Na podlagi
29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) ter 16. in 79. člena
Statuta Občine Krško
(Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10,
90/11 in 27/14) je Občinski svet Občine Krško na 11. seji dne 17. 12.
2015 sprejel |
|
O D L O K |
o
nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
V občini
Krško se za uporabo stavbnih zemljišč plačuje nadomestilo za uporabo
stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo). |
|
2. člen |
Nadomestilo se plačuje letno od zazidanega in nezazidanega stavbnega
zemljišča. |
1. Zazidano
stavbno zemljišče |
Za
zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na
katerih so parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi
objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista
zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja
začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso
objekti gospodarske javne infrastrukture. |
Za
določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče
se upošteva: |
1. pri
stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse
pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih Stanovanjskega
zakona ter tlorisna površina prosto stoječih garaž, |
2. pri
poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh
prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. |
Ostala
zazidana stavbna zemljišča: |
Poleg
površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za odmero nadomestila
kot zazidana stavbna zemljišča tudi: |
– površine
nepokritih skladišč, internih parkirišč, ipd., |
– površine
namenjene delavnicam na prostem, |
– kamnolomi in peskokopi, |
– površine
za dejavnosti ob avtocesti, |
– površine
namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov |
– javne
površine namenjene trajni ali pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi,
kioski in samostojne stojnice, |
– površine
zemljišč, na katerih so postavljeni nepremični objekti in naprave
oglaševanja, |
– ter
druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti. |
Za
določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost
površin po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih
površin. |
Za
določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se
uporabljajo sledeči kriteriji: |
a)
Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem,
ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiškega katastra, pri čemer se
šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno
po Pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru
(Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z
vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za tako zemljišče izdano
lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni
upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina iz drugih uradnih
evidenc ali pa se površina določi v posebnem ugotovitvenem postopku. |
b)
Površine peskokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega
prostora po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99) nadomestilo
pa se odmeri od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje
poslovne dejavnosti ter od drugih površin, kot so interne ceste, odprta
skladišča in podobno. |
c)
Površine za dejavnost ob avtocesti predstavljajo vse površine, ki so ob
avtocesti namenjene za dejavnost ali parkiranje in niso objekti javne
gospodarske infrastrukture. |
d) Za
določanje površin zemljišč na katerih so postavljeni nepremični objekti
in naprave oglaševanja se upošteva seštevek vseh površin ploskev
posameznega nepremičnega objekta in naprave oglaševanja. Za nepremične
objekte in naprave oglaševanja opremljene s svetlobnimi in zvočnimi
efekti, se površine pomnožijo s faktorjem 2. Nadomestilo za zazidano
stavbno zemljišče se plačuje tudi za stanovanjske, proizvodne in
poslovne površine, ki se ne uporabljajo (so nezasedene) ter za opuščena
zazidana stavbna zemljišča. Pri odmeri nadomestila za take objekte se
upošteva zadnja znana namembnost objekta ter dejanska komunalna
opremljenost zemljišča. |
2. Nezazidana
stavbna zemljišča |
Za
nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča,
za katera je po prostorskem aktu določeno, da je na njih dopustna
gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe
zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti,
športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih
inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture
in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega
varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Za
določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča
iz prvega odstavka tega člena se upošteva: |
1. v
primerih, kjer prostorski akt določa parcele, namenjena gradnji: |
– se
določi površina za odmero nadomestila od celotne površine parcele,
namenjeni gradnji, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero
je s prostorskim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali
poslovne namene, |
– za
nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje
le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno parcelo, namenjeno gradnji
ali del takšne parcele po prostorskem aktu, na kateri je mogoče graditi
stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno rabo
zemljišča po zemljiškem katastru. |
V sledečem
postopku za formiranje zemljišča namenjenega gradnji, na kateri je možna
gradnja, se lahko zemljiške parcele združujejo ali razdružujejo, pri
čemer lastniška razdrobljenost parcel ni omejujoči element pri postopku
ugotovitve o možnosti gradnje na nezazidanem stavbnem zemljišču. |
2. v
primerih, kjer prostorski akt ne določa parcel, namenjenih gradnji: |
– se
določi površina za odmero nadomestila od celotne površine zemljiških
