Na podlagi 13. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 523. člena Zakona o gospodarskih družbah /ZGD-1/ (Uradni list RS, št. 65/09- UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13–odl. US, 82/13, 55/15, 15/17), 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/11, 8/14) in 86. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 8/05, 11/11, 8/14, 4/15, 25/18, 10/19) je Mestni svet Mestne občine Maribor na 2. izredni seji, dne 19. junija 2019 sprejel

O D L O K

o ustanovitvi javnega holdinga Maribor d.o.o.

1 Splošne določbe

1. člen

(ustanovitev javnega holdinga)

(1) S tem odlokom Mestna občina Maribor ustanovi Javni holding Maribor d.o.o. (v nadaljevanju: javni holding) za opravljanje strokovnotehničnih, organizacijskih in razvojnih nalog na področju javnih služb.

(2) Javni holding se ustanovi z aktom o ustanovitvi enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, ki ga sprejme župan v skladu z določili tega odloka in zakona, ki ureja gospodarske družbe.

2. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se ureja:

-    ime in sedež ustanoviteljice,

-    čas delovanja javnega holdinga in prenehanje javnega holdinga,

-    firma, skrajšana firma, sedež in dejavnost javnega holdinga,

-    osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni delež ustanoviteljice,

-    odgovornost za obveznosti javnega holdinga,

-    upravljanje javnega holdinga,

-    pravice ustanoviteljice,

-    financiranje dejavnosti javnega holdinga,

-    druge določbe v skladu z zakonom.

3. člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem javnega holdinga iz 1. člena tega odloka, ki niso urejena s tem odlokom se uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zakona, ki ureja gospodarske družbe.

4.člen

(pomen pojmov)

V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

2 Ustanoviteljica javnega holdinga

5. člen

(ustanoviteljica javnega holdinga)

(1)  Ustanoviteljica javnega holdinga je: Mestna občina Maribor.

(2)  Javni holding se ustanovi v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, katere edina ustanoviteljica je Mestna občina Maribor.

3 Čas delovanja in prenehanje

6. člen

(čas delovanja javnega holdinga)

Javni holding se ustanovi za nedoločen čas.

7. člen

(prenehanje javnega holdinga)

Javni holding lahko preneha:

-    v primerih določenih z zakonom,

-    z združitvijo, pripojitvijo in razdelitvijo.

4    Firma, skrajšana firma, sedež in dejavnost javnega holdinga

8. člen

(firma, skrajšana firma in sedež javnega holdinga)

(1)  Firma javnega holdinga je: Javni holding Maribor, družba za izvajanje strokovnih in razvojnih nalog na področju gospodarskih javnih služb d.o.o.

(2)  Skrajšana firma javnega holdinga je: Javni holding Maribor d.o.o.

(3)  Sedež javnega holdinga je Maribor.

9. člen

(dejavnost javnega holdinga)

(1) Dejavnost javnega holdinga je:

-    financiranje in investiranje na področju gospodarskih javnih služb,

-    ustanoviteljstvo javnih podjetij ter drugih gospodarskih družb,

-    upravljanje podjetij povezanih v holding ter usklajevanje njihovih razvojnih programov,

-    razvojne projekte ter strokovno in poslovno povezovanje izvajalcev gospodarskih javnih služb.

(2) Dejavnost javnega holdinga je tudi priprava enotnih izhodišč za pripravo letnih poslovnih načrtov, usklajevanje investicijskih načrtov javnih podjetij in gospodarskih družb, izvajanje nadzora nad poslovanjem javnih podjetij in gospodarskih družb, priprava analiz in poročil o poslovanju javnih podjetij in gospodarskih družb, skrb za enotno informiranje uporabnikov storitev javnih podjetij in gospodarskih družb, spremljanje cenovne politike.

(3) Javni holding sme opravljati tudi vse druge posle potrebne za njegov obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

(4) Holding opravlja sledeče dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti:

70.100  Dejavnost uprav podjetij

70.210  Dejavnost stikov z javnostjo

70.220  Drugo podjetniško in poslovno svetovanje

62.030  Upravljanje računalniških naprav in sistemov

63.990  Drugo informiranje

64.200  Dejavnost holdingov

64.920  Drugo kreditiranje

69.103  Druge pravne dejavnosti

69.200  Računovodske, knjigovodske in revizijske de-

     javnosti, davčno svetovanje

74.900  Druge nerazvrščene strokovne in tehnične de-

     javnosti

82.910  Zbiranje terjatev in ocenjevanje krediten spo-

     sobnosti

84.130  Urejanje gospodarskih področij za učinkovi-

     tejše poslovanje

85.600  Pomožne dejavnosti za izobraževanje

91.012  Dejavnost arhivov

5    Osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži ustanoviteljice

10. člen

(osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži ustanoviteljice)

