, ki ima na
podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: |
|
|
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno
službo iz 1. člena tega odloka, |
|
|
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kvalitetno in
kontinuirano izvajanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem
interesu. |
|
|
Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja javne
službe iz 1. člena, mora le-to opravljati v svojem imenu in za svoj
račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni
izvajalec javne službe na celotnem območju občine. |
|
|
V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju
koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni
pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve
javne službe na območju občine. |
|
|
Koncesionar je pristojen pri izvajanju javne službe
izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali
drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno
pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij, kolikor to
ni v nasprotju z zakonom. |
|
|
Razmerje do podizvajalcev |
|
|
7. člen |
|
|
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne
službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in
uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in
za svoj račun. |
|
|
Oddaja pravnih poslov tretjim osebam |
|
|
8. člen |
|
|
Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar
ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti na podlagi nacionalnosti.
|
|
|
Koncesionar mora pri oddaji pravnih poslov, ki
izpolnjujejo predpostavke javnih naročil (subvencionirana gradnja …)
tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi,
ki urejajo oddajo javnih naročil. |
|
|
Splošni pogoji poslovanja |
|
|
9. člen |
|
|
S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo,
da sprejme splošne pogoje poslovanja v zvezi z izvajanjem javne službe.
|
|
|
Splošne pogoje za opravljanje predmetne javne službe
sprejme izvajalec javne službe po predhodnem soglasju občinskega sveta
občine. |
|
|
S splošnimi pogoji se, upoštevaje določbe tega odloka in
ostalih predpisov, ki urejajo javno službo, podrobneje določijo pravna
razmerja med uporabniki javnih dobrin in izvajalcem v zvezi z izvajanjem
posameznih storitev javne službe ter druga razmerja, ki jih zakon
predpisuje kot vsebino pokopališkega reda. |
|
|
IV. KATASTER |
|
|
Vodenje katastra javne službe |
|
|
10. člen |
|
|
S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo za
vzpostavitev in vodenje pokopališkega katastra. |
|
|
Kataster vsebuje poleg podatkov, ki jih določa državni
predpis, še naslednje podatke: |
|
|
– umrlih, ki so pokopani na pokopališču, |
|
|
– grobnih prostorih, v katerih so pokopani, |
|
|
– najemnikih grobnih prostorov, |
|
|
– vseh grobnih prostorih, in sicer po vrstah prostorov,
|
|
|
– komunalnih napravah in vodih posameznega pokopališča.
|
|
|
Izvajalec mora voditi kataster za vsako posamezno
pokopališče posebej, in sicer v tekstualni in grafični obliki ter
skladno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
|
|
|
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last občine. Kopijo
ažuriranih podatkov izvajalec periodično, vendar najmanj enkrat letno,
izroča občini, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa jih
brezplačno izroči v celoti v last in posest občini. |
|
|
Izvajalec je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za
katere velja varovanje v okviru varovanja osebnih podatkov oziroma
poslovnih skrivnosti in jih sme dajati na vpoglede samo občini oziroma
od nje pooblaščenim nadzornim organom, ter pristojnim inšpektorjem.