parcel za katere je s prostorskim aktom določeno, da so zazidljive za
stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju zazidljive parcele) pri
čemer se upošteva: |
a) kolikor
stoji na površini zazidljivih parcel stavba, kateri je bila z odločbo o
določitvi funkcionalnega zemljišča, z dokončno odločbo o izdaji
gradbenega dovoljenja ali z odločbo o določitvi gradbene parcele
določena parcela, namenjena gradnji ali funkcionalno zemljišče, se ta
del površine zemljiške parcele šteje za zazidano stavbno zemljišče
preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega
zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo. |
b) kolikor
stoji na površini parcel stavba, kateri ni bila z odločbo o določitvi
funkcionalnega zemljišča, z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja ali z
odločbo o določitvi gradbene parcele določena parcela, namenjena gradnji
ali funkcionalno zemljišče, se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti
del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus),
pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površne takšne zemljiške
parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili
tega odloka. |
Ne glede
na določbe prejšnjega odstavka se za določitev območja pobiranja
nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tudi vsa preostala
območja, na katerih je v skladu z Zakonom o graditvi objektov in
občinskimi prostorskimi akti možna pridobitev gradbenega dovoljenja za
stanovanjski oziroma poslovni objekt. |
Za
določitev območja pobiranja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča
se štejejo območja veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov po Zakonu o
urejanju naselij in drugih posegov v prostor (zazidalni načrti in
lokacijski načrti) in vsa območja kasneje sprejetih lokacijskih načrtov
v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02)
oziroma območja sprejetih občinskih podrobnih prostorskih načrtov po
Zakonu o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07). |
|
3. člen |
Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma
stavbe ali dela stavbe (lastnik oziroma najemnik poslovno-stanovanjskih
prostorov). |
Odločbo o
odmeri nadomestila izda zavezancu Ministrstvo za finance, Finančna
uprava RS, Finančni urad Brežice (v nadaljevanju: finančni urad). |
Finančni
urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca
ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje
finančnemu uradu Občinska uprava občine Krško. Podatke o zavezancih in
stavbnem zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi prijave
neposrednega uporabnika zemljišča, od upravnega organa pristojnega za
izdajo dovoljenja za posege v prostor ter iz uradnih evidenc. Če
občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za
katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti. |
Zavezanci
so dolžni prijaviti Občinski upravi občine Krško nastanek obveznosti
plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na
odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po
spremembi. |
Za izračun
nadomestila se uporabljajo podatki iz uradnih evidenc. Če ti podatki
niso dostopni, je zavezanec za plačilo dolžan na poziv občinske uprave
Občine Krško v roku 15 dni od prejema poziva, posredovati verodostojne
podatke, ki omogočajo odmero nadomestila. |
Spremembe
glede zavezanca za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki
nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na
način in v roku, ki ga je določil ta odlok priglašene pri Občinski
upravi. Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem,
izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti
v zvezi z nadomestilom se uporabljajo odločbe zakona o davčnem postopku. |
|
II.
OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO |
|
4. člen |
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območjih, ki so
v občinskem prostorskem načrtu oziroma občinskem prostorskem planu z
namensko rabo določena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev, v
kolikor imajo zemljiške parcele dostop do javnega cestnega omrežja in je
na njih možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno
elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijo, kolikor ni dovoljena
gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. |
|
III.
MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA |
|
5. člen |
Stavbno
zemljišče se glede na namen uporabe razdeli: |
– na
stavbno zemljišče na stanovanjskem območju, |
– na
stavbno zemljišče na industrijsko-poslovnem območju. Razvrstitev v eno
od kategorij izključuje istočasno razvrstitev v drugo kategorijo. |
V območju
starega mestnega jedra, ki je z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu
občine Krško (Uradni list RS, št. 61/15) razvrščeno v enoto urejanja
prostora z oznako: |
– KRŠ 0219
OPPN za ureditev dela starega mestnega jedra Krško – umestitev
knjižnice, |
– KRŠ 0220
UN staro mestno jedro II. – Krško, |
– KRŠ 0221
UN ožjih ureditvenih območij III., IV. in V. zgodovinsko jedro Krško, |
– KRŠ 094
Območje Zatona, |
se s
Sklepom o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega
zemljišča, ki ga sprejme občinski svet, lahko določi višje vrednosti
točke. |
|
6. člen |
Glede na
ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnih zemljišč na stanovanjskem
območju, se to območje glede na lego zemljišča deli na: |
– stanovanjsko območje I. kategorije, v katero se uvrščata mesti Krško,
naselji mestnega značaja Senovo in Brestanica ter naselja Leskovec pri
Krškem, Raka in Podbočje. |
– stanovanjsko območje II. kategorije, v katerega se uvršča vse stavbno
zemljišče na območju, kjer se plačuje nadomestilo, razen območja iz I.
