|
Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, s spremembami),
3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, s
spremembami), ter 24. člena
Statuta Občine Šenčur (UVG, št. 9/04 in 25/06) je občinski svet
Občine Šenčur na 18. seji, dne 17.12.2008 sprejel |
|
|
ODLOK |
|
|
o odvajanju in
čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju občine Šenčur |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se
ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalno odpadne in padavinske vode na območju
občine Šenčur tako, da določa: |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
2. Zasnove
opravljanja javne službe |
|
|
3. Pogoji za
opravljanje storitev gospodarske javne službe |
|
|
4. Obveznosti
izvajalca |
|
|
5. Pravice in
obveznosti uporabnikov |
|
|
6. Nadzor |
|
|
7. Viri financiranja
javne službe |
|
|
8. Določbe o globah |
|
|
9. Prehodne določbe |
|
|
10. Končne določbe |
|
|
2. člen |
|
|
Storitve javne službe
se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi
bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se
odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh. |
|
|
Odvajanje in čiščenje
industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki
niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se
takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali
skupni čistilni napravi. |
|
|
Izvajalec javne
službe lahko, v skladu z dogovorom z lastnikom infrastrukture, izvaja
posebne storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe, ali
izvaja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne
storitve javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
|
|
Izvajalec v primerih
iz 2. in 3. odstavkom tega člena z naročniki sklene posebno pogodbo. |
|
|
3. člen |
|
|
Izrazi, uporabljeni v
tem odloku imajo naslednji pomen: |
|
|
1. Javna kanalizacija
so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna
infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra. |
|
|
2. Javna površina je
površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne
infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o
graditvi objektov. |
|
|
3. Grajeno javno
dobro je javna infrastruktura in pripadajoče zemljišče na katerem se ta
nahaja pod pogojem, |
|
|
a) da se je zanjo
pridobilo uporabno dovoljenje, |
|
|
b) da se na podlagi
sklepa pristojnega občinskega upravnega organa izvede vpis v zemljiško
knjigo. |
|
|
4. Magistralno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke
naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda
v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne vode in
padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh
ali več naseljih, lahko pa tudi odvajanje industrijskih odpadnih voda iz
proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in se zaključijo v
skupni čistilni napravi. |
|
|
5. Primarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezane tehnološki sklopi (npr.
črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih
kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in
padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na
posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske
odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in
ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi. |
|
|
6. Sekundarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za
prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju
komunalno odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu.
Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z
navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
7. Interna
kanalizacija: kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in
poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega
revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki
so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če
revizijskega jaška ni možno postaviti. Prav tako je interna kanalizacija
greznica in mala čistilna naprava z zmogljivostjo manjšo od 50 PE. |
|
|
8. Uporabnik javne
kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik,
ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda, oziroma
se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo. |
|
|
9. Izvajalec javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne ter padavinske vode (v
nadaljevanju izvajalec) je pravna oseba imenovana s sklepom občinskega
sveta Občine Šenčur, ki mu Občina Šenčur skladno s tem odlokom in na
podlagi pogodbe o upravljanju določi obseg, pristojnosti in obveznosti
izvajanja te službe. |
|
|
10. Odpadna voda je
voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v
javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna
voda, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda. |
|
|
11. Komunalna odpadna
voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe v
sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih
opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v
javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi
podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi
odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali
storitveni ali drugi dejavnosti ali je mešanica te odpadne vode s
komunalno odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi
po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega
15m3/dan, njena letna količina ne presega 4000 m3, obremenjevanje okolja