Posameznemu uporabniku mora izvajalec na njegovo zahtevo brezplačno
omogočiti vpogled v podatke, ki se nanašajo nanj. |
|
|
Kataster mora biti voden ažurno, prvi koncesionar, ki
koncesijo pridobi v skladu s tem odlokom, pa ga je dolžan vzpostaviti v
24 mesecih od pričetka izvajanja javne službe. |
|
|
V. LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE, POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI IN
KONTROLNA KNJIGA |
|
|
Letni program |
|
|
11. člen |
|
|
Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa
izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti
predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto najkasneje do
15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni
program sprejme občinski svet. |
|
|
Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 02. vsakega
naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in
izvajanju javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati
podatke o realizaciji letnega progama. |
|
|
Program izvajanja javne službe mora vsebovati predvsem
podatke o: |
|
|
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po tem
odloku, odloku o dejavnosti javne službe in koncesijski pogodbi,
|
|
|
– obsegu predvidenih investicij in investicijskega
vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov, naprav in drugih
sredstev, namenjenih izvajanju javne službe, |
|
|
– obsegu predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno
oceno in cenikom, |
|
|
– pritožbah uporabnikov storitev javne službe in o
reševanju le-teh, |
|
|
– zavrnitvah uporabnikov storitev, |
|
|
– oddaji poslov podizvajalcem, |
|
|
– spremembah v podjetju koncesionarja, |
|
|
– škodnih dogodkih, |
|
|
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
|
|
|
– koriščenju zavarovanj in |
|
|
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali
bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe. |
|
|
Kontrolna knjiga |
|
|
12. člen |
|
|
Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki
vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh
izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe,
najmanj pa naslednje: |
|
|
– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali
postavljena, |
|
|
– objekt, ki je bil na novo odprt in/ali postavljen,
|
|
|
– naprava, s katero je bilo delo opravljeno, |
|
|
– objekt, v katerem je bilo delo opravljeno, |
|
|
– opis dela, |
|
|
– porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za
opravljeno delo. |
|
|
Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev
koncedentu do 5. dne v mesecu za pretekli mesec. |
|
|
VI. DRUGE DOLOČBE |
|
|
Nadzor nad izvajanjem javne službe |
|
|
13. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ
koncedenta. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem
javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
|
|
|
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila
pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
|
|
|
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne
izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z
upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje,
ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
|
Finančni nadzor |
|
|
14. člen |
|
|
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja
pristojni organ koncedenta. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem
strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s
koncesijsko pogodbo. |
|
|
Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor,
vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije
ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze, …), v
kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo
nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. |
|
|
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru
nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti
nujnost nenapovedanega nadzora. |
|
|
Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo,
praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne
ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb,
praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže
s pooblastilom koncedenta. |
|
|
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta
predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov
pooblaščenec. |
|
|
VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
|
|
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov |
|
|
15. člen |
|
|
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta
tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. |
|
|
Pravice in dolžnosti koncesionarja |
|
|
16. člen |
|
|
Koncesionar ima zlasti naslednje pravice in obveznosti:
|
|
|
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z
zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati
uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter
kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem
interesu; |
|
|
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in
standarde, povezane z izvajanjem javne službe; |
|
|
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
|
|
|
– kot dober gospodar upravljati, uporabljati in vzdrževati
objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe;
|
|
|
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob
upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova
vrednost; |
|
|
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma
opravljanje storitev, ki so predmet javne službe ali v povezavi z njo;
|
|
|
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife
storitev; |
|
|
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti
uvedeni z javnim predpisom; |
|
|
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo;
|
|
|
– izdelati načrt razdelitve pokopališča na pokopališčne
oddelke in grobne prostore; |
|
|
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige; |
|
|
– ažurno in strokovno pripraviti ustrezne poslovne načrte
in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov
dejavnosti; |
|
|
– opravljati druge naloge v skladu z odlokom o dejavnosti
javne službe in ostalimi veljavnimi predpisi. |
|
|
Posamezne dejavnosti iz 4. člena mora koncesionar
opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov,
določenih s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo javno
službo. |
|
|
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki
statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki
presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar
tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes
koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz
koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre
koncesijsko pogodbo. |
|
|
Odgovornost koncesionarja |
|
|
17. člen |
|
|
Za izvajanje javne službe v skladu z določbami zakona in
tega odloka je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren
koncesionar, kot izvajalec javne službe. |
|
|
Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z
zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali
pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
|
|
|
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe,
dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo
na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo
za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom
o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči
občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki
jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo
pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). |
|
|
Dolžnosti koncedenta |
|
|
18. člen |
|
|
Dolžnosti koncedenta so zlasti: |
|
|
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z
zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v
skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku; |
|
|
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da
je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost
storitev ter vzdrževanje objektov koncesije da se lahko, ob upoštevanju
časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
|
|
|
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi
onemogočanja izvajanja storitev javne službe; |
|
|
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih
nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali
storitve javne službe na področju občine; |
|
|
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih
oziroma pritožbah uporabnikov. |
|
|
Pristojnosti občinskega sveta, župana in občinske uprave |
|
|
19. člen |
|
|
Občinski svet ima v zvezi z javno službo naslednje
pristojnosti: |
|
|
– daje predhodno soglasje k splošnim pogojem poslovanja
izvajalca v zvezi z izvajanjem javne službe, |
|
|
– določa tarife za uporabo storitev javne službe.
