Občinski svet Občine Braslovče je na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in mnenj nosilcev urejanja prostora ter na
podlagi 16. člena Statuta Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 69/12, 22/17) na 23. redni seji dne 5. 9. 2018
sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče |
|
1. UVODNE DOLOČBE |
|
1.1. Pravna podlaga |
|
1. člen |
|
(1) S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt Občine Braslovče
(v nadaljevanju: OPN), ki ga je pod številko projekta 104-2013, izdelalo
podjetje URBANISTI, d.o.o., Celje. |
(2) Pravna podlaga za pripravo OPN je dana v Zakonu o prostorskem
načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 –
ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl.
US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2; v nadaljevanju: ZPNačrt). |
|
1.2. Območje občinskega prostorskega
načrta |
|
2. člen |
|
Območje OPN je celotno območje Občine Braslovče. |
|
1.3. Strokovne podlage in drugi podatki |
|
3. člen |
|
(1) V postopku priprave OPN so smiselno uporabljene strokovne podlage,
ki jih je Občina Braslovče pridobila tekom postopka priprave Odloka o
Strategiji prostorskega razvoja Občine Braslovče (Uradni list RS,
št. 16/08; v nadaljevanju SPRO), Odloka o Prostorskem redu Občine
Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11; v nadaljevanju: PRO) in
Odloka o spremembah in dopolnitvah Prostorskega reda Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 8/15; v nadaljevanju: SD-PRO US), ter druge
strokovne podlage: |
a) s
področja poselitve: |
– Strokovne podlage za strategijo prostorskega razvoja in prostorski red
Občine Braslovče (Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p., Celje, št. proj.
05-14, 05-13, datum: julij, 2005 – september, 2006) |
– Posebne strokovne podlage za območje pobud v postopku priprave SPRO in
PRO Braslovče z interno št. (iz občinske evidence) 275, 318 in 329, 260
in 277 in 337, 324 in 326, 4 in 5 in 331, 6, 122 in 165 in 169
(Urbanisti Gorazd Furman Oman s.p., Celje, št. proj. 05-13, 05-14,
datum: 24. 8. 2007) |
b) s
področja zaščite in reševanja: |
– Načrt zaščite in reševanja ob poplavah, Občina Braslovče, Štab za
civilno zaščito, 2011 |
– Načrt zaščite in reševanja ob potresu, Občina Braslovče, Štab za
civilno zaščito, 2010 |
– Načrt zaščite in reševanja ob jedrski nesreči, Občina Braslovče, Štab
za civilno zaščito, 2011 |
– Načrt zaščite in reševanja ob množičnem pojavu kužnih bolezni pri
živalih, Občina Braslovče, Štab za civilno zaščito, 2011 |
c) s
področja zaščite pred plazovi: |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu deformacij na odseku ceste na
grad Žovnek, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu deformacij na jezu Braslovškega
jezera, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu za gospodarskim objektom
F. Bečovnik, Podvrh 96, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu pod krajevno cesto pri
»Brinovec«, Podvrh 74/a, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad vodnim zajetjem – na
kmetijskih površinah »Dobnik«, Dobrovlje 12, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad stanovanjskim
objektom F. golob, Podgorje pri Letušu 3, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 in
Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih
temeljenja, F. Golob, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad krajevno cesto pri
»Grabner«, Dobrovlje 32, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu za gospodarskim objektom
I. Hribernik, Podvrh 67, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu za gospodarskim objektom
S. Leskovšek, Letuš 30, Geosvet Celje, d.o.o., 2009 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad krajevno cesto – pod
Lovsko kočo na Dobrovljah, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu na krajevni cesti pri
»Miklavc«, Dobrovlje 36/a, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu za garažo B. Peterka,
Podvrh 36/a, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu pri objektu D. Preskar,
Podvrh 44, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu pod veseličnim prostorom
v Braslovčah, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu večjega plazu pod stanovanjskim
objektom T. Tratnik, Podvrh 101, Geosvet Celje, d.o.o., 2007 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu treh (3) plazov, plaz za
objektoma Turnšek in Dolšak v Podvrhu, plaz za gospodarskim objektom
»Hribernik«, plaz nad vodnim zajetjem »Dobnik«, Geosvet Celje, d.o.o.,
2009 |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu večjega plazu za dvema (2)
stanovanjskima objektoma D. Turnšek, Podvrh in nepoznanega lastnika,
Geosvet Celje, d.o.o., 2007, |
– Geološko-geomehansko poročilo o ogledu plazu nad krajevno cesto pri
»Turnšek«, Podvrh 53, Geosvet Celje, d.o.o., 2008 |
d) s
področja kmetijstva: |
– Priprava kmetijskih strokovnih podlag Občine Braslovče, Izdelava
pedološke karte in karte bonitetnih vrednosti Občine Braslovče ter
interpretacija pedoloških podatkov za potrebe pridobivanja bonitetnih
ocen kmetijskih, gozdnih in drugih zemljišč v Občini Braslovče
(ProTellus, d.o.o., Celje, št. poročila: PT1/2014, datum: januar 2014) |
– obrazci Utemeljenost posega na kmetijska zemljišča (Kmetijsko
gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, 2015) |
– Elaborat posegov na kmetijska zemljišča – strokovne podlage za
kmetijstvo v postopku sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega
načrta Občine Braslovče (Občina Braslovče, 20. 10. 2016) |
e) s
področja gozdov (za predlagane krčitve gozdov): |
– odločbe o krčitvi gozdov v kmetijske namene (Zavod za gozdove
Slovenije, 2008–2015) |
f) s
področja poplavne varnosti: |
– Strokovne podlage s stališča upravljanja z vodami za OPPN območje
PA10, Rakovlje vzhod – hidrološko hidravlična analiza Trebnika na
obravnavanem odseku (Mdesign, Matjaž Planinšek s.p., Celje,
št. projekta: 07/2009, št. načrta: 07/2009, datum: maj 2009), |
– Hidrološko-hidravlični elaborati, na katerih temeljijo iKRPN: IZVO-R
d.o.o., Ljubljana; SPPŠ M. B. Marinček s.p., Celje; Inženiring za vode
d.o.o., ID študije: 0099_ARSO; 0134_ARSO; 0262_IZVRS; 0001_DRSV,
0082_IZVRS, 0141_IZVRS, 0025_ARSO, 0036_ARSO (območje v vzhodnem delu
občine) in Inženiring za vode d.o.o., Ljubljana; IZVO-R d.o.o.,
Ljubljana, ID študije: 0130_ARSO (območje v osrednjem delu občine) |
– Hidrološka-hidravlična študija za OPPN na območju kmetije Flere v
Letušu (IZVO-R d. o. o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana,
št. G16-FR/14, marec 2014,) |
– Hidrološko-hidravlična študija za območje OPPN PA11 – Braslovče
(Brinovšek)«, (GIH, Judita Črepinšek s. p., Glavni trg 60, 3313 Polzela,
št. HP 48/15, 7. 8. 2015) |
– Analiza obstoječega stanja območja Trebnik in Radigaj s predlogom
ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti, št. projekta F02-FR/12,
februar 2012, IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o. |
– Hidrološko-hidravlična analiza s poplavnimi kartami 3. razvojna os –
sever: Šentrupert–Velenje, obstoječe stanje, št.: 898/OS/II-FR/16,
december 2016, Ljubljana |
– Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti –
obstoječe stanje (Savinja, Bolska, Trnavica), Inženiring za vode,
št.nač. 873-FR/08, št.proj. 33/08, Ljubljana, februar 201 |
– Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti na
širšem območju DPN Savinja: Ločica–Letuš, Inženiring za vode d.o.o.,
Ljubljana, A99-FR/10, februar 2010 |
g) s
področja energetike: |
– Lokalni energetski koncept Občine Braslovče (energetika Vransko,
d.o.o., št. proj. 3/2012-POG, 2012) |
in: |
– druge strokovne podlage, ki so jih v postopku priprave OPN podali
pristojni nosilci urejanja prostora. |
(2) Kot strokovna podlaga za urbanistično oblikovanje naselij Braslovče
in Rakovlje se uporabi Urbanistična zasnova naselij Braslovče z
Rakovljami kot del SPRO. |
(3) OPN na posameznih mestih dobesedno izhaja iz zgoraj navedenih
strokovnih podlag, vendar je nadaljnje sklicevanje na avtorska dela
zaradi preglednosti v prostorskem aktu izpuščeno. |
(4) OPN je izdelan na podlagi naslednjih digitalnih podatkov: |
– namenske rabe, vir: SPRO, PRO, SD-PRO US, Občina Braslovče, |
– zemljiškega katastra – ZKP vektor in pisni del, 4. 6. 2015, vir: Javne
informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, |
– podatkov katastra stavb – grafični in pisni del, 4. 6. 2015, vir:
Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije, |
– podatkov za prikaz stanja prostora za Občino Braslovče, vir: naveden v
prilogi prikaz stanja prostora, |
– dejanske rabe, vir: ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v
nadaljevanju: dejanska raba, 31. 12. 2015). |
(5) V kolikor prihaja v grafičnih načrtih OPN do odstopanj zaradi
uporabe različnih evidenc iz prejšnjega odstavka (predvsem pri
tolmačenju, ali se objekt nahaja na stavbnem zemljišču ali gre za objekt
razpršene gradnje), in Občina Braslovče ali pristojna upravna enota ne
moreta sprejeti nedvoumne odločitve glede neskladja, se kot tolmačenje
tega neskladja pridobi ustrezen dokument pristojne geodetske službe ali
mnenje izvedenca geodetske stroke. |
(6) V OPN so vključene smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki
so priloga k temu prostorskemu aktu. Vse ostale strokovne podlage iz
tega člena so prav tako priloga k temu prostorskemu aktu in se hranijo v
spisu postopka pri pripravljavcu prostorskega akta. |
|
1.4. Vsebina prostorskega akta |
|
4. člen |
|
(1) OPN je sestavljen iz tekstualnega dela (odloka) in grafičnega dela
ter prilog. |
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine: |
1. uvodne določbe, |
2. strateški del, |
3. izvedbeni del, |
4. javni interes, |
5.
prehodne določbe, |
6. končne določbe. |
(3) Grafični del OPN je sestavljen iz naslednje vsebine: |
1. grafični prikazi strateškega dela, |
2. grafični prikazi izvedbenega dela. |
(4) Priloge OPN so naslednje: |
1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
2. prikaz stanja prostora, |
3. strokovne podlage, |
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
5. obrazložitev in utemeljitev, |
6. povzetek za javnost. |
|
1.5. Uporabljeni izrazi |
|
5. člen |
|
(1) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »vrste objektov glede
na namen«, pomenijo naslednje: |
– vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti
objektov so dane v skladu z uredbo, ki ureja klasifikacijo vrst objektov |
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen so večinoma
podane v vsebinskem smislu, izjemoma (v tabeli 3) pa tudi glede
na uredbo, ki razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje. |
(2) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »parcelo, namenjena
gradnji«, pomenijo naslednje: |
– parcela, namenjena gradnji oziroma gradbena parcela je zemljišče,
sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na
katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so
urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena
ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu, |
– parcela, namenjena gradnji na katerem stoji objekt je gradbena
parcela, ki je določena v izdanih dovoljenjih s področja graditve
objektov, |
– če
obstoječ objekt nima določene parcele, namenjene gradnji, se za namen
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov šteje tisti del površine
zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s
faktorjem 4, in sicer tako, da znaša odmik nezahtevnih in enostavnih
objektov od stavbe največ 20 m, |
– v
geodetskih postopkih določanja parcele, namenjene gradnji oziroma
gradbene parcele, se le-ta določa v površini kot je predpisana v pogojih
parcelacije (v razdelku velikost parcel, namenjenih gradnji v izvedbenem
delu); če se parcela, namenjena gradnji oziroma gradbena parcela določa
za obstoječe objekte in presega določila o minimalni in maksimalni
površini parcel, namenjenih gradnji, se določi glede na namembnost
objekta v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa
objektov z zunanjimi ureditvami. |
(3) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »velikost objektov«,
pomenijo naslednje: |
– tlorisna površina je določena kot tlorisna površina ene etaže, in
sicer tiste, ki ima največjo tlorisno površino, |
– višina objekta je določena kot višina najvišje točke objekta merjeno
od najnižje točke okoliškega terena, |
– v
okviru oznake »K« (za klet) ni določeno število etaž kleti (klet je
mogoče izvesti v več nivojih oziroma etažah), |
– objekt mora zadostiti vsem pogojem, ki so predpisani za velikost
objekta. |
(4) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »faktorje izrabe«,
pomenijo naslednje: |
– faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med
bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene
gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina
vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena, |
– faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje
med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji, |
– pri določanju maksimalnih faktorjev izrabe in faktorjev zazidanosti
parcele, namenjene gradnji, se upoštevajo površine vseh objektov, tudi
vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, na parceli, namenjeni gradnji, |
– prostornina objekta je določena kot prostornina celotnega objekta,
vključno z etažami, ki so pod nivojem terena, |
– faktor gradbene prostornine na gradbeno parcelo je določen kot
razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne gradbene
parcele, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek bruto tlorisne
površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena. |
(5) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »odmike«, pomenijo
naslednje: |
– odmik od parcelnih meja ali odmik med posameznimi objekti se meri od
najbolj izpostavljenih delov stavbe nad/pod terenom, in sicer na
tlorisni projekciji. |
(6) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na »grajeno območje
kmetije«, pomenijo naslednje: |
– grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se z ravnimi črtami
povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih
poslopij kmetije. |
(7) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na usmeritve glede
zahtev glede natečajev, pomenijo naslednje: |
– določilo glede obveznosti natečajev, ki se glasi kot »ne«, pomeni, da
natečaji niso obvezni, vendar pa ob tem niso prepovedani. |
(8) V odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na naselja, pomenijo