zaradi njenega odvajanja ne presega 50PE in pri kateri za nobeno od
nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi
določenih v predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih
vod v vode in javno kanalizacijo. |
|
|
12. Padavinska
odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka
onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih
površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo. |
|
|
13. Industrijska
odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji,
obrtni, ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po
nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je
tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti, ter zmes
industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z
obema, če so pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno
kanalizacijo ali vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode
in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov in naprav za
predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov. |
|
|
14. Tuja voda je
voda, katere izvor ni vir onesnaženja (npr. površinski vodotoki,
podtalnica, voda iz drenažnih zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem
na mestu poškodb ali ob namernem črnem priklopu. |
|
|
15. Populacijski
ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode,
izražena v BPK5. 1 PE je enak 60 g BPK5 dan. |
|
|
16. Ločen
kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se
komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne
vode odvaja ločeno od padavinske vode. |
|
|
17. Mešani
kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se
komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne
vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo. |
|
|
18. Delno mešani
kanalizacijski sistem je kanalizacijsko omrežje, po katerem se
komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in industrijske odpadne
vode odvaja skupaj s padavinsko odpadno vodo iz utrjenih javnih površin
(cest, parkirišč in pločnikov), medtem ko se padavinska voda iz streh in
dvorišč ponika oziroma ločeno odvaja v vodotok. |
|
|
19. Vir onesnaženja
je objekt ali naprava, kjer nastaja odpadna voda in ima enega ali več
iztokov po katerih se odpadna voda odvaja v kanalizacijo ali vodotok. |
|
|
20. Parameter
onesnaženosti odpadne vode je po predpisanem merilnem postopku izmerjena
temperatura, pH - vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi
ali podobna lastnost odpadne vode. |
|
|
21. Obratovalni
monitoring odpadnih voda je v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve
in obratovalni monitoring odpadnih vod, vzorčenje odpadne vode po
vnaprej določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne
vode med uporabo ali obratovanjem naprave. |
|
|
22. Mersko mesto je
objekt pred iztokom v javno kanalizacijo v katerem se meri količina
(pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacije odvedene
odpadne vode. |
|
|
23. Nepretočna
greznica je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno
vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma
obdelavo na komunalno čistilno napravo. |
|
|
24. Greznica je
gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalno odpadne vode, v katere
se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več
prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa
se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v
zemljo. |
|
|
25. Obstoječa
greznica je greznica, ki je v uporabi pred 14. decembrom 2002. |
|
|
26. Obstoječa stavba
je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov pred 14. decembrom 2002 ali, ki je v
uporabi pred tem dnem. |
|
|
27. Čistilna naprava
je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno
onesnaženost. |
|
|
28. Komunalna
čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za
mešanico komunalne in padavinske odpadne vode. |
|
|
29. Skupna čistilna
naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne
vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve
čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več
naprav, presega 50% merjeno s kemijsko porabo po kisiku. (KPK) |
|
|
30. Mala komunalna
čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalno odpadne vode z
zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2000 PE, v kateri poteka biološka
razgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s
pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z naravnim
prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v
prezračevalnih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno
odvajanje vode v podzemne vode. |
|
|
31. Obdelava blata iz
komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v
kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je
stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za
obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali
odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne
naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. |
|
|
32. Učinek čiščenja
čistilne naprave je razmerje med količino snovi, izločene po obdelavi
odpadne vode in količino te snovi v odpadni vodi pred čiščenjem na
čistilni napravi in se izraža v %. |
|
|
33. Kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture. |
|
|
34. Komunalni
prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga
zavezanec plača občini. V višini komunalnega prispevka niso vključeni
stroški vzdrževanja komunalne opreme. |