(1)     Osnovni kapital javnega holdinga znaša 1.000.000 EUR. Osnovni kapital ustanoviteljica delno vplača v denarju v višini 100.000 EUR, preostali del osnovnega kapitala v višini

900.000 EUR pa se vplača s stvarnimi vložki. Kot stvarni vložek ustanoviteljice se izročijo poslovni deleži  oziroma delnice v sledečih javnih podjetjih in/ali gospodarskih družbah: Javno podjetje Energetika Maribor d.o.o. (100% kapitalski delež); Javno podjetje Marprom d.o.o. (100% kapitalski delež); Mariborski vodovod javno podjetje d.d. (75,07% kapitalski delež); Javno podjetje Snaga d.o.o. (94,49% kapitalski delež) in Pogrebno podjetje Maribor

d.d. (65,88% kapitalski delež) ter Nigrad d.d. (56,96% kapitalski delež). Razlika med ocenjeno vrednostjo poslovnih deležev in delnic in nominalno vrednostjo osnovnega kapitala se izkaže med kapitaliskimi rezervami (agio). Osnovni kapital se v celoti vplača pred registracijo družbe.

(2)     Ustanoviteljica na podlagi prevzetih in vplačanih osnovnih vložkov pridobi poslovni delež v nominalnem znesku

1.000.000 EUR, ki predstavlja 100% osnovnega kapitala javnega holdinga.

(3)     Z izročitvijo stvarnega vložka, in sicer z izročitvijo poslovnih deležev in delnic, javni holding postane družbenik/ delničar javnih podjetij in/ali gospodarskih družb in uveljavljanja vse pravice družbenika/delničarja napram javnim podjetjem in/ali gospodarskim družbah.

(4) Posebne ustanoviteljske pravice ustanovitelja javnih podjetij, kot jih določa 26. člen ZGJS, izvršujejo pristojni organi Mestne občine Maribor.

(5) Poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev v javnem holdingu ni dopustno prenesti na fizične osebe in pravne osebe zasebnega prava ali na druge osebe javnega prava.

11. člen

(odgovornost za obveznosti javnega holdinga)

(1) Javni holding odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim

premoženjem.

(2) Ustanoviteljica za obveznosti javnega holdinga ne odgo-

varja.

7 Upravljanje javnega holdinga

7.1 Organi javnega holdinga

12. člen

(organi javnega holdinga)

Organi javnega holdinga so:

-    ustanoviteljica (edini družbenik),

-    direktor,

-    nadzorni svet.

7.1.1                       Odločanje ustanoviteljice

13. člen

(odločanje ustanoviteljice)

(1)  Ustanoviteljica samostojno sprejema sklepe in sklepe vpiše v knjigo sklepov.

(2)  Ustanoviteljica odloča o:

-    sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička,

-    zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov,

-    vplačilu in vračanju naknadnih vplačil,

-    delitvi in prenehanju poslovnih deležev,

-    ukrepih za nadzor dela direktorja,

-    postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca,

-    uveljavljanju zahtevkov javnega holdinga proti direktorju ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju,

-    zastopanju javnega holdinga v sodnih postopkih proti direktorju, in

-    drugih zadevah, za katere tako določa zakon ali družbena pogodba.

(3)  Vsakih dopolnjenih 50 EUR osnovnega vložka daje ustanoviteljici en glas. Za ustanoviteljico lahko glasuje tudi pooblaščenec, ki ga za glasovanje pisno pooblasti predstavnik ustanoviteljice.

14. člen

(Pravica do informacij)

(1)  Ustanoviteljica lahko kadarkoli zahteva vse informacije glede poslovanja javnega holdinga (pravica do informacij). Zahteva za informacije mora imeti kratko obrazložitev razlogov in namena pridobitve informacij. Ustanoviteljica lahko kadarkoli vpogleda v vse poslovne listine javnega holdinga (pravica do vpogleda). Zahteva za vpogled mora imeti kratko obrazložitev razlogov in namena vpogleda.

(2)  Javni holding je dolžan ustanoviteljici zagotoviti informacije o poslovanju vseh javnih podjetij in gospodarskih družb, katerih delničar oziroma družbenik je javni holding.