naslednje: |
– območja naselij po registru prostorskih enot (RPE) pomenijo območja
naselij, ki predstavljajo evidentirane uradne členitve prostora,
določene z zakoni, uredbami, odloki ali sklepi Geodetske uprave
Republike Slovenije |
– poselitvena območja naselij pomenijo območja naselij in območja,
predvidena za njihovo širitev, ki so bila kot taka določena v do sedaj
veljavnem SPRO, PRO, SD-PRO US občine |
– okvirna območja naselij pomenijo s tem odlokom določena območja
strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi
površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin,
predvidenih za širitev. |
(9) V odloku uporabljeni izraz »okvirne usmeritve za izdelavo novih
OPPN« pomenijo navedbo zgolj okvirnih usmeritev za nadaljnje,
podrobnejše prostorsko načrtovanje, in so lahko podane na podlagi
urbanističnih načrtov ter niso zavezujoče, pač pa predstavljajo
strokovno osnovo za izdelavo občinskih podrobnih prostorskih načrtov
(OPPN). Predlagane okvirne usmeritve se lahko v fazi izdelave OPPN tudi
spremenijo, vendar ne bistveno, če se pri podrobnejšem načrtovanju
poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo OPN in
ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja od
predlaganih okvirnih usmeritev ne smejo biti v nasprotju z javnim
interesom, s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva
kmetijskih zemljišč ter s pogoji ohranjanja kulturne dediščine in
ohranjanja narave. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije,
ki jih le-ta zadevajo in imajo v področni zakonodaji opredeljeno te
pristojnosti. |
(10) V odloku uporabljeno določilo »gradbeno inženirski objekti naj bodo
v pretežni meri vkopani« se nanaša na objekte, ki se lahko dejansko
izvedejo kot vkopani objekti, med drugim predvsem cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
(11) V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov, ki
predpisuje, da naj bodo strehe »ravne oziroma z minimalnim naklonom«,
pomeni, da je maksimalen naklon takih streh 10°. |
(12) V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov, ki
predpisuje, da naj bodo strehe »simetrične dvokapnice« pomeni, da mora
biti simetrija izkazana samo v naklonu strehe. |
(13) V odloku uporabljeno določilo glede oblikovanja streh objektov v
poglavju 3.5.1. Prostorski izvedbeni pogoji za posamezne EUP se ne
nanaša na oblikovanje streh nezahtevnih in enostavnih objektov, te
določbe so predpisane v 45. členu. |
(14) V odloku uporabljeno določilo glede max. višine kolenčnega zidu v
mansardi se upošteva le v primeru izgradnje vseh dopustnih etaž oziroma
največje dopustne višine objekta. V primeru izgradnje objekta nižje
višine od max. dovoljene, se ne upošteva določil glede max. višine
kolenčnega zidu, in lahko le-ta znaša do višine etaže, vendar ne več kot
3 m. |
(15) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v tem
členu, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja graditve
objektov ali predpisi s področja prostorskega načrtovanja ter drugimi
predpisi. |
|
2. STRATEŠKI DEL |
|
2.1. Splošne določbe |
|
6. člen |
|
V
strateškem delu OPN so za celotno območje Občine Braslovče določena: |
– izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, |
– zasnova prostorskega razvoja občine, |
– zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
lokalnega pomena, |
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana, |
– okvirna območja razpršene poselitve, |
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, |
– usmeritve za razvoj v krajini, |
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, |
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
|
2.2. Izhodišča in cilji prostorskega
razvoja občine |
|
2.2.1. Osnovne ugotovitve, ki
izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja |
|
7. člen |
|
A) Uvod |
Občina Braslovče je na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list
RS, št. 110/02; v nadaljevanju: ZUreP-1) v letu 2008 sprejela SPRO in
PRO, zaradi delne razveljavitve PRO z odločbo Ustavnega sodišča pa tudi
SD-PRO US v letu 2015, in sicer na podlagi ZPNačrt. Občina Braslovče je
z navedenimi prostorskimi akti zagotovila minimalni potrebni obseg
stavbnih zemljišč za svoj prostorski razvoj, ki pa danes ne zadoščajo
več. Zato sprejema celovit prostorski akt, OPN, s katerim skladno z
ZPNačrt, ob upoštevanju usmeritev državnih prostorskih aktov (med njimi
Strategije prostorskega razvoja Slovenije, Uradni list RS, št. 76/04; v
nadaljevanju: SPRS), razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev,
določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtuje
prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja
objektov v prostor. |
B) Splošno
o občini |
(1) Občina Braslovče je bila ustanovljena leta 1998 po razdelitvi Občine
Žalec in obsega okrog 55 km2. V njej je na dan 1. 7. 2015
živelo 5470 prebivalcev (vir: Statistični urad RS-SURS). Občina
Braslovče leži v zahodnem in severozahodnem delu Spodnje Savinjske
doline. Lega občine je strateškega pomena z vidika vpliva prometnega
omrežja, saj skozi južni del občine potekata avtocestna in regionalna
povezava Ljubljane in Celja. Občina je od Celja oddaljena 24 km, od
Ljubljane pa 62 km. |
(2) V občino so vključena naselja: Braslovče, Dobrovlje, Glinje,
Gomilsko, Grajska vas, Kamenče, Letuš, Male Braslovče, Orla vas,
Parižlje, Podgorje, Podvrh, Poljče, Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče,
Šentrupert, Šmatevž, Topovlje, Trnava, Zakl in Zgornje Gorče. Sedež
občine je v Braslovčah, ki so sklenjeno obcestno naselje na terasnem
pomolu pod obronki planote Dobrovlje. Staro trško obrtno naselje nima
industrije, vendar je prebivalstvo kljub kmetijski okolici večinoma
neagrarno. |
(3) Občino Braslovče zaznamuje ravno dno Savinjske doline na vzhodu, ki
je kmetijsko intenzivno obdelano (hmeljišča) ter zakrasela Dobroveljska
planota na zahodu, prekrita s povsem tipičnimi kraškimi pojavi (vrtače,
kraške jame, brezna). Tako je za vzhod občine značilna panoga
(intenzivno) kmetijstvo, medtem ko je primarna raba zahodnega dela
pretežno gozd ter gozdu iztrgana kultivirana zemljišča v celkih.
Posebnost občine so tri akumulacijska jezera, od katerih je največje
Žovneško jezero. Posebno pomemben vodni element občine je reka Savinja,
ki teče po celotni vzhodni občinski meji in med drugim zaradi
poplavljanja predstavlja tudi omejitveni faktor v razvoju območja ob
njeni strugi. V občini se nahajajo številni elementi kulturne dediščine,
med njimi zapuščina žovneških gospodov, predhodnikov celjskih grofov. Za
ravninsko dno občine je značilna vse bolj intenzivna poselitev, ki je v
zadnjih desetletjih močno preoblikovala podobo tipičnih vasi, saj se
število prebivalcev občine (in s tem število novih objektov) vseskozi
povečuje. Občina izkorišča potenciale za razvoj turizma, in sicer: vodne
aktivnosti, ribogojništvo in ribolov na vodnih površinah, pohodništvo na
Dobroveljski planoti, promocija kulturne dediščine, večje število kmetij
z dodatno (turistično) ponudbo in podobno. Večina nekmečkega
prebivalstva dnevno migrira v zaposlitvene centre, in sicer predvsem v
Žalec, Polzelo, Velenje in Celje. |
C) Poselitev
in demografija |
(1) Občinsko središče, naselje Braslovče, predstavlja prvo stopnjo
središčnega naselja, enako vlogo imata tudi naselji Letuš in Gomilsko,
celotna občina pa sodi v vplivno območje Celja, središča pete stopnje
(Fridl et al., 1998). Prevladujoče oblike poselitve v občini so
suburbanizirani tip poselitve (vzhodni del), samotne kmetije in deloma
poselitev v strnjenih naseljih v alpskem tipu gručastega naselja
(osrednji del), deloma neposeljeno in delno samotne kmetije (zahodni del
občine). V Občini Braslovče lahko govorimo o naslednjih prevladujočih
tipih poselitvenih območij: v vzhodnem delu občine oziroma Savinjski
dolini prevladujejo pretežno polurbanizirana ali prehodna naselja,
urbanizirana podeželska naselja, urbanizirana obmestna naselja, v zelo
majhni meri pa tudi ogrožena in odmirajoča podeželska naselja, osrednji
del občine oziroma obrobno gričevje zaznamuje tip stabilnega
podeželskega naselja, za zahodni del občine oziroma Dobrovlje je
značilno odmirajoče podeželsko naselje. |
(2) Glede na izhodišča SPRS naselja v Občini Braslovče ločimo na (vir
podatkov o št. prebivalcev: SURS, 2015): |
– občinsko središče Braslovče (370 preb.) z Rakovljami (400 preb), v
katerem se nahajajo storitvene, oskrbne in druge dejavnosti, ki
oskrbujejo prebivalce, ki prebivajo v naselju in predstavlja središče
gravitacijskega območja naselij preostale občine, in ga – čeprav ne
izpolnjuje kriterijev števila prebivalstva za mesto – lahko opredelimo
kot urbano naselje |
– podeželski naselji Letuš (838 preb.) in Parižlje (737 preb.), kot
naselji, ki imata več kot 500 prebivalcev in vsaj 10-odstotni delež
prebivalcev, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot družinska
delovna sila in/ali kot zaposleni na družinskih kmetijah |
– vasi in zaselki v območjih naselij Podvrh (381 preb.), Grajska vas
(357 preb.), Gomilsko (352 preb.), Male Braslovče (261 preb.), Trnava
(257 preb.), Orla vas (197 preb.), Kamenče (186 preb.), Šmatevž (186
preb.), Dobrovlje (154 preb.), Šentrupert (152 preb.), Topovlje (116
preb.), Preserje (115 preb.), Podgorje pri Letušu (76 preb.), Spodnje
Gorče (72 preb.), Zgornje, Gorče (69 preb.), Poljče (64 preb.), Zakl (59
preb.) in Glinje (48 preb.), in sicer vasi kot naselja, ki imajo manj
kot 500 prebivalcev in nimajo razvitih dejavnosti, ki so značilne za
urbano naselje ter zaselki kot poseljena območja, ki imajo manj kot
deset stanovanjskih stavb. |
(3) Skupno število prebivalcev v Občini Braslovče je v letu 2015 znašalo
5470, od tega je bilo 50,15 % moških in 49,85 % žensk. Gostota
naseljenosti je v letu 2015 znašala 99,5 preb./km2 (v
Sloveniji 101,8). Povprečna starost prebivalcev v občini je v tem letu
znašala 42,2 let, kar je malo nižje od državnega povprečja (42,6 let).
Indeks staranja je znašal 110,9, kar je precej pod državnim povprečjem
(122,7). Delež prebivalcev v starostni skupini 0–14 let je znašal 15,9 %
(v Sloveniji 14,8 %), v skupini 15–64 let 66,5 % (v Sloveniji 67,1 let)
v skupini na 65 let pa 17,6 % (v Sloveniji 18,2 let). V letu 2014 je bil
naravni prirast v občini bistveno višji (3,1 na 1000 preb.) kot je bilo
državno povprečje (1,1), je pa bil selitveni prirast glede na državno
povprečje demografsko neugoden. Pomemben je namreč podatek o selitvenem
prirastu v občini za leto 2014, saj je zaznan negativen selitveni
prirast tako s tujino (-2 preb.) kot tudi med občinami (-12 preb.). Tako
je bil skupen prirast na 1000 prebivalcev v letu 2014 Občini Braslovče
nižji (0,6) od državnega povprečja (0,9). Prav pri opazovanju trenda
skupnega prirasta prebivalstva v občini daljšem časovnem obdobju je
opaziti, da se sicer izrazito pozitiven trend zadnjih desetih let (13,1
na 1000 preb. v letu 2005, 14,1 v letu 2007, 16,3 v letih 2010 in 2012)
počasi zmanjšuje (5,5 v letu 2012, 6,3 v letu 2013). Ob tem ostaja
število živorojenih nekako konstantno, zabeležiti je mogoče nekaj višje
število v letih 1999-2002, pa potem upad do leta 2007 in nato ponovno
višjo rast, v letu 2014 tako npr. število živorojenih na 1 preb. znaša
10,8 (vir: SURS). |
(4) Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu je bilo leta 2014 v
Občini Braslovče naslednje: prebivalcev nad 15 let bilo skupaj 4586, od
tega je bilo aktivnih 2493 (54 %), od katerih je 2176 (47 %) zaposlenih
in 317 (7 % brezposelnih); neaktivnih je bilo 2093 (46 %), med njimi je
bilo 410 (9 %) učencev, dijakov, študentov, 1428 (31 %) upokojencev in
255 (6 %) drugih neaktivnih). Največje število aktivnih prebivalcev je
bilo v največjih naseljih, v Letušu (384 preb.) in v Parižljah (317
preb.). Stopnja brezposelnosti je bila leta 2014 v občini nižja (12,7)
od državnega povprečja (13,6) (vir: SURS). |
(5) Delovni aktivno prebivalstvo je bilo v občini v letu 2002
razporejeno med kmetijske (11 %), nekmetijske (45 % in storitvene
dejavnosti (41 %). Delovno aktivno prebivalstvo so v tem letu
sestavljale zaposlene osebe (72 %) in 15 % samozaposlenih oseb, od
katerih je 7 % samostojnih podjetnikov in 8 % kmetovalcev. Delež
zaposlenih in brezposelnih prebivalcev je bil povsem primerljiv s
slovenskim povprečjem. Večje razlike so se pojavljale pri strukturi
delovnega aktivnega prebivalstva v primerjavi s slovenskim povprečjem. V
Občini Braslovče je bil namreč prisoten precej višji delež
samozaposlenih oseb (15 %) kot je slovensko povprečje in sicer predvsem
na račun visokega deleža kmetovalcev v občini (8 %) (vir: popis
prebivalstva 2002, SURS). Ažurnejših podatkov glede zaposlitvenega
statusa prebivalcev Občine Braslovče ni na voljo. |
(6) Dnevne migracije delovno aktivnih prebivalcev kažejo, da je bilo v
letu 2014 delovnih migrantov (brez kmetov), ki so delali zunaj občine
prebivališča 81,2 % (od leta 2001, 83,8 % ta odstotek pada). V tem letu
so na delo dnevno migrirali v naslednje občine: Žalec (331), Celje
(280), Velenje (227), Ljubljana (192), Polzela (116), Prebold (99),
Nazarje (60), posamezni migranti pa tudi drugam (Šoštanj, Mozirje,
Šmartno ob Paki, Vransko, Maribor, Kamnik, Trzin ipd.). Podatki tako
kažejo, da je kot bivališče Občina Braslovče primerna za delovne dnevne
migracije po celotni Savinjski dolini kot tudi v obeh smereh prometnega
koridorja (proti Ljubljani in proti Mariboru). |
(7) Podatki popisov prebivalstva kažejo, da se je skupno število
prebivalcev v vseh naseljih, ki sestavljajo Občino Braslovče, v času od
prvega do zadnjega popisa prebivalstva povečalo za dobrih 40 % (od 3440
prebivalcev leta 1869 na 4933 prebivalcev leta 2002). Trend porasta
prebivalstva je prisoten skozi celotno obdobje popisov. Največji
pozitivni trend porasta je prisoten v naselju Parižlje, kjer se je
prebivalstvo povečalo za skoraj 400 %, v Rakovljah znaša porast okoli
225 %, v Letušu pa okoli 140 %. Ostali nižinski del Savinjske doline
oziroma vzhodni del občine prav tako večinoma zaznamuje trend naraščanja
števila prebivalcev, z manjšimi izjemami, kjer število ostaja približno
enako ali pa rahlo pada. Osrednji del občine, t.j. gričevnato obrobje,
je zaznamovano z rahlim porastom števila prebivalcev, in sicer se je v
obdobju popisov prebivalstvo v naselju Podvrh povečalo za okoli 10
odstotkov. V zahodnem delu občine, t.j. na Dobroveljski planoti, pa je –
za razliko od nižinskega predela – značilen upad prebivalcev. V naselju
Dobrovlje se je število prebivalcev zmanjšalo za dobrih 40 odstotkov.