|
|
35. Zavezanec za
plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki
se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto
tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. |
|
|
Drugi pojmi
uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v
podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
|
|
II. ZASNOVA
OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
|
4. člen |
|
|
Obvezno občinsko
gospodarsko javno službo ( v nadaljnjem besedilu: javna služba)
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode zagotavlja Občina
Šenčur preko Komunale Kranj, javno podjetje d.o.o., (v nadaljnjem
besedilu: izvajalec) v obsegu in pod pogoji določenimi v tem odloku in
na podlagi pogodbe o upravljanju. |
|
|
5. člen |
|
|
Izvajalec mora
opravljati javno službo skladno: |
|
|
- s programom za
obvladovanje kakovosti poslovanja podjetja, |
|
|
- s programom
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske vode, |
|
|
- z operativnim
programom odvajanja in čiščenja komunalno odpadne vode na območju občine
Šenčur za obdobje 2007 – 2017. |
|
|
6. člen |
|
|
Objekti in naprave
namenjene odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode so
lahko v javni ali interni uporabi. |
|
|
Javna kanalizacija je
omrežje, ki skupaj z napravami in objekti na omrežju služi za odvajanje
komunalno odpadne vode iz objektov ali padavinske vode z javnih površin,
na katerega sta priključena vsaj dva uporabnika. |
|
|
Interna kanalizacija,
kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe greznice ter
male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso
objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb. |
|
|
7. člen |
|
|
Izvajalec zagotavlja
izvajanje javne službe le za tisto omrežje, pripadajoče objekte in
naprave na njem, ki so grajeno javno dobro občine Šenčur, za katero je
pridobljeno uporabno dovoljenje ter so s pogodbo preneseni v njegovo
upravljanje. |
|
|
8. člen |
|
|
Vso kanalizacijo je
potrebno graditi v ločenem sistemu, kar pomeni, da je kanalizacija za
komunalno odpadno vodo in industrijsko odpadno vodo grajena ločeno od
kanalizacije za padavinsko vodo. |
|
|
9. člen |
|
|
Standardi komunalne
opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni zaradi opravljanja storitev
javne službe: |
|
|
- Organizirati
gospodarsko javno službo namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne vode in padavinske vode z javnih površin za celotno poselitveno
območje občine Šenčur do 1500 m nadmorske višine. |
|
|
- Obstoječe območje
poselitve mora biti opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim
čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in malih
komunalnih čistilnih naprav ter operativnim programom na področju
odvajanja in čiščenja. |
|
|
- Območje površin
predvideno za širitev naselja, ki ni na vodovarstvenem območju,
občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi
kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti
opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev
tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE
in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne
vode, preračunana na 1ha zemeljske površine, večja od 20 PE. |
|
|
- Območje površin
predvideno za širitev naselja, ki je na vodovarstvenem območju,
občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi
kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti
opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev
tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE
in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne
vode, preračunana na 1ha zemeljske površine, večja od 10 PE. |
|
|
10. člen |
|
|
Dopolnitev tehničnih
kriterijev Odloka je opredeljena v Pravilniku za projektiranje, tehnično
izvedbo in uporabo javne kanalizacije, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev
družbe Komunale Kranj, javno podjetje d.o.o. |
|
|
III. POGOJI ZA
OPRAVLJANJE STORITEV GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
11. člen |
|
|
Pogoji, ki morajo
biti izpolnjeni za opravljanje storitev gospodarske javne službe: |
|
|
- zgrajena javna
kanalizacija |
|
|
- priključki na javno
kanalizacijo |
|
|
- javna pooblastila
izvajalca |
|
|
12. člen |
|
|
Javna kanalizacija so
infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. |
|
|
Objekti in naprave
javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura in imajo
status grajenega javnega dobra. Sestavljajo jo: magistralna, primarna in
sekundarna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami, skupna
čistilna naprava in male čistilne naprave. |
|
|
PRIKLJUČEVANJE NA
JAVNO KANALIZACIJO |
|
|
13. člen |
|
|
Na območju, kjer je
javna kanalizacija zgrajena, je priključitev obvezna. |
|
|
V javno kanalizacijo
se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj
naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je
letna obremenitev zaradi nastajanja komunalno odpadne vode preračunana
na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za
priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, (50 m na PE),
odvajanje pa je možno brez naprav za prečrpavanje. |
|
|
Nadzor nad deli pri
gradnji priključkov na javno kanalizacijo izvede izvajalec na stroške
uporabnika. |
|
|
V javno kanalizacijo
se lahko odvaja tudi industrijska voda, če je interna kanalizacija
izvedena ločeno za industrijsko in komunalno odpadno vodo ter je
združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom industrijske odpadne vode. |
|
|
14. člen |
|
|
Vsaka stavba se
praviloma priključuje preko svojega priključka. Ko to ni možno ali ni
racionalno je, ob soglašanju vseh lastnikov takega priključka, dovoljena
priključitev več stavb preko enega priključka. |
|
|
15. člen |
|
|
Priključitev na javno
kanalizacijo lahko izvede katerikoli usposobljen izvajalec pod pogojem,
da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje izvajalca javne službe in
da financira stroške izvedbe vključno z povrnitvijo zemljišča v prvotno
stanje. Izvajalec del oziroma uporabnik mora o tem obvestiti izvajalca
javne službe najmanj 7 dni pred pričetkom del. Pri priključitvi na
obstoječo mešano kanalizacijo se mora dno priključka nahajati nad
temenom iztočnega kanala. Pri novogradnjah fekalne kanalizacije pa se
priključke lahko izvede v jaških ali direktno na cev preko fazonskega
kosa najmanj 5 cm nad dnom iztočnega kanala. |
|
|
16. člen |
|
|
V času projektiranja
novega kanala imajo uporabniki pravico predlagati smer oziroma lokacijo
kanala pod pogojem, da se s tem strinjajo tudi lastniki zemljišč po
katerih naj bi potekal kanal in se pridobi ustrezna brezplačna služnost.
Mesto priključitve objekta na javno kanalizacijo določi izdelovalec
projektne dokumentacije. Uporabnik ima pravico spremeniti mesto
priključitve na javno kanalizacijo, bodisi v jašku ali na poljubnem
drugem mestu kanala. |
|
|
17. člen |
|
|
Javno kanalizacijsko
omrežje mora zagotoviti odvodnjavanje pritličja, ne pa tudi kletnih
prostorov gradbenih objektov. V kolikor ni drugače določeno, se mora dno
sekundarne kanalizacije nahajati na globini najmanj 1,1 m od kote
raščenega terena, s čimer je omogočeno nemoteno gravitacijsko
odvodnjavanje pritličja priključenih objektov. Izvajalec lahko v
primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi
neposredno odvodnjavanje kletnih prostorov, vendar na izključno
odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute
ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode. |
|
|
18. člen |
|
|
Posamezni objekt ali
del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna
odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega
črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka. V
primeru, da se na nižje ležeči lokaciji nahaja več kot 5 objektov z več
kot 20 PE obremenitve, pri čemer posamezni objekt ni mogoče neposredno
povezati na javno kanalizacijo, se zgradi skupno črpališče, ki ga je
dolžan upravljati in vzdrževati izvajalec javne službe. |
|
|
19. člen |
|
|
Za vsak objekt ali
sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je
dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne
konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se
izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov pod pogojem, da
se plačajo vse potrebne dajatve in obračunajo višji stroški vzdrževanja
sistema. |
|
|
20. člen |
|
|
Ob izgradnji javne
kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi
(ceste, pločniki, parkirišča), izvedejo tudi odcepi za hišne priključke
do parcelne meje oziroma roba cestnega telesa. Za tiste objekte, ki ne
mejijo na javno površino po kateri se gradi javna kanalizacija, se
izvede odcep za hišne priključke samo v primeru, da ob parceli poteka
gradnja sekundarnega kanala. V vseh ostalih primerih pa mora uporabnik
sam zagotoviti pogoje za možnost priključitve objekta na javno
kanalizacijo. |
|
|
21. člen |
|
|
Uporabnikom in drugim
nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske objekte in
naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme graditi,
postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti,
ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo
delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v interne
kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo
preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
22. člen |
|
|
Sprememba dimenzije
priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka se
obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek. |
|
|
23. člen |
|
|
Odjava priključka je
dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta in v primeru
začasnega priključka. Uporabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki
posredovati upravljavcu kanalizacije. Prekinitev priključka izvede
usposobljeni izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika. |
|
|
JAVNA POOBLASTILA |
|
|
24. člen |
|
|
Za vsak poseg v
prostor na celotnem območju, kjer se izvaja gospodarska javna služba
odvajanja in čiščenja odpadne vode, mora izvajalec javne službe na
osnovi vloge investitorja izdati soglasje ali potrdilo: |
|
|
- Na območju
predvidene gradnje z urejeno javno kanalizacijo: |
|
|
Investitor mora za
stavbo v kateri nastaja komunalno odpadna voda v postopku pridobitve
gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev. |
|
|
Podlaga za izdajo
soglasja je idejna zasnova (ZGO). |
|
|
- Na območju
predvidene gradnje kjer ni javne kanalizacije: |
|
|
Investitor mora za
stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti potrdilo, da bo odvajanje
komunalne odpadne vode urejeno v skladu s predpisi o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav in tem odlokom.
Potrdilo mora biti izdelano na obrazcih ministrstva za okolje in
prostor. |
|
|
- Na obstoječem
poselitvenem območju ob izgradnji javne kanalizacije: |
|
|
Na osnovi obvestila