kategorije. |
|
7. člen |
Glede na
ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnega zemljišča za pridobitno
dejavnost na območjih navedenih v 4. členu tega odloka, se območja
delijo v naslednje kategorije: |
I.
kategorija |
– izjemno
pridobitno območje za proizvodnjo električne energije na osnovi
nuklearne energije in termoelektrarn. |
II.
kategorija |
– posebno
pridobitno območje za distribucijo električne energije,
telekomunikacijske storitve, finančnega posredništva, zavarovalništva. |
III.
kategorija |
– posebno
pridobitno območje za proizvodnjo papirja in farmacevtske industrije. |
IV.
kategorija |
– industrijsko poslovno območje kamor se uvršča predel ob Cesti krških
žrtev od mostu do konca Ceste krških žrtev ter nadalje ob magistralni
cesti Celje-Drnovo do križišča v Žadovinek, vse do reke Save na desnem
bregu, vključno tudi Ulico Mladinskih delovnih brigad v Leskovcu pri
Krškem; na levem bregu Save se v to območje vključuje predel od Save,
Savske poti, dela Ceste 4. julija, do vključno območja ob Zdolski cesti,
Kurirski poti do Ilirske ulice, vključujoč celotno industrijsko cono
Vrbina, poslovno cono Drnovo-Velika vas in poslovno cono Drnovo-vzhod. V
to kategorijo spadajo tudi območja ob regionalnih cestah skozi
Brestanico in Senovo, razen območij oziroma dejavnosti, ki so določene v
I., II. in III. kategoriji. |
V.
kategorija |
– območja,
ki niso zajeta v IV. kategoriji so pa v mestu Krško, naseljih mestnega
značaja Brestanica in Senovo ter naselju Leskovec pri Krškem. |
VI.
kategorija |
– vsa
ostala naselja, v katerih se izvaja poslovno-proizvodna dejavnost. |
VII.
kategorija |
– zemljišča, namenjena oglaševanju z nepremičnimi objekti in napravami
oglaševanja. |
|
8. člen |
Višina
nadomestila se določi z metodo točkovanja. Za določitev števila točk pri
uporabniku zemljišča za stanovanjske namene se uporablja naslednja
merila: |
a) lega, |
b) stopnja
komunalne opremljenosti, |
c)
smotrnost izkoriščanja zemljišča, |
d) motnje
pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa, |
e) starost
zgradbe. |
Določbe
prvega odstavka tega člena veljajo tudi za uporabnike zemljišča za
poslovne namene v družbenih dejavnostih. |
|
9. člen |
Za
določitev števila točk pri uporabnikih zemljišč za proizvodne in
poslovne namene se kot merilo uporabljata lega zemljišča in stopnja
komunalne opremljenosti. |
|
10. člen |
Točke za m2
zazidanega stavbnega zemljišča se določijo na naslednji način: |
a) lega
zemljišča |
1. za stanovanjske namene: |
število točk |
– stavbno zemljišče na stanovanjskem območju |
– stavbno zemljišče na stanovanjskem območju |
2. za
industrijsko poslovne namene: |
I.
kategorija |
– proizvodnja električne energije z nuklearno tehnologijo |
50
|
– proizvodnja električne energije s termoelektrarno |
330 |
II. kategorija |
200 |
III. kategorija |
90
|
IV. kategorija |
65
|
V.