Pojav gre najverjetneje pripisati preseljevanju ljudi v nižinske predele
zaradi boljših možnosti kmetijske predelave in novih delovnih mest, ki
so jih nudila večja (industrijska) središča Savinjske doline (vir:
popisi prebivalstva, SURS). |
(8) Tudi v času od zadnjega popisa prebivalstva (2002) pa do danes je v
Občini Braslovče mogoče zaznati nadaljevanje trenda naraščanja števila
prebivalcev (od 4933 prebivalcev leta 2002 na 5470 prebivalcev leta
2015). Najbolj se je število prebivalcev povečalo v (največjem) naselju
Letuš, sicer pa tudi v večini drugih naselij (večji porast v Rakovljah,
Malih Braslovčah, Kamenčah, Šmatevžu. V preostalih naseljih je povsod
zaznati trend rasti prebivalstva ali njegovega ohranjanja, le redka so
naselja, v katerih število prebivalstva v obdobju 2008-2015 pada za
nekaj odstotkov). (Parižlje, Podvrh, Braslovče, Gomilsko (vir: SURS). |
D) Krajina |
(1) Vzhodni del občine, t.j. ravninsko dno Savinjske doline, pokrivajo
obdelovalne površine, intenzivno kmetijstvo predvsem v obliki hmeljišč,
osrednji del občine, t.j. obrobno gričevje, zaznamuje mešana raba, ki iz
kmetijske prehaja v gozdne površine, ter velike vodne površine (jezera),
zahodni del občine, t.j. Dobrovlje, pa prekrivajo gozdovi, ki so ponekod
skrčeni za potrebe kmetijske proizvodnje posameznih kmetij (celki). Za
vzhodni del občine je značilna tipologija spreminjanja rabe tal v
obdobju 1961–1994 zmerna do izrazita urbanizacija ter izrazita
intenzifikacija kmetijske proizvodnje, za osrednji del občine je v tem
obdobju značilno šibko ogozdovanje, za zahodni del pa trend izrazitega
ogozdovanja. |
(2) Predvsem vzhodni in osrednji del občine zaznamuje visoka vodnatost.
Ob skrajnem vzhodnem robu skozi celotno občino teče reka Savinja, ob
toku katere leži tudi manjše Presersko jezero, ki je nastalo z
zajezitvijo letuške Struge. Osrednji del občine je zaznamovan z večjimi
vodnimi površinami, in sicer z zajezitvenima jezeroma – z Žovneškim in
Braslovškim jezerom. Žovneško jezero, ki je z 49 ha vodne površine eno
največjih v okolici, je nastalo kot akumulacija v plitvi kotanji v
bližini graščine Žovnek. Braslovško jezero, s 4.5 ha vodne površine
precej manjše od Žovneškega, je prav tako z akumulacijo nastalo v
šestdesetih letih 20. stoletja, in sicer s povišanjem nasipa nekdanjega
ribnika ob potoku Trebnik. Ob Braslovškem jezeru je speljana panoramska
pot, jezero samo pa je primerno za kopanje in ribolov. |
(3) Vzhodni in delno osrednji del občine predstavlja tudi enega
pomembnejših naravnih virov in sicer se tu nahaja podtalnica, ki je
pomembna za napajanje širšega območja spodnje Savinjske doline. |
|
2.2.2. Razvojne potrebe v občini ter
razvojne potrebe države in regije |
|
8. člen |
|
(1) Naselje Braslovče se skupaj z naseljem Rakovlje, s katerim je
prostorsko povezano, krepi kot občinsko središče, ki prevzema temeljne
funkcije šolstva, uprave, trgovine, storitev in bivanja. Celotna občina
se razvija v smislu trajnostnega in vzdržnega prostorskega razvoja tako,
da se krepi vloga kmetijstva, gozdarstva in turizma, ob tem se omogoči
tudi lokalna gospodarska dejavnost, ki spodbuja razvoj delovnih mest,
kot pogoj za doseganje konkurenčnosti v širšem, regionalnem prostoru. |
(2) Na podlagi SPRS se prostorski razvoj v Občini Braslovče spodbuja s
krepitvijo naselij (kot so opredeljena v tem odloku), s smotrnim
razmeščanjem javnih storitev oziroma njihovim usmerjanjem v občinsko
središče, zagotavljanjem potrebnih zemljišč ter z učinkovitim
infrastrukturnim opremljanjem teh območji; zagotavljajo se prostorske
možnosti za razvoj tistih dejavnosti, ki lahko izkoristijo prostorske
potenciale, ki tvorijo regionalne posebnosti teh območij, mdr. se
spodbuja turistični razvoj občine; poleg tega pa se prostorski razvoj
prilagaja na posameznih lokacijah tudi ogroženosti zaradi potencialnih
naravnih in drugih nesreč, med katerimi so predvsem v južnem delu občine
prisotni lokalni plazovi. |
(3) Območje s posebnimi potenciali je predvsem zahodni del občine (širše
območje Dobrovelj), ki je naravno ohranjen in kot tak zavarovan s
številnimi režimi varstva narave, na območju pa je razmeroma dobro
ohranjena kulturna krajina kmetij v celkih. Skladno s SPRS se v tem delu
občine zagotavlja pogoje za ohranjanje poseljenosti; poleg tega se
zagotavljajo tudi pogoji za ohranjanje kulturne krajine ter ustrezno
upravlja z naravnimi viri, pri čemer se upošteva ohranjanje narave in
kulturne dediščine. Spodbuja se ekološko naravnan turizem, ekološki
način kmetovanja, uporaba obnovljivih virov energije in podobno. Skladno
s SPRS se razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z
vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem
biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kvalitetno rabo
kulturne dediščine ter trajnostno naravnanim turizmom. |
(4) Gozdovi so najpomembnejša prvina naravne krajine, predvsem v
zahodnem in osrednjem delu občine, vendar se njihovega obsega dodatno
načrtno ne povečuje. Skladno s SPRS se spodbuja tako gospodarsko ter
rekreacijsko ali drugo rabo gozdov, ki ne ogroža gozdnih ekosistemov.
Sklenjenost gozdov je kvaliteta, ki se jo ohranja zaradi regulacije
naravnega ravnovesja v krajini in ohranjanja habitatov prostoživečih
živali. V vzhodnem, ravninskem delu občine, ki predstavlja ravninsko
kmetijsko krajino z majhnim deležem visoke vegetacije, se gozdove
skladno s SPRS ohranja kot strukturne in ekološke prvine v krajini, v
tem delu občine se nahaja večje število manjših gozdnih površin, ki so
zavarovane kot varovalni gozdovi in predstavljajo ostanke nižinskih
gozdov. Te se zaradi izjemnega pomena še posebej ščiti pred krčenjem
oziroma vplivi urbanizacije. Prav tako se ohranja vegetacija ob
vodotokih, predvsem ob Savinji na vzhodnem robu občine. |
(5) Na območju celotne občine se nahajajo številni objekti in območja
varstva kulturne dediščine. Najobsežnejša po površini so arheološka
območje Ciglarca v Trnavi, Juhartove njive v Orli vasi, ob Bolski
severno od Gomilskega, zahodno od šole v Trnavi, Dolge njive v
Parižljah, rimska naselbina v Šmatevžu ipd. V občini se nahaja veliko
število objektov profane stavbne dediščine (Štrovsenek s parkom,
razvaline gradu Žovnek, Dvorec Žovnek s parkom, številne domačije) in
sakralne stavbne dediščine. Značaj naselbinske dediščine imata trško
jedro Braslovč in Grajska vas, v katerih se skladno s SPRS pri
načrtovanju poselitvenega upošteva in ohranja njihov naselbinski videz.
Prav tako se pri načrtovanju razvoja naselij skladno s SPRS kulturno
dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot
prostorski potencial. |
(6) Izjemnih krajin na območju Občine Braslovče ni, tudi krajinska
območja s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni, kot jih določa
SPRS, niso prisotna. Identiteta arhitekturnih krajin je na celotnem
območju občine komaj razpoznavna. |
(7) Na območju celotne občine se nahajajo tudi območja, ki imajo na
podlagi predpisov s področja varstva narave poseben status. To so
zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in
posebna varstvena območja (območja Natura 2000), med njimi so tako
zavarovani vodotok Savinja s pritoki, vodotoki Radigaj, Reka pri Grajski
vasi, Trebnik in potok pod Žovneškim jezerom, Covška prepadna, Dobrovlje
– Čreta, Žovneško jezero, drevored ob graščini Žovnek, posamezna drevesa
kot dendrološki spomeniki (platana in duglazija v parku graščine
Štrovsenek v Šmatevžu, črni topol pri Valandovi domačiji, Vrtačnikov
skorš in druga) in druga območja. Zagotavljanje varstva zavarovanih
območij narave, naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti
kot bistvene sestavine naravne kakovosti krajine, je temelj za uspešno
doseganje ciljev prostorskega razvoja Občine Braslovče. Predvsem
doseganje razvojnih ciljev s področja kmetijstva, turizma in
prostočasnih dejavnosti v veliki meri temelji na celostnem ohranjanju
narave. |
(8) Poplavno ogrožena so območja ob Savinji, Trebniku, Bolski, Konjščici
in ponekod tudi ob manjših pritokih navedenih vodotokov (npr. Radigaj,
Trbolca, Jelovnik, Struga) ter lokalno ob posameznih manjših vodotokih.
Zaradi poplavnosti prihaja do večjih konfliktov z urbanizacijo v ožjih
ali širših območjih naselij in sicer na desnem bregu Savinje v Letušu, v
Malih Braslovčah, ob Preserskih jezerih, v Rakovljah, Poljčah, Zaklu,
Gomilskem, Trnavi in Šentrupertu. |
(9) Erozijska območja se nahajajo v osrednjem delu občine in sicer v
širšem območju naselja Podvrh (med Vrtoglavom preko Žovneškega jezera do
Spodnjega Podvrha), v širšem območju naselja Braslovče (od Braslovč,
preko Rakovelj in Spodnjih Gorč do Kamenč), v širšem območju naselja
Šmatevž (od vasi proti zahodu), na skrajnem jugu občine (med zaselki
Zgornje selo in Zaržiše) ter v minimalnem delu na skrajnem
severo-vzhodnem in zahodnem robu občine. V Občini Braslovče se tako na
posameznih lokacijah naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in
človekove dejavnosti, na podlagi SPRS le te obvezno upošteva kot
omejitev pri načrtovanju rabe in dejavnosti v prostoru. Prostorski
razvoj na ogroženih območjih se načrtuje v skladu z omejitvami zaradi
naravnih in drugih nesreč. Potencialna tveganja se zmanjšuje s
preventivnim načrtovanjem, in sicer z razmeščanjem dejavnosti v prostor
izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih
dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem
aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče. |
(10) Občini bližnji center visoke onesnaženosti okolja je Celje, kjer se
nahaja tudi najbližje veliko odlagališče odpadkov (Bukovžlak pri Celju).