(3)  Pravico do informacij in vpogleda pri javnih podjetji in gospodarskih družbah, ki so organizirane v obliki družbe  z omejeno odgovornostjo, javni holding zagotovi tako, da lahko ustanoviteljica uveljavlja pravico do informacij in vpogleda neposredno od javnih podjetij in gospodarskih družb, katerih družbenik je javni holding. Pravica do informacij in vpogleda se uveljavlja skladno z Zakonom o gospodarskih družbah /ZGD-1/ in s kratko obrazložitvijo zahteve. Zaradi zagotavljanja pravice do informacij in vpogleda pri javnih podjetji in gospodarskih družbah, ki so organizirane v obliki družbe z omejeno odgovornostjo, javni holding pooblašča ustanoviteljico, da napram vsem javnim podjetjem in gospodarskim družbam, katerih družbenik je javni holding, uveljavlja pravico do informacij in vpogleda.

(4)  Pravico do informacij pri javnih podjetjih in gospodarskih družbah, ki so organizirane kot delniška družba, javni holding zagotovi tako, da na prvi redni skupščini, družbi posreduje vprašanja, ki jih je najkasneje v roku 3 dni pred skupščino prejel s strani ustanoviteljice. V kolikor javni holding prejme izrecno zahtevo s strani ustanoviteljice, je javni holding dolžan nemudoma sklicati skupščino delniške družbe in na skupščini posredovati vprašanja, ki jih je prejel s strani ustanoviteljice.

(5)  Pravico do informacij iz 1. do 4. odstavka 14. člena tega odloka, lahko za ustanoviteljico uveljavljata tako župan, kot tudi mestni svet. Pravico do vpogleda iz 1. in 3. odstavka tega člena lahko uveljavlja župan, ali oseba, ki jo posebej pooblasti župan. V primeru uveljavljanja pravice do informacij in vpogleda, je dolžna ustanoviteljica (vsi organi in člani organov), kot poslovno skrivnost varovati vse informacije, ki so jih prejeli s strani javnega holdinga.

15. člen

(poslovni načrt)

(1)  Direktor javnega holdinga mora vsako leto,  najkasneje dva meseca pred začetkom naslednjega poslovnega leta, ustanovitelju v potrditev predložiti poslovni načrt javnega holdinga in poslovni načrt vseh javnih podjetij in gospodarskih družb ter konsolidiran poslovni načrt, katerih delničar oziroma družbenik je javni holding.

(2)  Poslovni načrt ima naslednje sestavne dele:

-    ocena pričakovanega dobička oz. izgube;

-    načrtovanje izdatkov po stroškovnih mestih;

-    načrt investicij; in

-    finančni načrt.

(3)  Ustanoviteljica določi enotno metodologijo za izdelavo poslovnega načrta javnega holdinga in poslovnih načrtov vseh javnih podjetij in gospodarskih družb, katerih delničar oziroma družbenik je javni holding.

(4)  Poslovni načrt javnega holdinga in vseh javnih podjetij in gospodarskih družb, katerih delničar oziroma družbenik je javni holding ter konsolidiran poslovni načrt, mora potrditi ustanoviteljica s sklepom. Poslovni načrt je za direktorja javnega holdinga in za direktorje ter uprave vseh javnih podjetij in gospodarskih družb, katerih delničar oziroma družbenik je javni holding, zavezujoč. Javni holding in javna podjetija ter gospodarske družbe, katerih delničar oziroma družbenik je javni holding, lahko sredstva uporabljajo samo za namen in v višini, kot je določena s poslovnim načrtom. Dopustne so samo investicije, ki so določene v poslovnem načrtu. V primeru, če poslovni načrt za naslednje leto, ki je bil izdelan do 31.12. v tekočem poslovnem letu, ni potrjen do začetka poslovnega leta, v katerem naj bi veljal, ostane do potrditve novega poslovnega načrta v veljavi poslovni načrt za preteklo poslovno leto.

7.1.2                      Direktor javnega holdinga

16. člen

(direktor javnega holdinga)

(1)  Poslovanje in delo javnega holdinga vodi direktor. Direktor na lastno odgovornost vodi posle javnega holdinga in ga zastopa.

(2)  Pristojnosti direktorja so tudi:

-    določanje nalog zaposlenim v javnem holdingu in nadzor njihovega izvajanja,

-    izvajanje sklepov skupščine in nadzornega sveta, ki so vezani na redno poslovanje javnega holdinga,

-    sprejem akta o organizaciji dela,

-    sprejem akta o sistemizaciji delovnih mest, kadrovskega načrta in izvajanje kadrovske politike ter prerazporejanje in sprejemanje delavcev na delo v skladu s sprejetimi akti,

-    priprava poslovnega načrta javnega holdinga,

-    priprava letnega poročila,

-    poročanje nadzornemu svetu javnega holdinga o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje javnega holdinga,

-    imenovanje vodilnih delavcev,

-    sklepanje pogodb z zaposlenimi delavci ter odločanje o zadevah s področja delovnih razmerij skladno z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti javnega holdinga,

-    zagotavljanje pogojev za sodelovanje delavcev pri upravljanju javnega holdinga v skladu z določbami zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju,

-    izvajanje nalog, ki jih določa zakon v razmerjih do ustanoviteljic in nadzornega sveta ter odločanje o drugih zadevah.