kategorija |
45
|
VI. kategorija |
30
|
VII. kategorija |
500 |
b)
komunalna opremljenost zemljišča: |
– pristop po sodobno urejeni cesti |
10
|
– pristop po makadamski cesti |
2,5 |
– možen priključek na javno kanalizacijo |
4
|
– možen priključek na električno omrežje |
2
|
– možen priključek na vodovodno omrežje |
3
|
– javna razsvetljava dostopne javne ceste |
5
|
– zelene površine ob stavbi |
2
|
– možen priključek na industrijsko tirno mrežo |
45
|
– možen priključek na daljinsko toplovodno omrežje |
15
|
– možen priključek na plin |
15
|
c) za
smotrnost uporabe zemljišča se število točk pod a) in b) tega člena
zniža za: |
– pri stavbah z enim stanovanjem |
0 % |
– pri stavbah z dvema do štirimi stanovanji |
5 % |
– pri stavbah s petimi do desetimi stanovanji |
10 % |
– pri stavbah z enajstimi do tridesetimi stanovanji |
15 % |
– pri stavbah z enaintridesetimi in več stanovanji |
20 % |
d) za
motenje pri uporabi stanovanjskega prostora se zniža število točk pod a)
in b) tega člena za: |
– zaradi hrupa ob magistralnih in regionalnih cestah ter
železnici |
10 % |
e) za
starost stanovanjske stavbe se število točk pod a) in b) tega člena
zniža za: |
– stavbe zgrajene po letu 1920 |
0 % |
– za stavbe zgrajene od leta 1900–1920 |
5 % |
– stavbe zgrajene od leta 1860–1900 |
10 % |
– stavbe zgrajene pred letom 1860 |
20 % |
f) za
nivo vzdrževanja stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter
njihovih pripadajočih delov se število točk pod a) in b) tega člena
poveča za: |
– neprimerni nivo vzdrževanja okolice objekta |
50 % |
– neprimerni nivo vzdrževanja stavbe |
50 % |
– neprimerni nivo vzdrževanja nezazidanih stavbnih zemljišč
|
50 % |
Za
primeren nivo vzdrževanja stavbe se šteje, da je stavba ter njen
pripadajoči del stavbe oziroma objekt primerno vzdrževan, če je zunanji
videz stavbe ter pripadajoči del stavbe oziroma objekt urejen z
neodpadajočim ometom ter vzdrževanimi vrati, okni in streho. |
Za
neprimeren nivo vzdrževanja se šteje, da je stavba ter njen pripadajoči
del stavbe oziroma objekt neprimerno vzdrževan, če je njegov zunanji
videz neurejen z odpadajočim in nevzdrževanim ometom, propadajočimi in
nevzdrževanimi vrati in okni ali poškodovano streho ter poškodovanimi
žlebovi ali vertikalnimi odtoki. Za odpadajoči omet se smatra vidnejša
posamezna globinska poškodba fasade, površinsko manjkajoča ali
poškodovana fasada v površini, večji od 0,1 m2, ter
površinsko odpadajoča barva fasade v površini, večji od 1 m2.
Prav tako se za poškodovano fasado šteje okrušen vogal stavbe v dolžini,
večji od 0,1 m2. Za poškodovane žlebove ter vertikalne odtoke
se šteje, kadar so ti poškodovani z udrtinami, zarjaveli ali preluknjani
oziroma nepritrjeni visijo s streh. Za poškodovano streho se šteje
streha objekta, kjer kritina ali posamezni deli visijo preko roba
strehe, ki ga omejuje strešni žleb, če ta obstaja ali pa visi preko
konstrukcijskega roba – zaključka strehe za več kot 1 dolžine
posameznega pokrivnega elementa oziroma je ta previs večji za 15 cm
preko konstrukcijskega roba strehe ali takšen previs ni predpisan z
ustreznimi tehničnimi standardi ali normativi. |
Za
neprimerni nivo vzdrževanja okolice objekta oziroma nezazidanega
stavbnega zemljišča parcele se šteje, da je parcela objekta ali
pripadajoče zemljišče k stavbi, neprimerno vzdrževano, če se na tem
zemljišču nahajajo porušene ali razpadajoče ograje oziroma zidovi,
zaraščeno zemljišče ali drevesa z robidovjem ali drugim rastlinjem,
razmetane smeti ali posamezni kosovni odpadki po zemljišču itd. |
Stopnjo
nivoja vzdrževanja stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter
njihovih pripadajočih delov, v skladu z merili navedenimi v tem besedilu
določa krajevno pristojen Medobčinski inšpektorat in o tem poroča
skrbniku evidence za odmero nadomestila. |
Vse dokler
skrbnik evidence za odmero nadomestila ne zabeleži podatkov o stopnji
vzdrževanja, se v izračun odmere ne prevzema nobena vrednost iz vsebine
poglavja f). |
g) za
zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb se število točk pod a)
in b) tega člena poveča za 50 %. |
Kot
zemljišče z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb se šteje zemljišče, ki