V Občini Braslovče se skladno s SPRS dejavnosti in prostorske ureditve
umešča v prostor tako, da se pri tem ne zmanjšuje možnosti za
izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnih virov v prihodnosti ter
tako, da je čim manj možnosti za nastanek onesnaženj naravnih virov, ki
bi lahko potencialno zmanjšala njihovo kvaliteto in uporabnost. |
|
2.2.3. Medsebojni vplivi in povezave z
območji sosednjih občin |
|
9. člen |
|
(1) Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin izhajajo iz
razvojnih teženj. Občina Braslovče ima namreč izjemno strateško prometno
lego, saj skozi njo poteka V. evropski prometni koridor, na katerega je
v Šentrupertu zagotovljen tudi priključek. Trenutno je v fazi umeščanja
v prostor tudi 3. razvojna os, med drugim variantno poteka tudi skozi
Občino Braslovče. Dejanska umestitev te osi v prostor bo imela
(ne)posreden vpliv tudi na prostorsko politiko občine in na povezave
območja občine s sosednjimi občinami. Tudi regionalni povezavi v smeri
vzhod–zahod (Ljubljana–Celje) ter sever–jug (Soteska–Šentrupert)
vplivata na povezave s sosednjimi občinami. |
(2) Občina Braslovče mora kot del savinjske regije prevzeti aktivno
vlogo in izkoristiti svoj izjemen prometni položaj. S sosednjimi
občinami se spodbuja sodelovanje pri oblikovanju strategij za hribovita,
težje dostopna območja s problemom demografskega nazadovanja. S
sosednjimi občinami se povezuje tudi pri oblikovanju strategij za skupna
območja, ki so zavarovana z režimi varovanja okolja, ohranjanja narave
in trajnostne rabe naravnih dobrin, ohranjanja kulturnih spomenikov in
druge kulturne dediščine ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Tako se s sosednjimi občinami in s širšim regionalnim ter
državnim nivojem povezuje pri oblikovanju razvojne strategije za
zagotavljanje poselitve in ohranjanje kulturne krajine na območju
avtohtone razpršene poselitve, pri zagotavljanju varstva podtalnice v
Spodnji Savinjski dolini, pri zagotavljanju poplavne varnosti na območju
celotnega toka Savinje, pri varovanju najboljših kmetijskih zemljišč v
Spodnji Savinjski dolini, pri varstvu naselbinske kulturne dediščine
širšega območja Savinjske doline, pri varovanju območij Nature 2000,
predvsem v celotnem toku Savinje in podobno. |
(3) Skupno sodelovanje z občinami (in državo) je potrebno predvsem pri
zagotavljanju protipoplavne zaščite, saj vodotoki, ki predstavljajo
poplavno nevarnost, tečejo skozi območja več občin. Najzahtevnejše bo
sodelovanje pri urejanju protipoplavne zaščite ob Bolski in Konjšici,
medtem ko je za Savinjo velik del strokovnega dela že opravila država (s
pripravo državnih prostorskih aktov). |
(4) Skupno sodelovanje z občinama Nazarje in Mozirje je potrebno
prvenstveno na področju sonaravnega razvoja in urejanja prostora v
zahodnem delu občine, na širšem območju Dobrovelj. Na tem območju se
varuje zlasti krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine), ekološke
procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo
krajinskih prvin in povezavo s kulturno dediščino. |
(5) Skupno sodelovanje z Občino Tabor je potrebno na jugo-zahodnem
območju naselja Grajska vas, na meji z naseljem Miklavž pri Taboru v
sosednji občini, kjer je prisoten trend gradnje počitniških hiš, ki se
nadaljuje proti zahodu v sosednjo občino. Občina Tabor je v svojih
prostorskih aktih že opredelila območje počitniških hiš na meji z Občino
Braslovče ter predpisala merila in pogoje za gradnjo. Zaradi geografske
zaključenosti enote, ki sega na območje obeh občin, je smiselno
poenotiti merila in pogoje za gradnjo v prostorskih aktih obeh občin. |
(6) Skupno sodelovanje z vsemi sosednjimi občinami se navezuje tudi na
skupno urejanje celotne infrastrukture. |
|
2.2.4. Cilji prostorskega razvoja
občine |
|
10. člen |
|
(1) Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z
namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v
občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje
urejenosti v prostoru, pri čemer bo dan poudarek na izboljšanju
kvalitete bivanja. |
(2) V prostorski razvoj občine se vnašajo nove vsebine, kot so turizem,
poslovno-obrtne dejavnosti, trgovina, usmerjena stanovanjska gradnja,
rešujejo se konflikti v prostoru, rešujejo se razvojni pogledi, kot je
pospeševanje razvoja občine v odnosu do regije, začrtajo se razvojne
potrebe občine po novih poslovnih površinah v smislu razvoja tržnega
gospodarstva, uredi se policentrični razvoj naselij v občini, učinkovito
se uredi načrtovanje prometne in druge infrastrukture v občini,
zagotovijo se pogoji za turistični razvoj celotnega območja občine s
poudarkom na izkoriščanju vodnih površin v turistično rekreacijske
namene (Žovneško, Braslovško in Preserko jezero), zagotovijo se pogoji
za storitvene dejavnosti in pogoji za prestrukturiranje večjih kmetij v
celovite gospodarske subjekte, zagotovijo se pogoji za ohranjanje
poselitve na območju Dobrovelj ter za usmerjanje nove gradnje v
obstoječa naselja s poudarkom na kompleksnejši ureditvi občinskega
središča Braslovče z Rakovljami. |
(3) Pri načrtovanju prostorskega razvoja občine bo dan poudarek na
njenem strateškem položaju ob avtocestnem koridorju ter legi ob
regionalnih povezavah, kar predstavlja atraktiven prostor za vlaganje v
poslovne in proizvodne dejavnosti. |
(4) Konkretni cilji, ki jim Občina Braslovče sledi pri načrtovanju
prostorskega razvoja, so: |
– definiranje razvojne vizije občine ne samo v strokovnih podlagah, pač
pa tudi v prostorskem aktu (strateškem delu OPN) |
– določitev vzorcev poselitve in njen nadaljnji razvoj skladno z
določenimi vzorci |
– posledično določitev enot urejanja prostora |
– s
področja poselitve so glavni poudarki OPN naslednji: |
– določitev območij avtohtone razpršene poselitve in sicer kmetij v
celkih, ki se kot taka ohranja, predvsem v širšem območju naselij
Dobrovlje in Podgorje pri Letušu |
– določitev območij avtohtone razpršene poselitve, in sicer razloženih
kmetij in drugih objektov, ki se kot taka ohranja, predvsem v širšem
območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas |
– določitev posameznih območij avtohtone razpršene poselitve in sicer
posameznih kmetij, ki se kot taka ohranja, v preostalem delu občine |
– določitev strnjenih naselij kot enot urejanja prostora, kamor se
usmerja nova poselitev, za vsa strnjena naselja |
– ureditev območja počitniških hiš na območju naselja Grajska vas, ki
meji na naselje Miklavž pri Taboru v Občini Tabor |
– s
področja gospodarstva so glavni poudarki OPN naslednji: |
– določi se območje za poslovno cono, s katero se zagotavlja gospodarski
razvoj Občine Braslovče (v Trnavi) |
– s
področja razvoja turizma so glavni poudarki OPN naslednji: |
– turizem postane pomembnejša gospodarska panoga na območju celotne
občine, še posebej se krepi in razvija turistična ponudba na obstoječih
in nekaterih novih lokacijah, predvsem ob vodotokih in jezerih |
– vzpodbujajo se sonaravne oblike turistične ponudbe, |
– s
področja razvoja kmetijstva in gozdarstva so glavni poudarki OPN
naslednji: |
– kmetijske dejavnosti se prednostno usmerja na območja z visokim
pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer v vzhodni del
občine, pa tudi v gričevnat osrednji del, |
– kmetijske dejavnosti se spodbuja tudi na območjih s slabšim
pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer v hribovitem
zahodnem delu občine, saj se s tem preprečuje zaraščanje celkov in tako
omogoča ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine, |
– hribovitejši in z gozdom močno poraščen zahodni del občine daje
možnosti razvoja gozdarstva; le-to mora biti usklajeno z varstvenimi
zahtevami, s katerimi je zaščiteno naravno okolje in naravne vrednote |
– s
področja varstva narave in kulturne dediščine so glavni poudarki OPN
naslednji: |
– območja ohranjanja narave se razvijajo kot posebna območja, kjer se
ohranjajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, |
– območja kulturne dediščine se prav tako razvijajo kot posebna območja,
kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote
prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti. |
– in
drugo kot npr. umestitev izraženih razvojnih potreb v prostor, ki so
skladne s strateškim delom OPN. |
(5) Pri pripravi (novih) prostorskih aktov bo Občina Braslovče ohranjala
dosedanji vzdržen in trajnostni prostorski razvoj in varovala kulturno
dediščino ter naravno okolje in naravne vrednote v občini. Razvoj bo
načrtovan tako, da se nove prostorske ureditve predvidoma ne bodo
umeščale v območja ohranjanja narave. S tem bo sledila cilju ohranjanja
narave, ki ga bo zagotavljala tudi z varstvom zavarovanih območij,
naravnih vrednot in ohranjanjem biotske raznovrstnosti (ekološko
pomembna območja, Natura 2000). Zagotavljanje varstva naravnih vrednot
in biotske raznovrstnosti kot bistvene sestavine naravne kakovosti
krajine je temelj za uspešno doseganje ciljev prostorskega razvoja. Tudi
doseganje razvojnih ciljev kmetijstva, turizma in prostočasnih
dejavnosti v veliki meri temelji na celostnem ohranjanju narave. |
|
2.2.5. Konceptualna izhodišča
prostorskega razvoja občine |
|
11. člen |
|
(1) Osnovni namen urejanja prostora v Občini Braslovče mora slediti
usklajevanju gospodarskih, družbenih in okoljevarstvenih vidikov
razvoja, s čimer se omogoča skladen civilizacijski in kulturni razvoj.
Usmerjanje razvojnih procesov in posegov v prostor mora izhajati iz
uravnoteženosti razvojnih potreb in varstvenih zahtev, pri čemer je
treba območje Občine Braslovče urejati tako, da se: |
– zagotavlja vzdržen razvoj v prostoru in racionalna raba zemljišč s
poudarkom na varstvu prostorskih zmogljivosti za sedanje in prihodnje
generacije, |
– omogoča kakovostne in enakovredne življenjske razmere v naseljih in na
podeželju, |
– doseže prostorsko usklajeno in med seboj dopolnjujočo razmestitev
različnih dejavnosti v prostoru, |
– zagotavlja prostorske možnosti za skladen razvoj skupnosti, |
– ohranja narava, varujejo naravni viri ter kakovosti bivalnega okolja
in kulturna dediščina, |
– omogoča obrambo države in zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
(2) Konceptualna izhodišča prostorskega razvoja Občine Braslovče, ki
izhajajo iz SPRS, so naslednja: |
– Racionalen in učinkovit prostorski razvoj |
– Usmerjanje dejavnosti v prostoru na način, da ustvarjajo največje
pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit
razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. |
– Zagotavljanje racionalne rabe prostora in varnosti prebivalstva z
ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. |
– Izboljševanje negativnih stanj v prostoru s prostorskimi in okoljskimi
ukrepi. |
– Razvoj policentričnega omrežja naselij |
– Spodbujanje razvoja središča lokalnega pomena kot središča občine. |
– Spodbujanje funkcijske in infrastrukturne povezanosti naselij. |
– Zagotavljanje povezanosti naselij in njihovih zaledij z učinkovitejšo
mobilnostjo, podprto z javnim potniškim prometom. |
– Večja konkurenčnost v evropskem prostoru |
– Oblikovanje in razvoj razvojnih con za proizvodne in storitvene
dejavnosti. |
– Učinkovito razmeščanje dejavnosti v naseljih z upoštevanjem
lokacijskih možnosti in omejitev. |
– Zagotavljanje zadostnih količin različnih stanovanj v naseljih. |
– Kvaliteten razvoj in privlačnost naselij |
– Varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena mesta ter druga
naselja. |
– Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z vključevanjem kulturne
dediščine v urejanje, prenovo in oživljanje mest in drugih naselij. |
– Zagotavljanje kvalitete bivalnega okolja z ustrezno in racionalno
infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in
storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne
infrastrukture. |
– Zagotavljanje ustrezne vodooskrbe prebivalcem. |
– Zagotavljanje varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja
ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
– Skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi |
– Skladen razvoj območij s podobnimi ali skupnimi razvojnimi možnostmi
in/ali problemi |
– Medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij |
– Izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih
gospodarskih dejavnosti na podeželju. |
– Dopolnjevanje funkcij naselij in podeželja z razvojem dopolnjujočih
dejavnosti. |
– Preudarna raba naravnih virov |
– Varčna in večnamenska raba tal in virov. |
– Smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih
območij. |
– Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo. |
– Uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami. |
– Razmeščanje dejavnosti tako, da se zagotovi ravnovesje med možnostmi
oskrbe in potrebami po vodi. |
– Spodbujanje rabe obnovljivih virov, kjer je to prostorsko
sprejemljivo. |
– Prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami |
– Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih ogrožajo naravne
ali druge nesreče. |
– Preusmerjanje obstoječih dejavnosti izven območij, ki so ogrožena
zaradi naravnih ali drugih nesreč, oziroma izboljševanje zaščite pred
posledicami naravnih in drugih nesreč. |
– Kulturna raznovrstnost kot temelj nacionalne prostorske prepoznavnosti |
– Spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove
za kakovostno nacionalno prostorsko prepoznavnost, kvalitetno bivalno
okolje in socialno vključenost. |
– Zagotavljanje dostopnosti do dediščine in s tem povečanje
identifikacijskih, vzgojnih in gospodarskih potencialov ter njena