|
|
|
Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
|
|
|
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja
izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj, |
|
|
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja
pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
|
|
|
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi
predpisi. |
|
|
Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku
organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je
predmet tega odloka. |
|
|
Pravice in dolžnosti uporabnikov |
|
|
20. člen |
|
|
Najemniki grobnih prostorov imajo zlasti naslednje pravice
in obveznosti: |
|
|
– dolžnost upoštevati splošne pogoje posameznega
pokopališča, |
|
|
– pravico in dolžnost urejati notranji obod grobnega
prostora skladno z odlokom o dejavnosti javne službe in splošnimi pogoji
poslovanja, |
|
|
– pravico postaviti nagrobni spomenik, in sicer v skladu z
odlokom o dejavnosti javne službe ter na podlagi pridobljenega
dovoljenja izvajalca javne službe, |
|
|
– dolžnost plačati najemnino za grobni prostor in
izpolnjevati druge obveznosti in pravice, ki izhajajo iz najemne
pogodbe, |
|
|
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grobni prostor,
|
|
|
– najemnik grobnega prostora mora sporočiti upravljavcu
pokopališča spremembo naslova, |
|
|
– dolžnost odlagati odpadke v za to določene posode in
kontejnerje za odpadke, |
|
|
– postaviti in odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju
z upravljavcem pokopališča (koncesionarjem) oziroma spremeniti
arhitektonsko zasnovo grobnega prostora samo v skladu z načrtom
razdelitve pokopališča, |
|
|
– betonske in druge odpadke ter materiale v zvezi s
postavitvijo ali odstranitvijo spomenikov odpeljati na odlagališče izven
pokopališč ali na za to urejen prostor na pokopališču, |
|
|
– skrbeti za to, da ne poškodujejo grobnih prostorov,
|
|
|
– na pokopališču in pripadajočih objektih izražati pieteto
do umrlega. |
|
|
VIII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE |
|
|
Financiranje javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč« |
|
|
21. člen |
|
|
Javna služba »urejanje in vzdrževanje pokopališč« se
financira iz: |
|
|
– plačil za ureditev grobnih prostorov; |
|
|
– vpisnin; |
|
|
– najemnin za grobne prostore; |
|
|
– proračuna; |
|
|
– drugih virov. |
|
|
Izhodiščne tarife, ki so diferencirane po vrstah in
velikosti grobnih prostorov in pogoji za njeno spreminjanje, se določijo
s sklepom o razpisu koncesije, pri čemer morajo biti upoštevani
morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na
državni ravni. |
|
|
O spreminjanju tarife na predlog župana odloča občinski
svet na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar. |
|
|
Najemnina, vpisnina in pristojbine |
|
|
22. člen |
|
|
Plačilo stroškov za ureditev grobnega prostora plača
najemnik ob prvi pridobitvi grobnega prostora. Ob prvem najemu grobnega
prostora je dolžan najemnik plačati vpisnino in pristojbino za
postavitev spomenika. |
|
|
Najemnino za grobni prostor plačuje najemnik letno.
Najemnina se zaračuna praviloma do šestega meseca v letu za tekoče leto
in so jo najemniki dolžni plačati skladno z izstavljenim računom.