(3)  Direktor odgovarja za zakonitost poslovanja in vodenje poslov holdinga.

17. člen

(soglasje)

Direktor javnega holdinga potrebuje soglasje ustanoviteljice za najemanje kreditov in drugo zadolževanje ter prevzemanje poroštev in drugih garancij ter za pridobitev, obremenitev in odsvojitev nepremičnin.

18. člen

(imenovanje in razrešitev direktorja)

(1) Direktorja javnega holdinga imenuje in razrešuje nadzorni svet javnega holdinga pod pogoji, na način in po postopku določenem s tem odlokom.

(2) Direktorja se imenuje za pet let. Ista oseba je lahko po preteku mandata ponovno imenovana.

19. člen

(pogoji za imenovanje direktorja)

(1) Za direktorja je lahko imenovan kdor izpolnjuje pogoje določene z zakonom in tem odlokom.

(2) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom in posebne pogoje, določene s statutom javnega holdinga, in izpolnjuje še te pogoje in merila:

-    odlikuje ga osebna integriteta in poslovna etičnost;

-    njegove izkušnje potrjujeta poslovna uspešnost in ugled;

-    ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge bolonjske stopnje, ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge bolonjske stopnje;

-    ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb in dosega pri svojem delu dobre primerljive rezultate;

-    ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;

-    ne opravlja funkcije, ki je po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, po tem ali drugem zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu ali organu upravljanja gospodarske družbe, in take funkcije ni opravljal v preteklih šestih mesecih;

(3) Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu nadzornega sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.

20. člen

(pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja)

Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja se v skladu z določili tega odloka podrobneje določijo s pogodbo o zaposlitvi, ki jo direktor sklene z nadzornim svetom javnega holdinga.

7.1.3                               Nadzorni svet

21. člen

(nadzorni svet)

(1)     Nadzorni svet šteje šest (6) članov, od katerih so 4 (štirje) člani predstavniki ustanoviteljice, 2 (dva) člana pa sta predstavnika delavcev kapitalsko povezanih družb, ki jih  v skladu s svojim poslovnikom izvoli in odpokliče skupni svet delavcev holdinga, oblikovan po določilih 73. do 77. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

(2)     Za člana nadzornega sveta, ki ga imenuje ustanoviteljica, je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, določenih v zakonu in posebnih pogojev, določenih s statutom javnega holdinga, izpolnjuje še te pogoje:

-    odlikuje ga osebna integriteta in poslovna etičnost;

-    ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge bolonjske stopnje, ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge bolonjske stopnje;

-    ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb in dosega pri svojem delu dobre primerljive rezultate;

-    ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;

-    ne opravlja funkcije, ki je po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, po tem ali drugem zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu ali organu upravljanja gospodarske družbe, in take funkcije ni opravljal v preteklih šestih mesecih;

(3)     Nadzorni svet mora med svojimi člani izvoliti predsednika in najmanj enega namestnika.

(4)     Med člani nadzornega sveta morajo biti tudi strokovnjaki za finance ali korporativno upravljanje ali upravljanje obveznosti ali premoženja ali korporacijsko pravo.

22. člen

(mandat članov nadzornega sveta)

Mandat članov nadzornega sveta je 4 leta. Po preteku mandata je član nadzornega sveta lahko ponovno izvoljen.

23. člen

(pristojnosti nadzornega sveta)

(1) Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov javnega holdinga.

(2) Nadzorni svet:

-      nadzoruje poslovanje družbe, lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo javnega holdinga, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blata ter druge stvari

-      preverja in poda mnenje glede letnega poročila in predloga za uporabo bilančnega dobička, ki ju predloži direktor ter o rezultatih preveritve sestavi poročilo za ustanoviteljico,

-      obravnava revizijsko poročilo ter do njega zavzame stališče,

-      odloča o prejemkih direktorja in sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem,

-      odloča o soglasju k določenim vrstam poslov, če je s sklepom nadzornega sveta določeno, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem,

-      odloča o odobritvi pogodb med članom nadzornega sveta in javnim holdingom.

(3) Nadzorni svet lahko od direktorja zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Informacije, potrebne za izvajanje nadzora lahko zahteva vsak član nadzornega sveta, direktor pa pošlje informacije nadzornemu svetu kot organu.