trajnostna raba. |
– Ohranjanje narave |
– Spodbuja se ohranjanje biotske raznovrstnosti (ekološko pomembna
območja, območja Natura 2000), naravnih vrednot in zavarovanih območij
narave ter naravnih procesov kot bistvenih sestavin kakovostnega
naravnega okolja. |
– Zagotavlja se ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti, zavarovanih
območij narave in naravnih vrednot v gospodarjenje z naravnimi viri in
prostorom. |
– Varstvo okolja |
– Vključenost posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje
prostorskega razvoja dejavnosti. |
– Zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za
gradnjo (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, sistemi ogrevanja in
klimatizacije). |
– Racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki. |
– Uresničevanje javnega interesa na področju kulture |
– Na
območju Občine Braslovče se zagotavljajo prostorski pogoji za
uresničevanje javnega interesa na področju kulture. |
|
2.3. Zasnova prostorskega razvoja občine |
|
2.3.1. Prednostna območja za razvoj
poselitve in razvoj dejavnosti |
|
12. člen |
|
(1) Naselja v Občini Braslovče so smotrno medsebojno povezana v sistemu
naselij. Vzpostavi se policentrični razvoj, pri čemer občinsko središče
Braslovče z Rakovljami nase prevzame vlogo zagotavljanja oskrbnih in
storitvenih dejavnosti ter omrežja družbene javne infrastrukture,
naselja z osrednjo lego v Spodnji Savinjski dolini (Zgornje Gorče,
Poljče, Zakl, delno Trnava in Grajska vas) prevzemajo vlogo podpore
kmetijski proizvodnji, v ostalih naseljih pa se v manjši meri kot
zapolnitve in zaokrožitve obstoječe poselitve zagotovijo možnosti za
umestitev stanovanjske gradnje, drobne obrti in podobno. Omrežje cestnih
povezav, ki se funkcionalno povezuje s V. prometnim koridorjem, se
razvija usklajeno z omrežjem naselij. Posebno vlogo ima priključek na
avtocesto pri Šentrupertu oziroma ob Trnavi, ki deluje kot strateška
vstopna točka v občini. |
(2) V primerjavi z državnim in evropskim nivojem postajajo naselja v
Občini Braslovče prednost občine, saj z višjo kakovostjo življenja in
prepletanjem urejenega urbanega in kvalitetnega naravnega okolja
presegajo ponudbo v širšem območju, kar predstavlja potencial za razvoj
novih dejavnosti in privlačno okolje za stanovanja tistih, ki so
zaposleni v Celju in tudi v Ljubljani. |
(3) Podeželski prostor Občine Braslovče, ki obsega dejansko celotno
območje občine, postaja prostor raznolikih dejavnosti, ki v povezavi s
sistemom poselitve deluje kot harmoničen mozaik naravnih in kulturnih
kakovosti. Kmetijstvo se razvija kot visoko učinkovita dejavnost v
Spodnji Savinjski dolini in skrbnik prepoznavne kulturne krajine
predvsem na območju Dobrovelj. Ohranjena narava (Dobrovlje) in
kakovostna kulturna krajina ter naselbinska kulturna dediščina (naselji
Braslovče in Grajska vas) postaja največja vrednost in primerjalna
prednost Občine Braslovče. |
|
2.3.2. Omrežje naselij z vlogo in
funkcijo posameznih naselij |
|
13. člen |
|
(1) Za skladen prostorski razvoj Občine Braslovče se spodbuja razvoj
policentričnega sistema naselij, ki se preko primerne delitve funkcij in
preko medsebojnih prometnih povezav navezuje na policentrični urbani
sistem Slovenije. Z jačanjem razvoja v ključnih naseljih in
diverzifikacijo funkcij, se izboljša tudi kulturna in socialna slika,
hkrati pa se bolje izkoristi že izgrajena komunalna oprema in poceni
izgradnja nove. |
(2) V občini se nahaja 22 naselij, v katere je usmerjen pretežen del
poselitve in ostalih dejavnosti, razen kmetijske in gozdarske. Disperzne
grajene strukture je manj in se pojavlja predvsem na območju Dobrovelj
kot avtohtona oblike razpršene poselitve kmetijskih gospodarstev v
celkih. Naselja se med sabo razlikujejo po velikosti, funkciji in vlogi
v omrežju, ki ga tvorijo. Velik potencial za razvoj predstavljajo
naselja z dobro prometno lego, predvsem naselja ob regionalnih cestah
Arja vas–Trojane ter Mozirje–Šentrupert, ter naselja s pomembnejšimi
funkcijami, predvsem Braslovče z Rakovljami, Letuš, Parižlje in
Gomilsko. Velike prostorske razvojne možnosti predstavljata naselji
Braslovče in Rakovlje, ki dejansko skupaj tvorita občinsko središče. V
obeh je možno izkoristiti in kvalitetnejše izrabiti prazna in neprimerno
izkoriščena zemljišča. Tudi v ostalih naseljih so določene notranje
rezerve za razvoj, vendar pa se v sami strategiji postavijo prioritete
pri razvoju, predvsem zaradi racionalnejše uporabe in izgradnje
komunalne opreme. Potencial za razvoj predstavljajo tudi Parižlje, ki
imajo dobro prometno lego in večfunkcijske dejavnosti. |
(3) Naselja, ki ležijo sredi kmetijskih površin (Zgornje Gorče, Poljče,
Zakl), se namenijo predvsem za potrebe kmetijske dejavnosti. Vanje se
dolgoročno preselijo tudi tista kmetijska gospodarstva, ki sedaj ležijo
znotraj urbaniziranih vasi in nimajo možnosti za širitev oziroma
postajajo moteča. |
(4) Celotno območje Občine Braslovče gravitira na Celje, ki je v SPRS
opredeljeno kot središče nacionalnega pomena ter na Žalec, ki ga SPRS
opredeljuje kot medobčinsko središče. Skladno s SPRS ima občinsko
središče Braslovče status lokalnega središča, ki zagotavlja prebivalcem
naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno
izobraževanje, informiranje in druženje. |
(5) S tem prostorskim aktom se določi omrežje naselij celotne Občine
Braslovče z njihovo stopnjo središčnosti, vlogo in funkcijo tako, da ima
naselje Braslovče z Rakovljami prvo stopnjo v omrežju naselij občine,
preostala naselja pa po rangu nižje stopnje. Določitev stopnje
središčnosti temelji na strokovnih podlagah iz točke a) (1) odstavka
3. člena tega odloka, kjer so naselja rangirana glede na analizo
razvojnih možnosti, pri čemer so upoštevana merila kot so stopnja
urbanizacije, demografske značilnosti, prometna dostopnost, lega v
prostoru, stopnja izgrajenosti gospodarske javne infrastrukture,
prisotnost centralnih dejavnosti, reliefne značilnosti, omejitve v
prostoru ipd. Prostorski razvoj in nova grajena struktura se usmerja v
strnjena naselja na naslednji način: |
– vlogo vodilnega naselja občine ima občinsko središče Braslovče z
Rakovljami, ki prevzema v omrežju naselij v okviru občine »prvo stopnjo« |
– v
omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »drugo stopnjo« naselja
Letuš, Parižlje in Gomilsko, |
– v
omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »tretjo stopnjo« naselja
Trnava s Šentrupertom, Šmatevž in Grajska vas, |
– vsa ostala strnjena naselja nimajo določene stopnje v omrežju naselij
v okviru občine. |
(6) Odprt prostor občine, t.j. območje izven strnjenih naselij, je
namenjeno ohranjanju avtohtone razpršene poselitve v lokalno prepoznanih
oblikah – pretežno kmetij v celkih v širšem območju naselij Dobrovlje in
Podgorje pri Letušu, pretežno razloženih kmetij in drugih objektov v
širšem območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas ter posameznih
kmetij v preostalem delu občine. |
(7) Z zagotovitvijo ustreznih prostorskih možnosti se ohranja poselitev
zahodnega dela občine na Dobrovljah oziroma zaustavi proces izrazitejše
depopulacije. |
|
2.3.3. Temeljne smeri prometnega
povezovanja naselij v občini in regiji |
|
14. člen |
|
(1) Občina Braslovče ima ugodno strateško prometno lego. Se pa kaže
dvojnost v prometni dostopnosti znotraj same občine, izrazitejši ta
namreč razliki med dostopnostjo vzhodnega in dostopnostjo zahodnega dela
občine. |
(2) Prometna dostopnost celotnega vzhodnega dela občine je primerna tako
z regionalnega kot z državnega vidika. Osrednji del občine je dobro
prepleten z lokalnimi cestami, kar priča predvsem o dobri lokalni
prometni dostopnosti. Skozi Občino Braslovče poteka glavni (V.) prometni
koridor Slovenije, ki tvori slovenski cestni križ. Avtocestna povezava
Ljubljana–Celje–Maribor preseka južni del občine v smeri vzhod–zahod, v
občini se nahaja tudi avtocestni priključek (Šentrupert). Južno od
avtocestne povezave, prav tako v smeri vzhod–zahod, poteka skozi občino
glavna regionalna povezava Celja in Ljubljane (regionalna cesta Arja
vas–Žalec–Šempeter–Ločica–Trojane). Prometno je tudi južni del Občine
Braslovče odlično navezan na širšo okolico, ne samo v regionalnem, pač
pa tudi v državnem merilu. V smeri sever–jug poteka glavna prometna
povezava spodnje in zgornje Savinjske doline, ki se od regionalne ceste
Ljubljana–Celje v Šentrupertu odcepi proti severu in poteka skozi
Parižlje in Letuš do Mozirja, od tam pa naprej v Logarsko dolino oziroma
proti Kamniku (regionalna cesta
Mengeš–Duplica–Kamnik–Stahovica–Črnivec–Radmirje–Mozirje–Soteska–Šentrupert).
Od nje se v Letušu odcepi prometna povezava proti Velenju (regionalna
cesta Pesje–Gorenje–Letuš). Občinsko središče je z regionalno cestno
povezavo povezano iz vzhodne smeri (regionalna cesta
Polzela–Parižlje–Braslovče–Male Braslovče). Precej slabše je prometno
dostopen zahodni del, t.j. Dobrovlje, ki je prepleten predvsem z
lokalnimi, gozdnimi cestami. |
(3) V prometnem povezovanju naselij vzhodnega dela občine se tako
obnavlja obstoječ prometni sistem tako, da se zagotavlja prometna
povezanost v okviru predvidenega omrežja naselij, še posebej s poudarkom
na povezavo z občinskim središčem Braslovč z Rakovljami; na lokalnem
nivoju je potrebno poskrbeti predvsem za zagotovitev dostopnosti
občinskega središča s peš in kolesarskimi potmi iz vseh smeri. Preko
glavnih prometnih povezav občine se zagotavlja kvalitetna prometna
dostopnost osrednjega in zahodnega dela občine. V širše omrežje javnega
potniškega prometa (povezava s sosednjimi občinami in regionalnimi
središči) se občina vključuje preko povezav in postajališč, ki se
uredijo prvenstveno v strnjenih naseljih v okviru predvidenega omrežja
naselij. S povečanjem frekvence voženj se spodbuja javni potniški promet
in navezava z regionalnim središčem, Celjem. |
(4) Vzhodno od občine poteka železniška povezava Celja in Velenja, trasa
železnice teče nekaj sto metrov vzhodno od občinske meje z Občino
Polzela (železniška postaja v Polzeli je npr. od občinskega središča
Braslovče oddaljena okoli 4 km). Z namenom trajnostne mobilnosti se
krepi vloga železniškega prometa tako, da se zagotovi ustrezna peš in
kolesarska povezava med Braslovčami, preko Pariželj in do železniške
postaje v Polzeli. |
(5) Drugih sistemov prometnega omrežja v občini ni. Dokončna prometna
politika občine se bo lahko izoblikovala šele ob umestitvi 3. razvojne
osi, ki po nekaterih variantah poteka tudi skozi samo Občino Braslovče. |
|
2.3.4. Druga pomembna območja |
|
15. člen |
|
(1) Zahodni del občine je naravno ohranjen, prvobiten, z ohranjeno
kulturno krajino in gozdovi, in ga lahko zaradi večjega obsega posebej
vrednih območij v celoti obravnavamo kot pomembno območje v občini. V
zahodnem delu občine se namreč nahajajo pomembna območja varstva narave
in sicer območje Nature 2000 (Covška prepadna), naravne vrednote (npr.
vodotoka Radigaj in Trnavica, del kraške planote Čreta na Dobrovljah,
večje število jam, druge naravne vrednote kot sta Vrtačnikov skorš in
Marovtova smreka), celoten zahodni del Dobrovlje – Čreta predstavlja
ekološko pomembno območje, prav tako pod ta varstveni režim sodi
Žovneško jezero; nadalje se na zahodu kot pomembna območja nahajajo
večja območja varovalnih gozdov, kulturne dediščine (Žovnek – Razvaline
gradu, Dvorec Žovnek s parkom, Dobrovlje – Cerkev sv. Janeza in Pavla,
Cerkev sv. Urbana, večje število profane stavbne dediščine) in
vodovarstvena območja. |
(2) Na skrajnem vhodnem robu občine teče Savinja, ki je v tem delu
porečja še dokaj ohranjena, zavarovana je (skupaj s pritoki) kot območje
Natura 2000, ekološko pomembno območje in naravna vrednota. |
(3) Območja ustvarjenih kakovosti prostora so vsi objekti in območja,
varovana po predpisih o varstvu kulturne dediščine (območja kulturne
dediščine). V teh območjih niso sprejemljivi posegi, ki bi utegnili
spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem vrednost prepoznanih
kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve in poseganju v prostor je
v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Kulturna dediščina
je sicer razporejena po celotnem območju občine, po površini večja
območja obsegajo številna arheološka območja v vzhodnem delu (Ciglarca v
Trnavi, Juhartove njive v Orli vasi, ob Bolski severno od Gomilskega,
zahodno od šole v Trnavi, Dolge njive v Parižljah, rimska naselbina v
Šmatevžu ipd.). Kot naselbinski dediščini sta zavarovana trg Braslovč in
Grajska vas. Na vzhodnem delu občine se nahaja večje število cerkva kot
sakralne stavbne dediščine (npr. Grajska vas – Cerkev sv. Krištofa,
Šentrupert – Cerkev sv. Ruperta, Gomilsko – Cerkev sv. Štefana,
Braslovče – Cerkev Marijinega vnebovzetja, Letuš – Cerkev sv. Janeza
Krstnika ipd.), objektov kot zavarovane profane stavbne dediščine
(domačije, hiše, gospodarska poslopja, kašče, toplarji, sušilnice za
hmelj, perišča, v Braslovčah so zavarovane številne trške hiše ipd.) Na
zahodnem delu občine so zavarovane cerkve z vplivnim območjem (npr.
Cerkev sv. Janeza in Pavla, Cerkev sv. Urbana) ter številna profana
stavbna dediščina (domačije, toplarji, gospodarska poslopja in nekatere
posebnosti, kot so razvaline gradu Žovnek in dvorec Žovnek s parkom). |
(4) Na območju občine se nahajata dve vodovarstveni območji (državni
nivo), in sicer severo-zahodno od Letuša in na skrajnem vzhodnem robu
občine pri Malih Braslovčah. |
(5) Območja najboljših kmetijskih zemljišč obsegajo 2.204 ha zemljišč.