|
|
|
Kolikor se pogodba o najemu grobnega prostora sklene v
drugi polovici leta, se račun za najem grobnega prostora izstavi
praviloma v mesecu decembru. |
|
|
IX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR |
|
|
Status koncesionarja |
|
|
23. člen |
|
|
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na
javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi
predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več
osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja
ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil
koncesijsko pogodbo. |
|
|
Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru
skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena
le pri eni (skupni) prijavi. |
|
|
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev |
|
|
24. člen |
|
|
V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni
razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za
udeležbo (sposobnost), določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki
ureja postopek oddaje javnih naročil, ob tem pa mora prijavitelj
dokazati oziroma mora predložiti listine: |
|
|
– da lahko najmanj s krajšim delovnim časom na javni
službi zaposli osebo s V. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim
strokovnim izpitom iz upravnega postopka, |
|
|
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za
opravljanje dejavnosti, |
|
|
– da zaposluje najmanj eno osebo s tremi leti delovnih
izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije in s strokovno
izobrazbo najmanj V. stopnje tehnične smeri, |
|
|
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi
kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske
javne službe na celotnem območju občine za njeno izvajanje, |
|
|
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma
potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na
območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi
sicer nemoteno opravlja dejavnost, |
|
|
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne
dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe, |
|
|
– da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in
kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in
standardov, |
|
|
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob
vsakem času, |
|
|
– da je finančno in poslovno usposobljen, |
|
|
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z
ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje, |
|
|
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki
jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, občini ali tretji
osebi (predloži ustrezno predpogodbo), |
|
|
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika
kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja
katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim
dokaže izpolnjevanje pogojev iz 5.–9. alinee in |
|
|
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo
(sposobnost), določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja
postopek oddaje javnih naročil. |
|
|
Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje
za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi. |
|
|
X. JAVNI RAZPIS |
|
|
Oblika in postopek javnega razpisa |
|
|
25. člen |
|
|
Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega
odloka se izbere z javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme
župan. |
|
|
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
in vsebuje zlasti naslednje: |
|
|
1. navedbo in sedež koncedenta, |
|
|
2. podatke o objavi koncesijskega akta, |
|
|
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se
podeli na javnem razpisu, |
|
|
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
|
|
|
5. postopek izbire koncesionarja, |
|
|
6. merila za izbor koncesionarja, |
|
|
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje
javne službe, |
|
|
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem
morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje
za predložitev skupne vloge …), |
|
|
9. način zavarovanja resnosti prijave, |
|
|
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne
dokumentacije, |
|
|
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo
predložitev, |
|
|
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja
prijav, |
|
|
13. rok za izbiro koncesionarja, |
|
|
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu
javnega razpisa, |
|
|
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij
med razpisom, |
|
|
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
|
|
|
Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega
odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora
objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
|
|
|
Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni
deli morajo biti enaki vsebini razpisa. |
|
|
Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti
ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati
razpisno dokumentacijo. |
|
|
V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki,
ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo. |
|
|
Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar
ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Razpisni pogoji |
|
|
26. člen |
|
|
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in
način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega odloka
(vsebino listin, organ, ki listino izda …). Z razpisnimi pogoji župan ne
sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje
dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
|
|
Merila za izbor koncesionarja |
|
|
27. člen |
|
|
Merila za izbor koncesionarja so: |
|
|
– tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve
javne službe; |
|
|
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne
za izvajanje javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna
znanja), ki presegajo minimalne zahteve javne službe; |
|
|
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja
razpisane javne službe; |
|
|
– celovitost ponujenega izvajanja javne službe v okviru
iste osebe; |
|
|
– pričetek izvajanja javne službe skladno z dogovorjenim
datumom v koncesijski pogodbi. |
|
|
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo,
morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen
način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od
najpomembnejšega do najmanj pomembnega. |
|
|
XI. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA
SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
|
Uspešnost javnega razpisa |
|
|
28. člen |
|
|
Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena
pravočasna in popolna prijava. |
|
|
Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane
podatke. |
|
|
Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te
nepopolne, se javni razpis ponovi. |
|
|
Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni
bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v
predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba. |
|
|
Izbira koncesionarja |
|
|
29. člen |
|
|
V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev
zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo
na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
|
|
|
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o
najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije
morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z
delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. |
|
|
Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s
kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali
pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani,
v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega
četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena
četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski
skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
|
|
|
Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so
bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če
od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok
treh let. |
|
|
Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo
potrdi vsak član s pisno izjavo. |
|
|
Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj
predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno
komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega
člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
|
|
|
Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave
in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in
vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave
izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je
razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma
kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.
Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki
vodi postopek izbire koncesionarja. |
|
|
Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru
koncesionarja z upravno odločbo. |
|
|
Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino
ponudnikov (23. člen). |
|
|
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku
28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz
razlogov, ki so na strani koncesionarja. |
|
|
Sklenitev koncesijske pogodbe |
|
|
30. člen |
|
|
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega
razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
|
|
Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje
koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo
mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba
začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. |
|
|
Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
|
|
|
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem
sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja
koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka. |
|
|
Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo |
|
|
31. člen |
|
|
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s
koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna.
Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
|
|
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe |
|
|
32. člen |
|
|
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let od
dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije). |
|
|
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve
koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo
najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe. |
|
|
Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali
razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega
dela tega koncesijskega razmerja. |
|
|
Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz
razlogov določenih z zakonom. |
|
|
Pristojni organ za izvajanje koncesije |
|
|
33. člen |
|
|
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih
aktov v zvezi s koncesijo, je pristojni organ iz 19. člena tega odloka. |
|
|
XII. PRENOS KONCESIJE |
|
|
Oblika |
|
|
34. člen |
|
|
Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je
bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo
koncesijsko pogodbo. |
|
|
Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop
prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
|
|
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
|
Načini prenehanja koncesijskega razmerja |
|
|
35. člen |
|
|
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
|
|
|
– s prenehanjem koncesijske pogodbe, |
|
|
– s prenehanjem koncesionarja, |
|
|
– z odvzemom koncesije, |
|
|
– z odkupom koncesije. |
|
|
Prenehanje koncesijske pogodbe |
|
|
36. člen |
|
|
Koncesijska pogodba preneha: |
|
|
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
|
|
|
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem, |
|
|
– z odstopom od koncesijske pogodbe, |
|
|
– s sporazumno razvezo. |
|
|
Potek roka koncesije |
|
|
37. člen |
|
|
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega
je bila koncesijska pogodba sklenjena. |
|
|
Razdrtje koncesijske pogodbe |
|
|
38. člen |
|
|
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim
razdrtjem preneha: |
|
|
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi
insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski
postopek, če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba
zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov,
izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče
pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije, |
|
|
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da
je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na
podelitev koncesije, |
|
|
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja
večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
|
|
|
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem
delu ne bo izpolnil svoje obveznosti. |
|
|
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee
prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe
koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi
insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali
likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena
ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju)
ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne
posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na
podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje
koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali
upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali
upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee
prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
|
|
|
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent
ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to
koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe. |
|
|
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
|
|
|
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v
primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale,
prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih
okoliščin. |
|
|
Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan
koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih
revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni
upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi. |
|
|
Odstop od koncesijske pogodbe |
|
|
39. člen |
|
|
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
|
|
|
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
|
|
|
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in
na način, kot je v njej določeno. |
|
|
Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje
koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu
oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in
je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
|
|
Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
|
|
Sporazumna razveza |
|
|
40. člen |
|
|
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi
sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo. |
|
|
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v
primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin
ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih
okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske
pogodbe nesmotrno ali nemogoče. |
|
|
Prenehanje koncesionarja |
|
|
41. člen |
|
|
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja
koncesionarja. |
|
|
Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z
zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos
koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru
prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike
(pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh
primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali
koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske
pogodbe odstopi. |
|
|
Odvzem koncesije |
|
|
42. člen |
|
|
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s
koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko
odvzame koncesijo koncesionarju: |
|
|
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v
za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku, |
|
|
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha
izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
|
|
|
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski
pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi
izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu
koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem
pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
|
|
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do
okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje
sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
|
|
|
V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je
koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih
pravilih odškodninskega prava. |
|
|
Odkup koncesije |
|
|
43. člen |
|
|
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo
možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji
odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora
hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o
načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi
upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več
kot tri mesece. |
|
|
Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih
vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno
prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih
opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode
in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske
pogodbe. |
|
|
XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
|
|
Višja sila |
|
|
44. člen |
|
|
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne,
nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi
koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje
pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave
ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri
katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali
na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
|
|
|
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah,
nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v
primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer
so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s
posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki
pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in
dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih. |
|
|
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico
zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi
opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
|
|
|
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin
lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno
zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito,
reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za
civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov. |
|
|
Spremenjene okoliščine |
|
|
45. člen |
|
|
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine,
ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v
takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe
nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na
koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske
pogodbe. |
|
|
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog
za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih
okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti
o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim
okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske
pogodbe. |
|
|
XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV |
|
|
Uporaba prava |
|
|
46. člen |
|
|
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter
koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko
dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije. |
|
|
Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali
arbitraže |
|
|
47. člen |
|
|
S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za
odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna
arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom. |
|
|
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev
javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij
odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča
ali arbitraže). |
|
|
XVI. PREKRŠKI |
|
|
Drugi prekrški izvajalca |
|
|
48. člen |
|
|
Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne
službe, če: |
|
|
– ne vodi evidence in katastrov, predpisanih z 10. in 16.