Občine Šenčur o plačanem komunalnem prispevku, bo izvajalec poslal
uporabnikom obrazec vloge za izdajo soglasja za priključitev. |
|
|
Na osnovi vloge ,
izvajalec izda soglasje s pogoji za priključitev. |
|
|
Priključitev na javno
kanalizacijo se mora opraviti v roku 6. mesecev po prejemu obvestila o
obvezni priključitvi. Stroški izdaje soglasij se uporabnikom ne
zaračunavajo. |
|
|
Izvajalec izda
pozitivno soglasje, ko so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
|
- če ima uporabnik
poravnane vse obveznosti do izvajalca. |
|
|
25. člen |
|
|
Roki za izdajo
posameznih dokumentov so 15 dni od prejema popolne vloge oziroma 30 dni,
če gre za zahteven objekt. |
|
|
IV. OBVEZNOSTI
IZVAJALCEV |
|
|
OBMOČJE, KI JE
OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO |
|
|
26. člen |
|
|
Storitve, ki jih
izvaja izvajalec javne službe za zagotavljanje nemotenega delovanja
javne kanalizacije: |
|
|
- upravljanje,
vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije; |
|
|
- zagotoviti
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske vode iz
javnih površin; |
|
|
- zagotoviti
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno
kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske
odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev
zaradi uporabe objektov javne kanalizacije; |
|
|
- zagotoviti prevzem
komunalne odpadne vode in grezničnih gošč pri uporabniku in zagotoviti
obdelavo na centralni čistilni napravi; |
|
|
- zagotoviti prevzem
in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
|
|
- izdelati načrt
ravnanja z blatom o načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter o
nadaljnji uporabi oz. predelavi do končne dispozicije obdelanega blata; |
|
|
- izvajanje
obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave; |
|
|
- izdelava potrdil in
strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
|
|
- nadzor nad sestavo
odpadne vode in nadzor nad delovanjem čistilnih naprav; |
|
|
- nadzor nad stanjem
kanalizacijskih priključkov in interne kanalizacije do vstopa v stavbo
uporabnika v predpisanih obdobjih; |
|
|
- skrb za razvoj
dejavnosti ter pripravo planskih dokumentov; |
|
|
- sodelovanje pri
izgradnji novega kanalizacijskega omrežja; |
|
|
- planiranje obnov,
širitev, dopolnitev javne kanalizacije; |
|
|
- vodenje in
izvajanje rednih in investicijsko vzdrževalnih del na javni
kanalizaciji; |
|
|
- izvajanje nadzora
novozgrajenih priključkov; |
|
|
- sodelovanje pri
tehničnih pregledih objektov; |
|
|
- skrb za redni
obračun izvajanja storitev javne službe, okoljske dajatve, in ostalih, s
posebnimi predpisi določenih dajatev. |
|
|
Spremljajoče
zadolžitve izvajalca javne službe: |
|
|
- vodi kataster
kanalizacijskega omrežja |
|
|
- vodi kataster
greznic |
|
|
- omogoča občini
dostop do podatkov iz katastra in ji posreduje podatke za zbirni
kataster |
|
|
- skrbi za ustrezno
kadrovsko usposobljenost zaposlenih, |
|
|
- skrbi za ustrezno
tehnično opremljenost. |
|
|
OBMOČJE, KI NI
OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO |
|
|
27. člen |
|
|
Izvajalec javne
službe mora zagotavljati: |
|
|
- prevzem blata iz
obstoječih greznic ter malih čistilnih naprav pri uporabniku storitev
ter obdelavo blata na Centralni čistilni napravi najmanj enkrat na štiri
leta; |
|
|
- redno praznjenje
nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine na Centralni
čistilni napravi; |
|
|
Izvajalec mora
lastnike ali upravljavce nepretočnih greznic, obstoječih greznic in
malih komunalnih čistilnih naprav preko sredstev javnega obveščanja ali
na krajevno običajen način obvestiti o: |
|
|
- komunalni ali
skupni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in
blato; |
|
|
- rokih in času
praznjenja nepretočnih, obstoječih greznic in prevzemanju blata malih
komunalnih čistilnih naprav. |
|
|
Izvajalec mora
izdelati terminski plan praznjenja in zagotavljati prevzem blata za: |
|
|
- redno praznjenje
nepretočnih greznic; |
|
|
- prevzem blata iz
pretočnih (obstoječih greznic) najmanj enkrat na štiri leta; |
|
|
- prevzem blata iz
malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na štiri leta. |
|
|
Praznjenje greznic se
izvaja po planu izvajalca in na osnovi naročila uporabnikov. |
|
|
Storitev prevzema
blata iz obstoječih greznic, malih čistilnih naprav ter praznjenje
nepretočnih greznic izvajalec lahko odda po pogodbi tudi drugim
podizvajalcem. |
|
|
Naročila za storitev
se zbirajo pri izvajalcu. Podizvajalec je dolžan posredovati redne
podatke o izvedenem delu. Za uporabnike se pogoji ne spreminjajo. |
|
|
OSTALE OBVEZNOSTI
IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE |
|
|
28. člen |
|
|
Izvajalec javne
službe mora voditi evidence o : |
|
|
- naseljih, kjer se
zagotavlja storitev javne službe; |
|
|
- stavbah, ki so
priključene na javno kanalizacijo; |
|
|
- stavbah, iz katerih
se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijo, ki ni javna in čisti v
mali čistilni napravi ali zbira v nepretočni greznici; |
|
|
- evidenco o malih
čistilnih napravah, stavbah, katerih komunalna odpadna voda se odvaja v
malo komunalno čistilno napravo; |
|
|
- stavbah, katerih
komunalna odpadna voda se odvaja v obstoječo greznico; |
|
|
- stavbah, katerih
komunalna odpadna voda se zbira v nepretočno greznico; |
|
|
- objektih in
napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega omrežja; |
|
|
- komunalnih, skupnih
in malih komunalnih čistilnih napravah; |