Največji kompleksi teh zemljišč se nahajajo v ravninskem dnu Savinjske
doline v vzhodni polovici občine. |
(6) Skozi občino poteka avtocesta, za katero je bil sprejet državni
prostorski akt in sicer lokacijski načrt za avtocesto Arja vas–Ločica
pri Vranskem. Državni prostorski akt je bil izdelan tudi za prenosni
plinovod, ki poteka skozi občino v smeri sever–jug, od odcepa na
magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v
Šoštanju, in za prenosni plinovod M 2/1, ki poteka v smeri vzhod–zahod,
na odseku Rogaška Slatina–Trojane. Prav tako je z namenom zaradi
zagotavljanja poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice do
Letuša ob Savinji izdelan državni prostorski akt, ki obsega območje
Savinje in posamezna širša območja ob njenem toku na vzhodnem robu
občine. Večji poseg v prostor občine predstavlja v letu 2017 sprejet
Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Šentrupert na
avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug, s katerim se na
območju Občine Braslovče umešča pribl. 4 km odsek t.i. tretje razvojne
osi. |
|
2.4. Zasnova gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena |
|
2.4.1. Prometna infrastruktura |
|
16. člen |
|
A) Cestno
omrežje, kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti |
(1) Usklajen razvoj prometnega omrežja in omrežja naselij, povezanost in
razvoj prometnih vozlišč ter prometno-logističnih terminalov se razvija
predvsem z namenom zagotavljanja dobre prometne povezanosti naselij v
Občini Braslovče, skladnega razvoja območja občine in z namenom
povezovanja občine s širšim regionalnim ter državnim prostorom. Prometno
omrežje se razvija kot celovit prometni sistem, ki povezuje vse vrste
prometa. |
(2) Posebno skrb se nameni dobrim prometnim povezavam z javnim potniškim
prometom med naselji v občini in med večjimi urbanimi naselji na
regionalnem območju. |
(3) Večji del območja, razen Dobroveljske planote, ima izredno ugodne
geografske pogoje za razvoj prometne infrastrukture. Tako je že prisotna
daljinska cestna povezava mednarodnega pomena Ljubljana–Maribor, in
sicer kot avtocesta in kot regionalna cesta. V smeri sever–jug teče
glavna cestna povezava z Zgornjo Savinjsko dolino (regionalna cesta
Mozirje–Šentrupert). Tudi lokalno cestno omrežje je izredno dobro
razvito. Lokalno prometno omrežje se načeloma ne dograjuje, pač pa se
izboljša kvaliteta lokalnih cestnih povezav med kraji (asfaltiranje cest
in drugo), predvsem na zahodu občine. |
(4) Pri prometni ureditvi občinskega središča naselja Braslovče z
Rakovljami se razvije sistem peš in kolesarskih povezav, ki omogočajo
prehodnost kraja v vseh smereh, še posebej pa povezujejo nova
stanovanjska območja s centralnim delom naselja. Vzhodno od trškega
jedra Braslovč se pod teraso umesti obvozna cesta, ki razbremeni glavno
prometnico skozi trg, s čimer se omogoči postopno zmanjševanje
mirujočega in tranzitnega prometa ter zagotovi možnosti za oblikovanje
peš cone ali cone deljenega prometa (med pešci in motornim prometom) v
samem trškem jedru Braslovč. |
(5) V okviru prometne ureditve v občini se predvidijo večje parkirne
površine za tovorni promet. Zaradi smiselne navezave na prometni koridor
se parkirišča za tovornjake (in avtobuse) locirajo ob avtocesto, v
območje naselij Šentrupert in Trnava oziroma v bližino predvidene cone
poslovnih dejavnosti. |
(6) Ugodne prostorske razvojne možnosti se kažejo za umestitev
kolesarskega omrežja. V funkcionalnem smislu je že oblikovano, fizično
pa poteka po že obstoječih cestah. Na lokalnih cestah, ki niso
obremenjene z motornim prometom, se te poti zgolj označijo. Ob
regionalnih cestah pa je možno speljati ločena vozišča, saj prostor to v
večini primerov omogoča. Kolesarsko omrežje se dopolni z novimi
kolesarskimi potmi ob Savinji. Ob kolesarskih poteh je možno razvijati
tudi pešpoti, ki se kot planinske nadaljujejo tudi na območje
Dobroveljske planote. |
(7) Najbližje občini poteka železniško omrežje med Celjem in Velenjem,
ki ima postajališči v Šmartnem ob Paki in v Polzeli. Na ti dve
postajališči se veže tudi javni potniški promet, in sicer kot
kombinacija cestnega, kolesarskega in tirnega. Umesti se peš in
kolesarska povezava med Braslovčami, preko Pariželj do Polzele, z
namenom peš dostopa do železniškega postajališča. |
B) Avtoceste
in posegi v varovalni pas avtocest |
(1) Na območju Občine Braslovče poteka avtocesta v nadaljevanju: AC A1,
odsek Arja vas–Šentrupert–Vransko, Lokacijski načrt za avtocesto Arja
vas–Ločica pri Vranskem, Uradni list RS, št. 26/94, 45/95 – spr./dop.,
36/00 – spr./dop. Za AC bazo. |
(2) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati navedeno obstoječo AC,
njene spremljajoče objekte in prometnice ter vgrajene infrastrukturne
vode. |
(3) Pri nadaljnjih posegih in načrtovanju je v Občini Braslovče potrebno
upoštevati širitev AC za en vozni pas, to je min. 7 m od roba cestnega
sveta obojestransko. |
(4) Potrebno je upoštevati določila predpisov s področja varstva pred
hrupom, ki določajo mejne vrednosti obremenitve s hrupom glede na rabo
prostora in obremenitve s hrupom. Ob AC se načrtuje raba prostora tako,
da se upošteva načrtovane obremenitve okolja zaradi predvidenega
naraščanja prometa v dolgoročnem dvajsetletnem planskem obdobju; na
podlagi ocene obremenjenosti s hrupom se po potrebi zagotovi ustrezne
omilitvene ukrepe, s katerimi se zagotovi, da obremenitve ne bodo
presegale predpisanih mejnih vrednosti. |
(5) DARS d.d. ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova
poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora, kot
tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi prah, vibracije ipd., ki
so ali bodo posledica obratovanja AC, glede na že izvedene oziroma
načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje AC. Izvedba vseh ukrepov za
zaščito pred hrupom je obveznost investitorjev novih posegov oziroma
lokalne skupnosti. |
(6) Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati vso veljavno
zakonodajo in predpise s področja prostorskega načrtovanja, gradnje
cest, prometa in varstva okolja. |
C) Javni
potniški promet in trajnostna mobilnost |
Zagotavlja se fizična integracija prometnih podsistemov, sklenjena mreža
pločnikov in koledarskih stez, omogoči se varno pešačenje in
kolesarjenje. Nova postajališča JPP se umešča čim bližje velikim
generatorjem prometa in v naseljih oziroma delih naselij, ki postajališč
JPP še nimajo urejenih. Zagotavlja se ustrezno število parkirnih mest. |
D) Zračni
promet |
Preko območja Občine Braslovče potekajo zračne poti, zato je pri
načrtovanju novih posegov potrebno upoštevati relevantno zakonodajo,
predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet. |
|
2.4.2. Telekomunikacijska omrežja |
|
17. člen |
|
(1) Z razvojem telekomunikacijskih (brezžičnih komunikacijskih) omrežij
v Občini Braslovče, ki jih tvorijo satelitska, fiksna in mobilna,
govorna in podatkovna omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko
radiofuzijo in omrežja za kabelsko televizijo, se zagotavlja boljši
dostop do kakovostnih in za vsakdanje življenje, delo in razvoj,
pomembnih storitev informacijske družbe. Telekomunikacijska omrežja
predstavljajo velik potencial tudi pri organizaciji dela na domu oziroma
dela na daljavo na podeželju. Zato je potrebno načrtovati sisteme tako,
da bo pokritost območja občine s telekomunikacijskimi omrežji
enakomerna. |
(2) Vendar pa se optimalno telekomunikacijsko opremljenost prioritetno
zagotavlja na območju strnjenih naselij in v izobraževalnih ustanovah.
Tudi ponudba in priklop na omrežja kabelske televizije se prioritetno
omogoči na območju strnjenih naselij. V prostor občine se lahko umeščajo
telekomunikacijska omrežja več operaterjev. |
(3) Pri novih posegih v prostor, t.j. pri umeščanju novih tras
telekomunikacijskih kablov, je potrebno upoštevati trase obstoječih
telekomunikacijskih omrežij in nove trase načrtovati v obstoječih in
načrtovanih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in
objektov telekomunikacijskih omrežij v prostor v čim večji meri združuje
in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte
telekomunikacijskih omrežij, vplivi na zdravje, okolje in prostor pa
morajo biti čim manjši. Pri načrtovanju novih posegov v prostor je
potrebno upoštevati obstoječa telekomunikacijska omrežja, ki jih je
potrebno zaščititi oziroma prestaviti, v kolikor bi le-ta ovirala razvoj
novih dejavnosti. |
(4) Do posameznih novih objektov se predvidijo nove trase
telekomunikacijskih vodov, do novih območij širitev grajene strukture se
predvidijo novi telekomunikacijski dovodi. |
(5) Umeščanje vodov in objektov v prostor se na območjih naravnih
vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se
zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti. Vodi naj se praviloma izvajajo
podzemno. |
(6) Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi naj se izogibajo vidno
izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam. |
|
2.4.3. Energetika |
|
18. člen |
|
A) Energetski
sistem |
(1) Pri načrtovanju objektov v Občini Braslovče se kot strokovna podlaga
smiselno uporablja lokalni energetski koncept občine. |
(2) Pri načrtovanju novih energetskih objektov in naprav se upošteva
načela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti
prostora. Prostorski razvoj nove energetske infrastrukture se zagotavlja
v skupnih infrastrukturnih koridorjih. Umeščanje v prostor se načrtuje
tako, da se upošteva značilne naravne prvine (gozdni rob, podnožje
pobočij, reliefne značilnosti) ter vidnost naselij in značilne vedute.
Na pozidanih območjih oziroma stanovanjskih območjih in na območjih
kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi vodov za
distribucijo električne energije. |
(3) Pri načrtovanju novih ter posodabljanju in širitvi obstoječih
objektov se prednost nameni uporabi obnovljivih in okolju prijaznih
virov energije ter čim večji nevtralizaciji ali zmanjševanju emisij
nevarnih plinov. Kot obnovljiv vir energije se lahko uporablja tudi
vodna energija – na vodotoke v občini se lahko umeščajo male
hidroelektrarne (MHE), vendar le v primeru, da je tak poseg skladen z
zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi
zemljišči ter z vsemi varstvenimi režimi, v območju katerih se nahaja,
med drugim se lokacija MHE še posebej uskladi z zakonodajo s področja
varstva narave, kadar se MHE postavlja na vodotoke, ki so zavarovani kot
naravne vrednote. MHE se načrtuje ob zagotavljanju pogojev za ohranitev
vodnih in obvodnih habitatov ter ekološke povezanosti habitatov pred in
za zajezitvijo oziroma odvzemom vode, pri čemer se predhodno ugotovi
stanje habitatov in ogroženih vrst. Hidroenergetska raba vode Savinje se
izvaja ob upoštevanju pogojev in usmeritev za zavarovano območje
vodotoka, s čimer se zagotavlja ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je
bila Savinja opredeljena za naravno vrednoto državnega pomena in območje
biotske raznovrstnosti (ekološko pomembno območje, Natura 2000) ter ob
pogoju zagotavljanja ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in
pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko. |
(4) Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega
1.000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna
tlorisna površina presega 1.000 m2 in se zamenjuje sistem
oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih
sistemov za oskrbo z energijo, če tako prepisuje zakon. Pri študiji
izvedljivosti se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska
izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot
alternativni sistemi se štejejo: decentralizirani sistemi na podlagi
obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko
ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo ter toplotne črpalke. |
(5) Umeščanje vodov in objektov v prostor se na območjih naravnih
vrednot in območjih biotske raznovrstnosti načrtuje tako, da se
zagotavlja ohranjanje njihove lastnosti. Vodi za distribucijo električne
energije naj se praviloma izvajajo podzemno. Objekti, podzemni in
nadzemni daljinski vodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem:
vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam. Zaradi preprečevanja trkov z
žicami daljnovodov se pri gradnji nadzemnih vodov zagotovijo za ptice
varne poti. |
(6) Gradnja objektov za izrabo sončne energije naj se umešča izven vidno
izpostavljenih območij: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam ter izven
območij naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti (ekološko
pomembna območja in območja Natura 2000). |
(7) Pri izgradnji in obnovi javne razsvetljave se upoštevajo določila
uredbe, ki določa mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
B) Elektroenergetski
sistem |
(1) Pri načrtovanju novih posegov v prostor je potrebno upoštevati
prenosne elektroenergetske objekte in koridorje, ki potekajo na območju
Občine Braslovče ter vso relevantno zakonodajo. |
(2) Preko Občine Braslovče potekajo naslednji varovalni pasovi
obstoječih ali predvidenih DV: |
– Obstoječi DV 400 kV Beričevo–Podlog, |
– Obstoječi DV 220 kV Beričevo–Podlog, za katerega je predviden prehod
na napetostni nivo 2x400 kV, |
– Obstoječi DV 110 kV Podlog–Mozirje, |
– Predvideni DV 2x400 kV Beričevo–Podlog. |
(3) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode je predvidena
rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode. |
(4) Izrecno je v koridorih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih
objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod
daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za sva vozila, ki prevažajo
vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
(5) Pri načrtovanju novih posegov v prostor je poleg visokonapetostnih
prenosnih daljnovodov potrebno upoštevati tudi koridorje obstoječih in
predvidenih 20 kV daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi
postajami (TP) 20/0,4 kV, in sicer kot omejitvene faktorje pri umestitvi
novih objektov. |
(6) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati REDOS 2035 – Razvoj
elektrodistribucijskega omrežja javnega podjetja Elektro Celje, d.d.:
Zgornje Savinjska in Šaleška dolina, št. študije 1852/3, izdelana 2008
ter zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. |
(7) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih, za katera bodo
izdelani občinski podrobni prostorski načrti, je potrebno upoštevati
veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, tehnične predpise in
standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo. Za navedena območja je
nosilec urejanja prostora tudi Elektro Celje, d.d. |
(8) Planiranje in izgradnja novih TP s pripadajočim SN in NN omrežjem bo
odvisna od predvidenih obremenitev na posameznih področjih. Nove TP bo
možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v
njihovi neposredni bližini. Za potrebe območij, na katerih bo potrebna
večja priključna moč, je potrebno pridobiti raziskavo o možnosti
napajanja z električno energijo. |
(9) V I. območje, kjer velja I. stopnja varstva pred sevanjem, sodijo
strnjena naselja in vse ostale oblike strnjene grajene strukture (vasi,
zaselki in nova jedra), kjer gre za obstoječa ali predvidena stanovanja,