členom odloka ali jih ne vodi na predpisan način; |
|
|
– ne upravlja, uporablja ali vzdržuje kot dober gospodar
objektov, naprav ali drugih sredstev, namenjenih izvajanju javne službe
(16. člen); |
|
|
– ne uporablja veljavnih tarif (21. in 22. člen);
|
|
|
– nima izdelanega načrta razdelitve pokopališča na oddelke
in grobne prostore (16. člen). |
|
|
Z globo 150 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba
izvajalca javne službe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. |
|
|
Prekrški tretjih oseb |
|
|
49. člen |
|
|
Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni
podjetnik, ki ni izvajalec javne službe po določilih tega odloka, če s
pridobitnim namenom nepooblaščeno opravi storitev z značajem dejavnosti
javne službe po tem odloku na območju občine. |
|
|
Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka se za
prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 200 EUR. |
|
|
Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki
naroči ali dopusti osebi, ki ni izvajalec javne službe po določilih tega
odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne
službe po tem odloku na območju občine. |
|
|
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
Objava javnega razpisa |
|
|
50. člen |
|
|
Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne službe po tem odloku mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka.
Javni razpis za podelitev koncesije za
izvajanje javne službe mora biti objavljen najkasneje v 60
dneh po uveljavitvi Odloka o pokopališkem redu, ki bo
sprejet skladno z Zakonom o pogrebni in pokopališki
dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16). |
Dosedanji koncesionar je dolžan
zagotavljati redno in nemoteno izvajanje dejavnosti po tem
odloku, upoštevaje Zakon o pogrebni in pokopališki
dejavnosti, do nastanka koncesijskega razmerja s
koncesionarjem, ki bo izbran na podlagi novega javnega
razpisa, vendar najdlje do 25. 9. 2020. |
|
|
|
Pravice v primeru prenosa dejavnosti na drugega izvajalca |
|
|
51. člen |
|
|
V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja
javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel
pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev
pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcev,
namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti
odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih
mora koncedent pisno obvestiti. |
|
|
Ureditev razmerij |
|
|
52. člen |
|
|
Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja
po tem odloku, izvaja javno službo po tem odloku kot koncesionar
dosedanji zakoniti izvajalec. |
|
|
Roki |
|
|
53. člen |
|
|
Izvajalec javne službe mora sprejeti splošne pogoje
poslovanja in zagotoviti za vsako pokopališče izdelan načrt razdelitve
na pokopališčne oddelke in grobne prostore v šestih mesecih po sklenitvi
koncesijske pogodbe. |
|
|
Izvajanje dejavnosti »izvajanje pogrebnih storitev« |
|
|
54. člen |
|
|
Dejavnost »izvajanje pogrebnih storitev« se kot obvezna
gospodarska javna služba s podelitvijo koncesije prične izvajati z
uveljavitvijo predpisov oziroma vzpostavitvijo ustreznih pravnih podlag,
s katerimi bo ta dejavnost opredeljena kot obvezna lokalna gospodarska
javna služba. |
|
|
Do uveljavitve predpisov oziroma vzpostavitve ustreznih
pravnih podlag iz prejšnjega odstavka tega člena ima dejavnost
»izvajanje pogrebnih storitev« na območju občine pravico, ob
izpolnjevanju vseh pogojev, izvajati izvajalec gospodarske javne službe
»urejanje in vzdrževanje pokopališč« ter drugi subjekti, ki izpolnjujejo
pogoje za izvajanje dejavnosti »izvajanje pogrebnih storitev«, določene
z drugimi predpisi. |
|
|
Prenehanje veljavnost |
|
|
55. člen |
|
|
Z uveljavitvijo odloka prenehata veljati 33. in 34. člen
Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v
Občini Komen (Uradni list RS, št. 4/08). |
|
|
Uveljavitev odloka |
|
|
56. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije |
|
|
|
|
|
Št. 007-07/2008-6 |
|
|
Komen, dne 17. decembra 2008 |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Komen |
|
|
Uroš Slamič l.r.
Odlok o spremembi in
dopolnitvi Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne
službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč« (Uradni list Republike
Slovenije, št. 73/2019) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
2. člen |
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|