Na podlagi Zakona o športu (Zšpo-1, Ur. L. RS, št. 29,17), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (ReNPŠ 14-23, Ur. L. RS, št. 26/14) in 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/2017) je Občinski svet Občine Vitanje na svoji 17. redni seji dne 17. 12. 2020 sprejel

ODLOK

O DOPOLNITVI ODLOKA

O PRIPRAVI, IZVAJANJU IN SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI VITANJE

1. člen

V Odloku o pripravi, izvajanju in sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017) se na koncu besedila 9. člena doda stavek:

Merila so določena v Prilogi: Pogoji in merila za sofinanciranje LPŠ v občini Vitanje.

2. člen

Priloga k Odloku o pripravi, izvajanju in sofinanciranju letnega programa športa v Občini Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/2017)

POGOJI IN MERILA

ZA SOFINANCIRANJE LPŠ V OBČINI VITANJE

Za uresničevanje javnega interesa v športu se s POGOJI IN MERILI (v nadaljevanju: merila) opredeli način in vrednotenje športnih programov in področij, ki bodo sofinancirana na osnovi izvedbe javnega razpisa (JR).

1.  ŠPORTNI PROGRAMI

Posamezne oblike športa imajo različne cilje in so prilagojene različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji in starosti. Športni programi so najbolj opazen del športa in praviloma predstavljajo strokovno organizirano in vodeno celoletno športno vadbo. Pri obsegu vadbe športnih programov je ena (1) ura = 60 minut.

Določeni so naslednji:

SPLOŠNI POGOJI VREDNOTENJA ŠPORTNIH PROGRAMOV:

-    Isti udeleženec se pri istem izvajalcu lahko vrednoti le v enem športnem programu,

-    KOREKCIJSKI FAKTOR IN DOLOČITEV TOČK: Različne športne panoge in starostne skupine za izvedbo optimalne vadbe zahtevajo različno število vključenih (lahko se uporabi Koeficient popolnosti skupine, kar pomeni; če je vključenih manj, kot predvidevajo merila, se število točk proporcionalno zmanjša; če je vključenih več, to ne vpliva na dodatno vrednotenje programa). (Popolnost skupine ali individualne športne panoge,  športni objekt in pri strokovni kader (PREGLEDNICA A-1, PREGLEDNICA A-2, PREGLEDNICA B IN PREGLEDNICA C). Vrednost točk športnega programa med društvi je primerljiva v kolikor ni prevelikega odstopanja pri materialnem strošku ob upoštevanju enakih meril.

POJMI:

MI - minimalno število vključenih

KŠP - velikost skupine

IŠP - individualna športna panoga

          Korekcijski faktor

          Točke

· različni športni programi zahtevajo različno angažiranost usposobljenega kadra (= korekcija strokovni kader):

· STOPNJA 1: vodja skupine ima dokazano ustrezno strokovno izobrazbo/usposobljenost v športu in izvaja programe RE in/ali ŠSta.
· STOPNJA 2: vodja programa ima dokazano ustrezno strokovno izobrazbo/usposobljenost v športu in izvaja programe ŠVOM prostočasno in ŠVOM usmerjeni (pripravljalni programi).
· STOPNJA 3: vodja programa ima dokazano ustrezno strokovno izobrazbo/usposobljenost v športu in izvaja programe ŠVOM usmerjeni (tekmovalni programi).

· različni športni programi se izvajajo na različnih športnih objektih (= korekcija športni objekt):

· STOPNJA 1: športna dvorana, pokriti bazen, smučišče – poligon.
· STOPNJA 2: telovadnica – mala.
· STOPNJA 3: druge pokrite površine, urejena zunanja športna igrišča.
Korekcija se upošteva v primeru, če programi nimajo zagotovljene brezplačne uporabe javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, izvajalec pa v postopku JR predloži zahtevana dokazila o najemu športnega objekta.

1.1.      ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA

Šolska športna tekmovanja, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na organiziranih tekmovanjih v razpisanih športnih panogah od lokalne do državne ravni.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

1.2 DODATNE URE ŠPORTA V OŠ
Dodatna športna ponudba v OŠ predstavlja programe, ki jih (šolska) športna društva izvajajo s ciljem posodobiti in povečati kakovost in privlačnost programov prostočasne ŠVOM. Programi predstavljajo spodbujanje povezovanja šol s športnimi društvi. Merila omogočajo vrednotenje vadbenih skupini v terminih predvidenih za športne krožke.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

1.3 OBSTOJEČI CELOLETNI ŠPORTNI PROGRAMI ŠVOM PROSTOČASNO
Celoletni športni programi ŠVOM prostočasno potekajo najmanj 30 tednov v letu oziroma 60 ur letno. Raznolikost izvajalcev (upoštevajo se tudi izvajalci, ki vključujejo otroke s posebnimi potrebami) omogoča kakovostno ponudbo, ob enakih pogojih pa LPŠ daje prednost programom športnih društev.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

1.4. CELOLETNI PROGRAMI ŠPORTNE VZGOJE OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KŠ/VŠ
Programi ŠVOM usmerjeni so sestavni del športnih programov v okoljih, kjer niso vzpostavljene občinske panožne športne šole.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

1.5. KAKOVOSTNI ŠPORT
KŠ je pomembna vez med programi ŠVOM usmerjeni ter VŠ, saj vključujejo večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. Vključuje tudi programe invalidnih oseb.
Vsakemu izvajalcu se praviloma prizna samo ena (1) vadbena skupina v KŠ.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

1.6. ŠPORTNA REKREACIJA
RE predstavlja smiselno nadaljevanje ŠVOM prostočasne, ŠVOM PP prostočasno, ŠŠtu in tekmovalnega športa. RE je zbir raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 19 let in  invalidnih oseb) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. Celoletni programi športne rekreacije potekajo najmanj 30 tednov oziroma 60 ur letno ter predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja.

S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se lahko sofinancirajo:

1.7.      ŠPORT STAREJŠIH

ŠSta predstavlja športno rekreativno dejavnost odraslih ljudi praviloma nad doseženim 65. letom.

Programi skupinske gibalne vadbe starejših potekajo najmanj 30 tednov oziroma 60 ur letno in predstavljajo različne oblike celoletne gibalne vadbe. Programi praviloma potekajo na površinah v naravi in urbanem okolju.