okrepčevalnice, turistične objekte, namenjene bivanju in rekreaciji,
objekte vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa
osnovnega zdravstva, igrišča in javne parke, javne zelene in
rekreacijske površine, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je
hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim
dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti. |
(10) V I. območje sodijo tudi območja izven naselij, namenjena kmetijski
dejavnosti, ki so hkrati namenjena bivanju. |
(11) V II. območje, kjer velja II. stopnja varstva pred sevanjem sodi
območje poslovnih dejavnosti v Trnavi, kjer gre za območja brez
stanovanj, ki je namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni
proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni dejavnosti in podobno. |
C) Plinovodni
sistem |
(1) Skozi Občino Braslovče potekajo naslednji obstoječi prenosni
plinovodi, ki so v upravljanju družbe Plinovodi, d.o.o., kot operaterja
prenosnega sistema zemeljskega plina, in za katere veljajo omejitve v
pripadajočem varovalnem (2 x 65 m) oziroma varstvenem pasu: |
– M2/1, Rogatec–Vodice, premer 800 mm, tlak 70 bar |
– M2, MMRP Rogatec–RMRP Vodice, premer 400 mm, tlak 50 bar |
– R25C, od M2 v km 55+769–MRP Prebold, premer 100 mm, tlak 70 bar |
– R25D, od M2 v km 56+000 Šentrupert–Šoštanj, premer 400 mm, tlak 70
bar. |
(2) Preko občine poteka tudi trasa načrtovanega prenosnega plinovoda M9
Kidričevo–Vodice. |
(3) Pri načrtovanju novih posegov v prostor na območju obstoječih in
predvidenih plinovodnih koridorjev je potrebno upoštevati področno
zakonodajo, predvsem pa omejitve v pripadajočem varovalnem pasu
prenosnega sistema zemeljskega plina (2 x 65 m) in posebne pogoje v
varnostnem pasu (2 x 5 m) ter pridobiti soglasja pristojnega operaterja
prenosnega sistema zemeljskega plina. |
D) Javna
razsvetljava |
(1) Javna razsvetljava se prvenstveno ureja v območju strnjenih naselij
ter ob njihovih robovih. |
(2) V bodoče je potrebno javno razsvetljavo razširiti na celotno območje
pešpoti in kolesarskih poti, pri čemer pa mora biti prilagojena merilu
uporabnikov in naj bo predvsem talna. Zaradi zmanjšanja negativnih
učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega
stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) naj se
osvetljevanje ob pešpoteh in kolesarskih poteh izven strnjenih naselij
na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja varstva narave
poseben status, ne izvaja. |
|
2.4.4. Komunalno in vodno
gospodarstvo |
|
19. člen |
|
A) Oskrba
z vodo |
(1) Razpoložljivih kapacitet pitne vode na območju Občine Braslovče je
trenutno dovolj. Občina tako zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s
pitno vodo, pri svojem razvoju ščiti vse vodne vire, prenavlja obstoječe
in gradi novo vodovodno omrežje, prvenstveno na območju strnjenih
naselij. Za zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo se izvede obnova
obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovodov ter
zamenjave dotrajanih materialov ter izgradi javni vodovod na območjih,
kjer še ni zgrajen (Podvrh in Dobrovlje). |
(2) Za kakovostno zadovoljevanje potreb po pitni vodi se varuje vse
obstoječe in potencialno pomembne vodne vire. Kot vir tehnološke,
požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot
so padavinska voda, prečiščena odpadna voda in podobno. |
(3) Za posamezna območja nove poselitve, predvsem za večja strnjena
območja, kamor se usmerja nova gradnja, je potrebna povečava obstoječega
ali izgradnja novega primarnega in sekundarnega vodovodnega razvodnega
omrežja, ki mora zagotavljati tudi minimalno požarno varnost z vgradnjo
nadzemnih hidrantov. |
(4) Ohranjajo se obstoječi in predvideni novi koridorji vodovodnega
omrežja. |
(5) Na vodovarstvena območja se usmerja dejavnosti, ki ne ogrožajo
kvalitete vodnih virov. Izrabo kmetijskih zemljišč na območju vodnih
virov se prilagodi varstvenim režimom, izraba pa se izvaja skladno z
gnojilnimi načrti. |
B) Odvajanje
in čiščenje odpadne in padavinske vode |
(1) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Občini Braslovče je potrebno
izvajati po ustrezni idejni zasnovi odvajanja in čiščenja odpadnih voda
in v skladu v skladu s sprejetim Operativnim programom odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne vode na območju Občine Braslovče
(št. projekta 038/2013, ZaVita d.o.o.). |
(2) Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno v vzhodnem delu
občine, prioritetno na območju strnjenih naselij. |
(3) Novi objekti se morajo priključiti na obstoječe kanalizacijsko
omrežje, kjer le-to ni izgrajeno ali pa je neustrezno, se območja novih
pozidav ustrezno opremi s kanalizacijskim omrežjem. Slednje prvenstveno
velja za vsa večja območja strnjenih naselij v vzhodnem delu občine ter
njihove širitve. |
(4) Na območju razpršene poselitve oziroma izven območij strnjenih
naselij se uredi individualno čiščenje odpadne vode. Do izgradnje
kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne kanalizacije, se
komunalne odpadne vode odvajajo ločeno od ostalih vod v nepropustne
greznice na izpraznjevanje ali v male komunalne čistilne naprave. |
(5) Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte
čistilnih naprav se v prostoru načrtuje tako, da se na območju naravnih
vrednot in območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje
njihovih lastnosti. |
(6) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti v skladu zakonom,
ki ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči, in
sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z
urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, morebitni suhi zadrževalniki …). Za varstvo pred škodljivim
delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij skrbi lokalna
skupnost. Padavinske vode je treba, če ne obstaja možnost priključitve
na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikalnice
biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj
gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno je treba padavinske vode
speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem
mora ureditev odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode
speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. |
C) Ravnanje
z odpadki |
(1) Na območju Občine Braslovče se zagotovi prostor za postavitev
zbirnega centra kosovnih odpadkov. V občini ni predvidena izgradnja
objektov, ki bi bili namenjeni odlaganju odpadkov, koristi se deponija
odpadkov v Celju. |
(2) V vseh strnjenih naseljih v občini se predvidi prostor za postavitev
zbiralnic ločenih frakcij. |
(3) V okviru ravnanja z odpadki se zagotavlja ponovno uporabo in
zmanjšanje količin odpadkov ter nevarnostnega potenciala na izvoru,
varno končno odlaganje in odpravljanje neurejenih odlagališč in drugih
starih bremen. |
(4) Obstoječa, neustrezno urejena odlagališča odpadkov ali t.i. »črna
oziroma divja odlagališča«, ki so lahko potencialni vir onesnaženja ali
motenj v prostoru, se prioritetno sanira. Prednost pri sanaciji
nelegalnih odlagališč odpadkov naj imajo nelegalna odlagališča odpadkov
(s prisotnostjo nevarnih odpadkov) na območjih kraških jam, poplavnih
območjih in v bližini vodotokov. |
(5) Pri skupnem ogrevanju bivališč se lahko koristi tudi izraba biomase. |
|
2.4.5. Skupna določila za načrtovanje
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega
pomena na območjih ohranjanja narave in območjih varovanih po predpisih
s področja varstva kulturne dediščine |
|
20. člen |
|
(1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro lokalnega
pomena se na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja varstva
narave poseben status, načrtuje ob upoštevanju pogojev in varstvenih
usmeritve za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. |
(2) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega
javnega dobra lokalnega pomena na ekološko pomembnih območjih je
potrebno upoštevati naslednje: |
– v
primeru obstoja alternativnih možnosti se prostorske ureditve ne
načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno
stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno
območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je
njihov neugoden vpliv čim manjši, |
– posege in dejavnosti se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri
ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih
ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij
in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom
ali dejavnostjo prekinjena, |
– posege in dejavnosti se načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko
najvrednejših delov ekološko pomembnih območij. |
(3) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega
javnega dobra lokalnega pomena na območjih Natura 2000 je potrebno
upoštevati naslednje: |
– v
čim večji možni meri se ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov
ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, |
– v
čim večji možni meri se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih
sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne
procese ali ustrezno rabo, |
– v
čim večji možni meri se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata
rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so
bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za
razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in
prehranjevanje živali, |
– v
čim večji možni meri se ohranja povezanost habitatov populacij
rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta
prekinjena, |
– pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in
drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali
ter njihove habitate čim manjši, |
– čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se
kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako: da se
živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne,
ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir
oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti,
vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih
oblik ter prezimovanja in da se rastlinam prilagodi tako, da se omogoči
semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja, |
– posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših
delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi
katerih je določeno potencialno posebno varstveno območje (npr.
gnezdišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki
pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja. |
(4) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture in grajenega
javnega dobra lokalnega pomena na območjih in objektih varovanih po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine je potrebno upoštevati
naslednje: |
– pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v
prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne
substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska
integriteta (locirati večje objekte infrastrukture izven pomembnejših
prostorskih vizur), |
– v
največji možni meri je treba varovati dediščino na mestu samem, kar
pomeni, da se večji infrastrukturni posegi (če je le možno) dediščini
načeloma izogibajo, |
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno
(razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi
raziskavami izkaže, da poseg ni možen), |
– pri lociranju baznih postaj na območjih in objektih kulturne dediščine
je potrebno dosledno upoštevati določila (4) odstavka 44. člena, |
– posegi v prostor se načrtujejo tako, da se zagotavlja integriteta
večjih odprtih površin (varovanje vplivnih območij pred posegi, ki
zmanjšujejo njihovo zgodovinsko in prostorsko pričevalnost), |
– zahtevni infrastrukturni vodi naj se načrtujejo s celovitimi
prostorskimi dokumenti (občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti), |
– antenske naprave na objektih in območjih nepremične kulturne dediščine
ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in videza, |
– objekte in naprave je načeloma dopustno načrtovati tudi v primerih, ki
izkoriščajo obstoječe vodne pregrade za druge namene in so skladni z
zahtevami varstva kulturne dediščine, |
– v
poselitvenih območjih ter območjih varstva kulturne dediščine se
energetske sisteme za distribucijo praviloma načrtuje v podzemnih vodih,
v kolikor trasa ne poteka preko arheološke dediščine, |
– prostor stoječe električne omarice v varovanih območjih niso
sprejemljive, |
– vodotoke je treba urejati tako, da to ne bo izključevalo možnosti
izkoriščanja vode za pogon obnovljenih tehniških kulturnih spomenikov
(npr. žag in mlinov), |
– pri načrtovanju infrastrukture se je treba izogibati območjem
registriranih arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo
arheoloških ostalin. Izhodiščno načelo pri rabi prostora v varovanih
območjih arheoloških najdišč je ohranjanje podzemnih struktur v
neokrnjeni obliki, |
– izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so bila kot stavbna
zemljišča že določena v do sedaj veljavnem SPRO, PRO, SD-PRO US, in v
prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: če ni
možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov predhodnih
arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za
gradnjo, |
– obseg in čas izvedbe predhodnih arheoloških raziskav se določi v
okviru postopka priprave podrobnega izvedbenega prostorskega akta. |
|
2.5. Okvirna območja naselij, vključno z
območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana |
|
21. člen |
|
(1) Po registru prostorski enot (RPE) se v Občini Braslovče nahaja 22
celotnih območij naselij ter 1 naselje, ki leži delno v Občini
Braslovče, v večjem delu pa v Občini Prebold, in sicer: Braslovče,
Dobrovlje, Glinje, Gomilsko, Grajska vas, Kamenče, Letuš, Male
Braslovče, Orla vas, Parižlje, Podgorje pri Letušu, Podvrh, Poljče,
Preserje, Rakovlje, Spodnje Gorče, Šentrupert, Šmatevž, Topovlje,
Trnava, Zakl, Zgornje Gorče, Kaplja vas (del). |
(2) Na območju občine so v OPN določena okvirna območja naselij (tabela
1): |
tabela 1 |
naselje po RPE |
naselje kot prostorska enota iz PRO in
SD-PRO |
naselje po OPN |
območje naselja po OPN |
Braslovče |
PE13 – Braslovče in Rakovlje |
Braslovče |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Braslovče – ON1 |
Dobrovlje |
/ |
/ |
/ |
/ |
Glinje |
PE12 – Glinje |
Glinje |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Glinje – ON2 |
Gomilsko |
PE19 – Gomilsko |
Gomilsko |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Gomilsko – ON3 |
Grajska vas |
PE25 – Grajska vas |
Grajska vas |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Grajska vas – ON4 |
Kamenče |
PE14 – Kamenče |
Kamenče |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Kamenče – ON5 |
Letuš |
PE2 – Letuš |
Letuš |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Letuš – ON6 |
PE1 – Vikend naselje Letuš – levi breg |
Letuš – vikend naselje levi breg |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Letuš – vikend
naselje levi breg – ON7 |
PE7 – Vikend naselje Letuš – desni breg |
Letuš – vikend naselje desni breg |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Letuš – vikend
naselje desni breg – ON8 |
Male Braslovče |
PE6 – Male Braslovče |