(4) Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet. Nadzorni svet lahko določi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko direktor zahteva, da o soglasju odloči ustanoviteljica.

(5) Nadzorni svet podrobneje uredi način in pogoje za svoje delo s poslovnikom.

24. člen

(odločanje nadzornega sveta)

(1)  Nadzorni svet opravlja svojo dejavnost na sejah. Seja nadzornega sveta je sklepčna, če so na seji prisotni najmanj 4 člani. Odločitev na seji nadzornega sveta je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov. Vsak član nadzornega sveta ima en glas.

(2)  Sodelovanje članov nadzornega sveta pri odločanju na seji je možno tudi tako, da se glasovi oddajo s pomočjo pisem, telefonsko, s telefaksom, po elektronski pošti ali na drug podoben način, vendar le, če temu ne nasprotuje noben na seji navzoč član nadzornega sveta.

25. člen

(plačilo članom nadzornega sveta)

Članom nadzornega sveta se za njihovo delo zagotovi plačilo. O plačilu članom nadzornega sveta odloči ustanoviteljica. Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem javnega holdinga. Člani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku javnega holdinga.

8 Pravice, obveznosti in odgovornosti javnega holdinga v pravnem prometu

26. člen

(pooblastila javnega holdinga)

Javni holding ima v pravnem prometu s pravnimi in fizičnimi osebami vsa pooblastila.

9 Nasprotje interesov

27. člen

(nasprotje interesov)

(1)  Direktor, vsak član nadzornega sveta in morebitni prokuristi, se morajo izogibati kakršnemukoli nasprotju njegovih interesov ali dolžnosti z interesi ali dolžnostmi družbe, ki jo vodi ali nadzira.

(2)  V primeru, da nastopi nasprotje interesov, mora oseba iz prejšnjega odstavka o tem najkasneje v roku treh delovnih dni pisno obvestiti organ, katerega član je, in organ nadzora. Če se nasprotje interesov pojavi pri kateremkoli članu nadzornega sveta, mora o tem obvestiti nadzorni svet in ustanovitelja.

(3)  Nasprotje interesov osebe iz prvega odstavka tega člena obstaja, kadar je nepristransko in objektivno opravljanje nalog ali odločanje v okviru izvajanja funkcije ogroženo zaradi vključevanja osebnega ekonomskega interesa, interesa družinskih članov ali zaradi posebne naklonjenosti ali kakršnih koli drugih interesov povezanih z drugo fizično ali pravno osebo.

(4)  Direktor ali prokurist lahko sklene pravni posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov družinski član ali vsi skupaj kakršenkoli delež ali je sam ali njegov družinski član udeležen na dobičku druge družbe na katerikoli pravni podlagi, le s soglasjem nadzornega sveta družbe.

(5)  Član nadzornega sveta, ki odloča o soglasju iz četrtega odstavka tega člena, ne sme sodelovati pri odločanju, če je tudi sam ali njegov družinski član družbenik, ali če je na dobičku druge družbe, s katero se sklepa posel, udeležen na katerikoli pravni podlagi. Enako velja, če ima sam ali njegov družinski član upravljavske pravice v drugi pravni osebi, s katero se sklepa posel, ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli pravni podlagi.

(6)  Za družinskega člana se štejejo zakonec ali oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kakor zakonska zveza, ali s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre.

(7)  Če soglasje iz četrtega odstavka tega člena ni bilo dano, se šteje, da je pravni posel ničen.

10 Financiranje dejavnosti javnega holdinga

28. člen

(financiranje dejavnosti javnega holdinga)

Dejavnosti javnega holdinga se financirajo:

-    s sredstvi, ustvarjenimi z lastnim poslovanjem,

-    sredstev, ki se ustvarijo z udeležbo na dobičku javnih podjetij in gospodarskih družb,

-    iz sredstev proračuna in drugih sredstev,

-    iz drugih virov.

11 Dobiček in izguba

29. člen

(ugotavljanje poslovnega izida)

Ugotavljanje poslovnega izida poteka v skladu s predpisi in sprejeto poslovno politiko javnega holdinga.

12 Prehodna in končna določba

30. člen

(sprejem akta o ustanovitvi enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo)

Akt o ustanovitvi enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo sprejme župan.

31. člen

(objava in začetek veljavnosti odloka)

Ta odlok objavi župan občine v Medobčinskem uradnem vestniku in začne veljati petnajsti (15) dan po objavi.

Številka: 31600-1/2019                         

Datum: 19. junij 2019          

Župan

Saša Aleksander Arsenovič, s.r.