|
|
- priključkih stavb
na javno kanalizacijo; |
|
|
- napravah, ki
odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo; |
|
|
- celotni količini
odvedene in prečiščene komunalne odpadne vode; |
|
|
- celotni količini
odvedene in prečiščene industrijske odpadne vode; |
|
|
- količinah
obdelanega, predelanega in odstranjenega blata; |
|
|
- količini komunalne
odpadne vode, prevzete s praznjenjem greznic; |
|
|
- utrjenih površinah,
za katere zagotavlja odvajanje padavinske vode; |
|
|
- izdanih potrdilih
in strokovnih ocenah po predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
|
|
- stroških izvajanja
javne službe. |
|
|
29. člen |
|
|
Izvajalec je
materialno odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in objektih
uporabnika kot posledica nestrokovnega ali malomarnega vzdrževanja
kanalizacijskega sistema. Ni pa odgovoren za škodo, ki nastane kot
posledica: |
|
|
- višje sile, to je v
primeru poplav, ob naravnih in drugih nesrečah; |
|
|
- ko niso
zagotovljeni pogoji ureditve vodotokov in zalednih vod; |
|
|
- ko priključitev ni
izvedena v skladu s soglasjem izvajalca. |
|
|
30. člen |
|
|
Izvajalec lahko
prekine odvajanje odpadne vode v primeru višje sile: |
|
|
Kot višja sila se
upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja na objektih in
napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa, zemeljskega premika,
udora, eksplozije, požara, daljšega izpada električne energije,
terorističnega dejanja in podobno. V tem primeru mora izvajalec ukrepati
v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. |
|
|
31. člen |
|
|
Ob vsaki začasni
prekinitvi odvajanja in čiščenja odpadne vode mora izvajalec o tem pisno
ali preko sredstev javnega obveščanja obvestiti vse prizadete
uporabnike, pri čemer mora obvezno navesti čas, dolžino trajanja
prekinitve, način ravnanja z odpadno vodo v času prekinitve in posledice
v primeru neupoštevanja tega navodila. |
|
|
Prav tako je dolžan
obvestiti tudi vse ostale osebe, ki niso neposredno priključene na javno
kanalizacijo, bi pa v času prekinitve lahko utrpele morebitno škodo. |
|
|
32. člen |
|
|
Uporabniku v času
trajanja prekinitve ni dovoljeno izpuščati vode v javno kanalizacijsko
omrežje in je odgovoren za vso neposredno in posredno škodo, ki bi
nastala s tem dejanjem. |
|
|
33. člen |
|
|
Izvajalec na stroške
uporabnika, po predhodnem obvestilu prekine odvajanje odpadne vode,
kadar: |
|
|
- Ugotovljeno stane
interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev, |
|
|
- ugotovljeno stanje
interne kanalizacije ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo, |
|
|
- uporabnik ne
poravna stroškov storitev v osmih dneh po prejemu opomina, |
|
|
- je kanalizacijski
priključek izveden brez soglasja izvajalca, |
|
|
- uporabnik onemogoča
izvajalcu meritve parametrov količin in onesnaženosti, |
|
|
- stanje interne
kanalizacije ogroža delovanje javne kanalizacije ali procesa na
komunalni čistilni napravi. |
|
|
Prekinjeno odvajanje
odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Vse stroške
nastale z prekinitvijo in ponovno priključitvijo plača uporabnik. |
|
|
34. člen |
|
|
Izvajalec javne
službe mora ministrstvu in Občini Šenčur, najkasneje do 31. Marca
tekočega leta posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo
leto. |
|
|
V. OBVEZNOSTI IN
PRAVICE UPORABNIKOV OBMOČJE, KI JE OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO |
|
|
35. člen |
|
|
Uporabniki javne
službe so fizične in pravne osebe, ki so lastniki stavb ali delov stavb
in utrjenih površin na območju občine Šenčur. |
|
|
36. člen |
|
|
Priključitev stavbe
na javno kanalizacijsko omrežje uporabnik izvede na podlagi pisnega
soglasja izvajalca. |
|
|
Uporabnik sme
odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v količinah in z
lastnostmi, ki so določene s predpisi in s pogoji pisnega soglasja
izvajalca javne službe. |
|
|
37. člen |
|
|
Obveznosti
uporabnika: |
|
|
- interna
kanalizacija mora biti zgrajena v skladu s soglasjem izvajalca; |
|
|
- skrbi za redno
vzdrževanje interne kanalizacije; |
|
|
- izvajalcu omogoča
pregled interne kanalizacije kadar je to potrebno; |
|
|
- dovoli dostop do
javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču; |
|
|
- v primeru motenj v
delovanju kanalizacijskega sistema o tem opozorijo izvajalca; |
|
|
- redno plačujejo
račune za odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
|
|
38. člen |
|
|
Na območju poselitve,
ki je opremljena z javno kanalizacijo, mora uporabnik (lastnik stavbe),
v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se komunalna
odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo. |
|
|
Na območju poselitve,
kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik dolžan greznico
opustiti in se v roku 6. mesecev po prejemu obvestila o obvezni
priključitvi, priključiti na javno kanalizacijo. |
|
|
39. člen |
|
|
Lastnik stavbe mora
za padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe, zagotoviti odvajanje
neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.
|
|
|
Prav tako mora za
padavinsko vodo, ki odteka iz utrjenih površin zagotoviti odvajanje
neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.
|
|
|
Na območjih kjer
ponikanje zaradi sestave tal ni možno, kanalizacijski sistem pa omogoča
priključitev padavinskih voda, se le ta lahko odvaja v javno
kanalizacijo, pod pogojem, da uporabnik pridobi soglasje za priključitev