je določeno za gradnjo stavb, kjer je dejansko možno pridobiti gradbeno
dovoljenje za gradnjo stavb, pa tudi tri leta po izpolnjenih pogojih za
pridobitev gradbenega dovoljenja ni bila pri pristojni Upravni enoti
podana popolna zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za stanovanjsko
ali drugo kompleksno graditev. Kot neizkoriščena raba zemljišča se šteje
tudi, če je zemljišče namenjeno za gradnjo in v petih letih po izdaji
gradbenega dovoljenja na zemljišču ni bilo evidentiranega pričetka
gradnje v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem in določili Zakona o
graditvi objektov. |
Vse dokler
pristojni občinski organ za nadomestilo ne zabeleži podatkov o
neizkoriščeni rabi za gradnjo stavb, se v izračun odmere ne prevzema
nobena vrednost iz poglavja g). |
h) v
območju starega mestnega jedra, ki je z Odlokom o občinskem prostorskem
načrtu občine Krško (Uradni list RS, št. 61/15) razvrščeno v enoto
urejanja prostora z oznako: |
– KRŠ 0219
OPPN za ureditev dela starega mestnega jedra Krško – umestitev
knjižnice, |
– KRŠ 0220
UN staro mestno jedro II. – Krško, |
– KRŠ 0221
UN ožjih ureditvenih območij III., IV. in V. zgodovinsko jedro Krško, |
– KRŠ 094
Območje Zatona, |
se za
zasedene stanovanjske in poslovne prostore število točk pod a) in b)
tega člena zniža za 30 % |
|
11. člen |
Točke za m2
nezazidanega stavbnega zemljišča se določijo tako, da se ugotovi število
točk po 10. členu tega odloka in od tega upošteva 30 %. |
|
IV.
OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA |
|
12. člen |
Nadomestilo se ne plačuje: |
– za
zemljišča v lasti Občine Krško, katerih neposredni uporabniki so javna
podjetja in zavodi s področja družbenih dejavnostih, katerih
ustanovitelj je Občina Krško, |
– za
zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe, |
– za
objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna
predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, |
– za
objekte mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno, |
– za
stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. |
– za
stavbno zemljišče na stanovanjskem območju in sicer: |
– za
pozidano stavbno zemljišče kadar so stanovanjski objekti v celoti ali
deloma na notranji strani krožnice kroga s centrom v središču reaktorja
jedrske elektrarne in polmerom 1500 m. |
– za
nepozidano stavbno zemljišče za stanovanjski namen, kadar zemljišče v
celoti ali deloma leži na notranji strani krožnice kroga s centrom v
središču reaktorja jedrske elektrarne in polmerom 1500 m. |
Plačevanja
nadomestila so oproščeni občani, ki so kupili novo stanovanje kot
posamezen del stavbe ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko
stanovanjsko hišo, če so v ceni stanovanjske hiše ali neposredno plačali
stroške urejanja stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih
zemljiščih. Oprostitev plačevanja nadomestila začne teči od dneva
vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Oprostitev traja 5 let in
se uvede na zahtevo občana. Plačevanja nadomestila so oproščene tudi
osebe, ki prejemajo stalno materialno pomoč, upokojenci, ki prejemajo
varstveni dodatek in osebe, ki prejemajo polni invalidski dodatek po
zakonu o vojaških invalidih. |
Nadomestila je lahko oproščena tudi oseba, ki živi v slabih
premoženjskih razmerah in katere skupni letni dohodek ne presega 60 %
povprečne bruto plače v RS v preteklem letu in občan, ki živi v
družinski skupnosti, v kateri letni dohodek vseh članov skupnosti ne
presega višino poprečne bruto plače v RS v preteklem letu. |
Občina
Krško lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode,
bolezen v družini, invalidnost ipd.) oprosti zavezanca plačila
nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno
varnost zavezanca in njegove družine. Oprostitev velja za dobo enega
leta. |
Zavezanci
gospodarske družbe, podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki so v
preteklem letu vložili sredstva v obnovo objektov, ki so z odlokom
proglašeni za spomenik državnega ali lokalnega pomena se lahko za
določeno obdobje oprostijo plačila nadomestila, in sicer: |
– za
vložena sredstva v višini do 15 % vrednosti objekta pred obnovo se
oprostijo za obdobje 1 leta v višini 50 % odmerjenega nadomestila, |
– za
vložena sredstva v višini od 15 % do 25 % vrednosti objekta pred obnovo
se oprostijo za obdobje 1 leta, |
– za
vložena sredstva v višini nad 25 % do 50 % vrednosti objekta pred obnovo
se oprostijo za obdobje 2 let, |
– za
vložena sredstva v višini nad 50 % vrednosti objekta pred obnovo se
oprostijo za obdobje 3 let. |
O
oprostitvi odloča pristojna organizacijska enota občinske uprave na
podlagi predloženih dokazil (ocenitev objekta pred obnovo in dokazila o
vloženih sredstvih) in zahtevka zavezanca. |
|
13. člen |
Zavezanca
se oprosti plačevanja nadomestila na njegovo zahtevo. Vlogo mora vložiti
pri Finančni upravi RS, Finančni urad Brežice do 31. januarja za tekoče
leto. Finančna uprava RS odstopi vlogo v reševanje občini, leta izda
odločbo o oprostitvi oziroma neoprostitvi, katero podpiše župan. |
Ne glede
na določbe prejšnjega odstavka lahko zavezanec, ki je za posamezen
odmerni predmet prvič prejel odločbo o odmeri nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča, vloži zahtevo za oprostitev plačevanja nadomestila
pri Finančni upravi RS, Finančni urad Brežice skupaj s pritožbo na
odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v roku, kot
je določen za pritožbo na odločbo. Finančna uprava RS odstopi vlogo v
reševanje občini, župan pa izda odločbo o oprostitvi oziroma
neoprostitvi. |
|
V.
DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA |
|
14. člen |
Mesečna
višina nadomestila po merilih iz 8., 9. in 10. člena tega odloka se
določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino zavezančevega
zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo
točke za izračun nadomestila. |
|
15. člen |
Nadomestilo odmeri finančni urad zavezancu z odločbo na osnovi
veljavnega sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Krško, ki ga sprejme
Občinski svet občine Krško. Kolikor Občinski svet ne sprejme vrednosti
točke do konca leta za naslednje leto, se vrednost točk s 1. januarjem
tekočega leta revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin,
ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije, za obdobje prvih
devetih mesecev leta pred letom, za katero se nadomestilo odmerja v
primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. |
Občinski
svet občine Krško lahko v skladu z razvojnimi programi določa za
posamezna pomembna razvojna območja v občini Krško ločeno višino točke
za nezazidano stavbno zemljišče, na katerem ni objekta ter je skladno s
prostorskim akti na njem možna gradnja. Tako določena višina točke za
nezazidano stavbno zemljišče preneha veljati s pridobitvijo gradbenega
dovoljenja za objekt, s čimer prične veljati splošna vrednost točke za
zazidano stavbno zemljišče v občini Krško. |
|
VI.
KAZENSKE DOLOČBE |
|
16. člen |
Z globo
1.200 eurov se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik,
ki: |
– ne
prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh
sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila in sicer v 30 dneh po
nastanku obveznosti oziroma nastali spremembi, |
– na poziv
pristojnega organa občinske uprave v roku 15 dni od sprejema poziva ne
posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila. |
Z globo
250 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje prve
in druge alinee prvega odstavka tega člena. |
Z globo
700 eurov se kaznuje posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti,
ki stori dejanje iz prve ali druge alinee prvega odstavka tega člena. |
Z globo
100 eurov se kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prve ali druge
alinee prvega odstavka tega člena. |
|
17. člen |
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja pooblaščena oseba. |
|
VII.
KONČNI DOLOČBI |
|
18. člen |
Z dnem
uveljavitve tega odloka se za potrebe odmere nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča v občini Krško prenehajo uporabljati določbe Odloka
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško (Uradni list
RS, št. 131/03, 124/08, 20/12, 25/14, 94/14 in 57/15). |
|
19. člen |
Ta odlok
začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2016. |
|
Št.
422-181/2015 |
Krško,
dne 17. decembra 2015 |
|
Župan |
Občine Krško |
mag. Miran Stanko l.r. |
|