padavinskih voda. |
|
|
40. člen |
|
|
Odpadna voda ne sme
vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam javne
kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje. Vsebnost
teh snovi ne sme preseči, s predpisi določene maksimalno dovoljene
vrednosti za izpust v javno kanalizacijsko omrežje. |
|
|
V fekalno
kanalizacijo je prepovedano odvajati: |
|
|
- strupene snovi; |
|
|
- odpadna topila; |
|
|
- snovi, ki razvijajo
strupene pline ali eksplozijske mešanice; |
|
|
- jedke snovi
(kisline, alkalije in soli); |
|
|
- maščobe in odpadno
olje; |
|
|
- trdne snovi, kot so
ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih
živali; |
|
|
- mavec, pesek,
tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge
predmete; |
|
|
- radioaktivne snovi; |
|
|
- kužne snovi; |
|
|
- odpadno vodo iz
gnojišč, silažno vodo; |
|
|
- svežega ali
pregnitega blata iz greznic; |
|
|
- zmlete ali
zdrobljene trdne odpadke (montaža nožnih sekal na iztoku v fekalno
kanalizacijo je prepovedana). |
|
|
OBMOČJE BREZ JAVNE
KANALIZACIJE |
|
|
41. člen |
|
|
Na poselitvenem
območju brez javne kanalizacije se za predvidene stavbe, v katerih
nastaja komunalna odpadna voda, le ta lahko odvaja v nepretočne greznice
– če obremenitev ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v
skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, njeno praznjenje pa se
izvaja v skladu s tem odlokom oziroma v male čistilne naprave. |
|
|
Na poselitvenem
območju brez javne kanalizacije se iz obstoječih objektov komunalna
odpadna voda lahko zbira v obstoječi greznici. |
|
|
Na poselitvenem
območju, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno
kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, morajo lastniki
obstoječih stavb na svoje stroške zagotoviti čiščenje v mali čistilni
napravi ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do 31. decembra
2017, če stavba ni na občutljivem območju oz. do 31. decembra 2015 če je
na občutljivem območju. |
|
|
Na poselitvenem
območju, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno
kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, za nove objekte
ni dovoljena gradnja greznic, temveč se predvidi gradnja malih čistilnih
naprav. |
|
|
Predpisane velikosti
greznic: |
|
|
- nepretočne 3000
litrov na osebo; |
|
|
- pretočne
(obstoječe) 2000 litrov na osebo; |
|
|
- minimalna
prostornina greznice je 6000 litrov. |
|
|
Uporabnik stavbe, iz
katere se komunalne odpadne vode odvajajo v nepretočno greznico, je
le-to dolžan redno prazniti. |
|
|
Uporabnik stavbe iz
katere se komunalne odpadne vode odvajajo v obstoječo greznico, je le-to
dolžan izprazniti najmanj en krat na štiri leta. |
|
|
Stroške prevoza in
predelave blata krije uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja. |
|
|
Odpadno vodo in goščo
iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske površine,
oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode. |
|
|
Male čistilne naprave |
|
|
42. člen |
|
|
Uporabnik objekta, ki
ima za čiščenje odpadnih vod zgrajeno malo čistilno napravo je upravičen
do plačevanja nižje okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi
odvajanja odpadne vode. |
|
|
Za znižanje okoljske
dajatve mora lastnik objekta, iz katerega se odpadne vode čistijo v mali
komunalni čistilni napravi, priložiti izjavo o skladnosti za malo
čistilno napravo ter z izvajalcem javne službe podpisati pogodbo za
izdelavo ocene obratovanja, kontrolo delovanja in prevzem blata iz male
komunalne čistilne naprave. |
|
|
V malo komunalno
čistilno napravo je prepovedano odvajati industrijsko odpadno vodo ali
padavinsko odpadno vodo. |
|
|
Uporabnik stavbe, iz
katere se komunalne odpadne vode odvajajo v malo čistilno napravo je
dolžan naročiti odvoz blata vsaj en krat na štiri leta. |
|
|
43. člen |
|
|
Prve meritve in
obratovalni monitoring zagotavlja izvajalec javne službe, za celotno
področje, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno
čistilno napravo upravlja sam v okviru storitev javne službe ali jo
upravlja druga oseba. |
|
|
Za malo komunalno
čistilno napravo z zmogljivostjo do 50 PE lahko namesto prvih meritev in
obratovalnega monitoringa izvajalec javne službe izdela oceno
obratovanja male komunalne čistilne naprave. |
|
|
VI. NADZOR |
|
|
44. člen |
|
|
Izvajalec in
pristojna občinska inšpekcijska služba imata pravico in dolžnost, da v
primeru potrebe opravita pregled kanalizacijskih objektov in naprav, ne
glede na to, kdo je lastnik oziroma uporabnik teh objektov in naprav.
Občinska inšpekcijska služba lahko izvajalcu naloži obvezni pregled
kanalizacijskih objektov in naprav ter izdelavo poročila, ki je sestavni
del inšpekcijskega postopka. |
|
|
45. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem
določb tega odloka izvaja občinska inšpekcijska služba v kolikor zakon
ne določa drugače. |
|
|
Nadzorni organ vodi
in odloča v postopku o prekršku po določbah Zakona o prekrških kot
prekrškovni organ v skladu s pooblastili. |
|
|
V primeru ko
zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka tega
člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor lahko odredi
prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca. |
|
|
Izvajalec je dolžan
ugotavljati nepravilno ravnanje, to je ravnanje, ki ni v skladu s tem
odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka je dolžan kršitelje
prijaviti občinski inšpekciji. |
|
|
VII.
VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
|
|
46. člen |
|
|
Viri financiranja
javne službe so: |
|
|
- cena storitev javne
službe, |
|
|
- sredstva občinskega
proračuna, |
|
|
- drugi viri. |
|
|
CENA STORITEV
ODVAJANJA IN ČIŠČENJA |
|
|
47. člen |
|
|
Cena odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se oblikuje in potrjuje na
način, ki ga določajo predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, na predlog
izvajalca. |
|
|
48. člen |
|
|
Cena storitev
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode mora biti
prikazana ločeno za: |
|
|
1. storitve odvajanja
komunalne in padavinske odpadne vode; |
|
|
2. storitve čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode; |
|
|
3. storitve, vezane
na obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave; |
|
|
4. storitve, vezane
na nepretočne greznice. |
|
|
V primeru, da stavba,
za katero se opravljajo storitve odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode ni opremljena z vodomerom za merjenje porabe
pitne vode, se za količino storitev iz prejšnjega odstavka upošteva
letno 25 m3 na osebo, ki je v stavbi stalno prijavljena, za
stavbe brez stalno prijavljenih prebivalcev pa letno 25 m3. |
|
|
49. člen |
|
|
Količina padavinske
vode se zaračunava na osnovi prispevnih površin uporabnikov, s katerih
se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo in je izražena v
m3/m2/mesec. |
|
|
Za količino
padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki
pade na utrjeno površino, pri čemer se za povprečno letno količino šteje
povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za
območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže
meteoroloških postaj. |
|
|
50. člen |
|
|
Odvajanje in čiščenje
industrijske vode se ureja s pogodbo med izvajalcem in uporabnikom. Cena
se določi in se lahko spremeni na osnovi sklepa sveta ustanoviteljev
Komunale Kranj d.o.o.. O spremembi cene je izvajalec dolžan obvestiti
uporabnika. |
|
|
51. člen |
|
|
Uporabnik, ki vodo
uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali
uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali
ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunane
kanalščine, stroška čiščenja in takse za obremenjevanje vode pod
naslednjimi pogoji: |
|
|
- da se količina tako
uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom, |
|
|
- da razpolaga s
sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt
pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa ostala soglasja. |
|
|
52. člen |
|
|
Čiščenje odpadne vode
plačujejo samo uporabniki, katerih odpadna voda se preko javne
kanalizacije odvaja do naprav za čiščenje odpadne vode, ali pa se odvaža
gošča iz greznic in čisti na čistilni napravi. |
|
|
53. člen |
|
|
Če se uporabnik s
prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v 8 dneh od prejema računa
vloži pisni ugovor pri izvajalcu. Ugovor na izdani račun ne zadrži
plačila. |
|
|
Izvajalec mora na
pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 14 dni od prejema
ugovora. |
|
|
Če uporabnik svojih
obveznosti ne poravna niti v 8 dneh po prejemu odgovora, mu izvajalec
pošlje opomin. Če uporabnik tudi v tem primeru ne poravna obveznosti,
izvajalec v 8 dneh po izdaji opomina izvede prekinitev odvajanja odpadne
vode. S sklepom o prekinitvi odvajanja odpadne vode izvajalec uporabnika
obvesti, da je dolžan poravnati vse stroške v zvezi s prekinitvijo
odvajanja odpadne vode. Stroški ponovnega priklopa na kanalizacijsko
omrežje bremenijo uporabnika. |
|
|
Prekinitev odvajanja
odpadne vode velja toliko časa, dokler uporabnik ne poravna vseh
obveznosti do izvajalca. |
|
|
VIII.
DOLOČBE O GLOBAH |
|
|
54. člen |
|
|
Z globo 4.000 € se za
prekršek sankcionira izvajalec javne službe, če: |
|
|
- ravna v nasprotju z
določili: 2, 4, 5, 7, 24, 26, 27, 28, 31, 33 in 46 člena tega odloka |
|
|
Z globo 1.200 € se
sankcionira odgovorna oseba izvajalca, če ravna v nasprotju z zgoraj
navedenimi členi. |
|
|
Z globo 4.000 € se za
prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba, če: |
|
|
- ravna v nasprotju z
določili: 13, 21, 22, 33, 36, 37, 38, 39, 40 in 41 člena tega odloka |
|
|
Z globo 1.200 € se
sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe če ravna v nasprotju z
zgoraj navedenimi členi. |
|
|
Z globo 300 € se za
prekršek sankcionira posameznik – uporabnik, če: |
|
|
- ravna v nasprotju z
13, 21, 22, 33, 36, 37, 38, 40 in 41 členom tega odloka |
|
|
IX.
PREHODNE DOLOČBE |
|
|
55. člen |
|
|
Zahteve v zvezi z
odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode iz tega odloka morajo
biti izpolnjene v rokih določenih s predpisi, ki urejajo emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav in emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
|
|
56. člen |
|
|
Zahteve iz prejšnjega
člena so za posamezno območje poselitve podrobneje opredeljene v
operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in
padavinske vode. |
|
|
57. člen |
|
|
V okviru javne službe
mora izvajalec javne službe do izteka rokov za prilagoditev iz
prejšnjega člena (do izgradnje javne kanalizacije in komunalne čistilne
naprave) za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno
kanalizacijo in za stavbe zunaj naselja zagotoviti prevzem blata iz
obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno oziroma
najmanj enkrat na štiri leta. |
|
|
58. člen |
|
|
Občina Šenčur do
konca leta 2008 sprejme program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne
in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: program), ki ga pripravi
izvajalec. |
|
|
X. KONČNE DOLOČBE |
|
|
59. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o zbiranju, odvajanju in čiščenju
komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Šenčur (UVG,
št. 02/2003). |
|
|
60. člen |
|
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske, uporablja
pa se od 01.01.2009 dalje. |
|
|
Štev.: 354-000/08-1 |
|
|
Šenčur, dne 17.12.
2008 |
|
|
Župan |
|
|
Miro Kozelj |
|