Male Braslovče |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Male Braslovče –
ON9 |
Orla vas |
PE17 – Orla vas |
Orla vas |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Orla vas – ON10 |
Parižlje |
PE18 – Parižlje |
Parižlje |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Parižlje – ON11 |
Podgorje pri Letušu |
/ |
Podgorje pri Letušu |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Podgorje pri Letušu
– ON12 |
Podvrh (in delno Zgornje Gorče) |
PE5 – Vrtoglav |
Vrtoglav |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Vrtoglav – ON13 |
Poljče |
PE15 – Poljče |
Poljče |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Poljče – ON14 |
Preserje |
PE4 – Preserje |
Preserje |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Preserje – ON15 |
Rakovlje (in delno Spodnje Gorče) |
PE13 – Braslovče in Rakovlje |
Rakovlje |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Rakovlje – ON16 |
Spodnje Gorče |
PE10 – Spodnje Gorče |
Spodnje Gorče |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Spodnje Gorče –
ON17 |
Šentrupert |
PE22 – Šentrupert |
Šentrupert |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Šentrupert – ON18 |
Šmatevž |
PE20 – Šmatevž |
Šmatevž |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Šmatevž – ON19 |
Topovlje |
PE16 – Topovlje |
Topovlje |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Topovlje – ON20 |
Trnava |
PE21 – Trnava |
Trnava |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Trnava – ON21 |
PE23 – Gospodarska cona Trnava – zahod |
Zakl |
PE11 – Zakl |
Zakl |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Zakl – ON22 |
Zgornje Gorče |
PE3 – Zgornje Gorče |
Zgornje Gorče |
okvirno območje naselja |
okvirno območje naselja Zgornje Gorče –
ON23 |
Kaplja vas (del) |
/ |
/ |
/ |
/ |
|
2.6. Okvirna območja razpršene poselitve |
|
22. člen |
|
(1) Izven strnjenih naselij je poselitev prepoznana kot avtohtona oblika
razpršene poselitve, ki se razlikuje med zahodnim, osrednjim in vzhodnim
delom občine. Na zahodnem hribovitem delu občine, v širšem območju
naselij Dobrovlje in Podgorje pri Letušu, se razpršena poselitev
pojavlja pretežno v obliki kmetij v celkih. V osredjem delu občine, v
gričevnatem območju oziroma na prehodu iz ravninskega dna v hribovit
svet, v širšem območju naselij Podvrh, Letuš in Grajska vas, se
razpršena poselitev pojavlja v obliki razloženih kmetij in drugih
objektov. Kot posamezne kmetije se razpršena poselitev pojavlja v
preostalem delu občine, predvsem v njenem vzhodnem delu, na uravnanem
dnu Savinjske doline. Za večino območij disperzne poselitve so v
veljavnem prostorskem aktu občine že določena stavbna zemljišča. Ta so
določena tudi za disperzno poselitev v Podvrhu in Letušu, na kateri se
nahaja tudi stanovanjska gradnja. Zato se ta opredeli kot pretežno
stanovanjska gradnja v okviru razpršene poselitve. |
(2) Kot območje razpršene poselitve se v Občini Braslovče nahaja tudi
območje počitniških hiš v jugo-zahodnem delu naselja Grajska vas, ki
meji na naselje Miklavžu pri Taboru v sosednji Občini Tabor oziroma se
povezuje z območjem zidanic, ki se uporabljajo kot počitniške hiše; to
skupno medobčinsko območje se razvija kot zaključeno območje, v katerem
je predvidena gradnja počitniških hiš. |
|
2.7. Usmeritve za razvoj poselitve in za
celovito prenovo |
|
2.7.1. Razvoj naselij |
|
23. člen |
|
(1) Usmeritve za razvoj poselitve so določene glede razvoja naselij,
razvoja dejavnosti po naseljih, sanacije in prenove razpršene gradnje in
ohranjanja poselitve na teh območjih ter glede urbanističnega
oblikovanja naselij za: |
– okvirna območja naselij in |
– okvirna območja razpršene poselitve. |
(2) Naselja se razvijajo v naslednjem omrežju: |
– naselje Braslovče z Rakovljami prevzema v omrežju naselij v okviru
občine »prvo stopnjo«, v povezavi z omrežjem naselij v hierarhiji na
državni ravni pa v skladu s SPRS prevzema stopnjo »lokalnega središča«; |
– v
omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »drugo stopnjo« naselja
Letuš, Parižlje in Gomilsko; v teh naseljih se zagotavljajo površine za
razvoj stanovanjske gradnje, nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu
obstoječe grajene strukture, oskrbe in centralnih dejavnosti, |
– v
omrežju naselij v okviru občine prevzemajo »tretjo stopnjo« naselja
Trnava s Šentrupertom, Šmatevž in Grajska vas; v teh naseljih se
zagotavljajo površine za razvoj stanovanjske gradnje, nemoteče obrtne
dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter v manjšem obsegu za
razvoj oskrbe in centralnih dejavnosti, |
– v
vseh ostalih strnjenih naseljih, ki sicer nimajo določene stopnje v
omrežju naselij občine, se zagotavljajo površine za razvoj kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi (prvenstveno v naseljih Zgornje Gorče, Poljče,
Zakl) in stanovanja, lahko pa tudi nemoteči obrtni dejavnosti v sklopu
obstoječe grajene strukture. |
(3) Doseganje hierarhičnega razvoja naselij skladno s predhodnim
odstavkom se uresničuje tako, da se komunalna, prometna, energetska,
telekomunikacijska in vsa ostala infrastruktura prvenstveno zagotavlja
naseljem, ki so po rangu najvišje. Enako se z javnim potniškim prometom
postopoma opremlja naselja v občini tako, da se prvenstveno zagotavlja
dostopnost naselij po višjem rangu. Podobno velja za opremljanje z
dejavnostmi oskrbe in storitve ter s površinami za stanovanjsko gradnjo,
ki se v največjem obsegu načrtujejo v naselju z najvišjo stopnjo
(Braslovče z Rakovljami), v naseljih po nižjem rangu pa je obseg teh
površin manjši. |
(4) Pri načrtovanju območij za širitev naselij je potrebno upoštevati
tudi: |
– omejitvene faktorje, kot so naravnogeografske danosti in varstveni
režimi na območju širitev, |
– prepoznane kvalitete obstoječih naselij na robovih predvidenih
širitev, |
– varovane enote kulturne dediščine v naseljih, |
– prednostno izrabo zemljišč, ki so z vidika ohranjanja in varstva
kulturne dediščine in naravnih vrednot, ohranjanja biotske
raznovrstnosti, varstva gozdov in kmetijskih zemljišč, varstva vodnih
virov in podobo manj pomembna, |
– ohranjanje kakovostnih pogledov na silhuete naselij, kar je povezano z
določeno nezazidljivostjo površin oziroma gradbeno disciplino, |
– ohranjene kakovostnih pogledov na dominante znotraj naselij, kar
pomeni tako gradbeno disciplino, ki ne zakriva lokacij cerkva in
njihovih zvonikov, včasih poudarjenim s habitusom dreves, |
– ohranjanje roba naselij in njihova povezava z zaledjem (kozolci,
sadovnjaki itd.), |
– poselitev naj se izogne že znanim registriranim arheološkim najdiščem;
v robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko
posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov
predhodno opravljenih arheoloških raziskav, |
– upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenosti kakovostnih vaških
jeder in njihove značilne podobe v prostoru (silhuete, robovi) kot dela
kulturne krajine, |
– vzpodbujanje notranjega razvoja zlasti s kakovostno prenovo delov
naselja in posameznih objektov. |
(5) Pri načrtovanju območij podeželskih naselij in vasi ter njihovih
širitev je potrebno zagotavljati: |
– upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenosti kakovostnih vaških
jeder in njihove značilne podobe v prostoru (silhuete, robovi) kot dela
kulturne krajine, |
– vzpodbujati notranji razvoj zlasti s kakovostno prenovo delov naselja
in posameznih objektov. |
(6) Razvoj naselij (notranji razvoj, prenova, širitve) je v Občini
Braslovče naslednji: |
A) Braslovče
z Rakovljami: |
V
ožjem delu naselja Braslovče ima zaradi varstva naselbinske dediščine
(trško jedro) notranji razvoj naselja prednost pred širitvijo. Notranji
razvoj se zagotavlja s prenovo in obnovi starejših objektov ter boljšo
izkoriščenostjo zemljišč znotraj naselja. Prenova trškega jedra
vključuje tudi možnosti za razvoj centralnih dejavnosti ter družbeni in
kulturni vidik. Bistvena je uporaba varstvenih principov načrtovanja,
ohranjanje kvalitetne stavbne in urbane strukture, posodabljanje in
obnova degradiranih stavb ter njihova ponovna raba. Trško jedro mora pri
prenovi ohraniti vse bistvene značilnosti, zaradi katerih je struktura
varovana kot primer naselbinske kulturne dediščine, pri čemer je
potrebno upoštevati tudi njegovo vplivno območje. Zaradi kompleksnosti
območja se le to ureja z OPPN, v katerem se podrobneje določijo
usmeritve za njegovo prenovo in razvoj. |
V
Rakovljah se poleg centralnih dejavnosti v večjem obsegu umešča
stanovanjska gradnja, ki ima v tem delu naselja velik prostorski
potencial za notranji razvoj z izboljšanjem izkoriščenosti slabo
izkoriščenih stavbnih zemljišč naselja. Prostih površin za novo, tudi
organizirano stanovanjsko gradnjo je v Rakovljah dovolj, zato so v
naselju možne le minimalne zaokrožitve na robu, ki omogočajo bolj
optimalno izrabo že obstoječih stavbnih zemljišč. Večje širitve naselja
Rakovlje bodo možne takrat, ko bodo proste površine v večji meri
izkoriščene. Celoten južni del Rakovelj, na širšem območju osnovne šole,
se nameni skupnemu razvoju območja za izobraževanje, varstvo ter šport
za potrebe otrok in prebivalcev Braslovč z Rakovljami, pa tudi za
potrebe prebivalcev celotne občine. V osrednjem delu, med Braslovčami in
Rakovljami na širšem območju vodotoka, se ohranijo zelene površine, ki
predstavljajo zeleno cenzuro in javne zelene površine naselja. |
B) Letuš,
Parižlje in Gomilsko |
V
Letušu se prioritetno zagotavlja zemljišča za gradnjo z notranjim
razvojem na način boljše izkoriščenosti in kakovostnejšo rabo praznih in
neprimerno izkoriščenih zemljišč ter s prenovo in obnovo degradiranih
območij in objektov. Možne so manjše širitve naselja na njegovih robovih
tako, da se oblikujejo zaključeni robovi naselja in izkoristiti
obstoječa infrastruktura ter za potrebe razvoja obstoječih gospodarskih
dejavnosti. Varuje se južni rob centralnega dela naselja Letuš, ki je
dobro ohranjen, zato širitve v tem delu za potrebe gradnje novih
stanovanjskih objektov niso možne. Naselje na levem bregu Savinje
(nekdanje vikend območje) se notranje razvija s prenovo, saj je zaradi
stihijske preobrazbe iz vikendov v stanovanjsko naselje najprej potrebno
s celoviti sanacijo poskrbeti za obstoječa prostorska razmera in
razrešiti številna druga vprašanja (infrastruktura, oblikovna podoba,
faktorji izkoriščenosti, velikosti gradbenih parcel, težave z dostopi,
odsotnost skupnih javnih površin naselja). Zaradi kompleksnosti območja
in problematike se ta del naselja ureja z OPPN. Enake ugotovitve veljajo
za del Letuša na desnem bregu, edina razlika je ta, da je v tem delu na
voljo tudi dovolj dodatnih, novih prostih površin znotraj naselja. |
Naselje Parižlje je veliki meri že popolnjeno, zato je notranji razvoj
možen s prenovo in obnovo ter sanacijo degradiranih območij in objektov,
pa tudi z vzpostavitvijo novih urbanističnih pravil (predvsem ureditve
prometne infrastrukture) v južnem delu naselja, ki bi omogočila boljšo
izkoriščenost prostora. V Parižljah so sicer možne tudi večje
(organizirane) širitve naselja za stanovanjsko gradnjo, ki se skupno
komunalno in oblikovno opremljajo oziroma načrtujejo in urejajo (obvezna
izdelava OPPN za večje širitve). Širitev naselja Parižlje ni mogoča na
spodnji terasi proti jugu (varstvo kvalitetnih še ohranjenih gozdnih
sestavov in obvodne vegetacije) ter na zgornji terasi proti zahodu
(varstvo kmetijskih zemljišč). |
Gomilsko se prvenstveno notranje razvija s prenovo in obnovo, večje
območje sanacije degradiranega območja se nahaja v severnem delu naselja
ob Bolski, kjer je s kakovostnejšo rabo mogoče vzpostaviti večje
površine za razvoj naselja. |
C) Trnava
s Šentrupertom, Šmatevž in Grajska vas |
Trnava s Šentrupertom se v vzhodnem delu Trnave (centralne delavnosti s
šolo in oskrbo ter proizvodne dejavnosti ob avtocesti) razvija z
notranjim razvojem in sicer z boljšo izkoriščenostjo in kakovostnejšo
rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč ter s prenovo in obnovo
degradiranih območij in objektov. V zahodnem delu (vas Trnava), kjer je
na voljo manj prostih površin znotraj naselja, so možne njegove manjše
širitve na robovih, vendar tako, da ne pride do stapljanja z naseljem
Šentrupert (proti cerkvi). Tu se ohrani zeleni pas oziroma kmetijske
površine med naseljema. Šentrupert ima prav tako že v večji meri
izkoriščen obstoječ stavbni fond in površine znotraj naselja, zato so
možne njegove širitve, vendar ne od cerkve proti zahodu proti Trnavi
(ohranitve zelene cenzure) ter v celotnem zahodnem delu naselja
(ohranitev izrazitega roba). |
Šmatevž ima na voljo zadosten fond prostih površin za stanovanjsko
gradnjo, ki pa so manj atraktivne zaradi neposredne bližine avtoceste.
Zato se prioritetno spodbuja notranji razvoj naselja z boljšo
izkoriščenostjo in obnovo ter prenovo degradiranih območij in objektov,
večje širitve za stanovanjsko gradnjo pa zaradi vpliva avtoceste niso
možne. V severnem delu Šentruperta se na degradiranem območju izvede
celovita reurbanizacija in sanacija za potrebe kvalitetne stanovanjske
gradnje. |
Pri
razvoju vzhodnega dela Grajske vasi, ki je zavarovana kot naselbinska
dediščina, ima notranji razvoj prednost pred širitvijo; ta je sicer
izjemoma mogoča na robovih naselja, pri čemer morajo biti upoštevane
kulturnovarstvene usmeritve. Notranji razvoj vzhodnega dela Grajske vasi
se zagotavlja s prenovo, obnovo in boljšo izkoriščenostjo, pri čemer se
varuje značilnosti naselbinske dediščine. Vzhodni del naselja Grajska
vas se prvenstveno notranje razvija z boljšo izrabo prostora, po
zapolnitvi naselja, pa so možne tudi manjše širitve. V tem delu se
zagotavljajo tudi večje površine za razvoj kmetij iz zahodnega dela
Grajske vasi, kjer so te sicer prostorsko zelo omejene. |
D) Druga
naselja |
Druga naselja se prvenstveno notranje razvija z boljšo izkoriščenostjo
in kakovostnejšo izrabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč, s
prenovo in obnovo objektov in območij, z manjšimi širitvami z izjemo
Kamenč, kjer je možna večja širitev naselja na proste površine v
centralnem delu, ki so komunalno in infrastrukturno ustrezno opremljene.
V drugih naseljih ima notranji razvoj prednost pred širitvijo, ki se
lahko v majhnem obsegu načrtuje takrat, ko v naselju ni več na voljo
prostih površina ali v primeru, da se s širitvijo sanira nezaključen rob
naselja, omogoči razvoj obstoječi (gospodarski, kmetijski, gozdarski,
turistični, ipd.) dejavnosti ali podobno. |
|
2.7.2. Razvoj dejavnosti po naseljih |
|
24. člen |
|
(1) Nova poselitev se usmerja v poselitvena območja tistih naselij, ki
so bolj urbanizirana. Prednost imajo naselja, ki predstavljajo prvo
(Braslovče z Rakovljami) in drugo stopnjo (Letuš, Parižlje in Gomilsko)
v omrežju naselij, sledijo naselja s tretjo stopnjo (Trnava s
Šentrupertom, Šmatevž in Grajska vas). Razvoj naselja Trnava se skupaj s
Šentrupertom zaradi ugodne prometne lege načrtuje tako, da se v naselji
umesti proizvodne oziroma gospodarske dejavnosti (proizvodna obrt, druge
oblike podjetništva, parkirne površine za mirujoči tovorni promet in
podobno). |
(2) Medsebojno funkcijsko in prostorsko povezani naselji Braslovče z
Rakovljami predstavljata območje intenzivnejšega razvoja. Naselji nosita
vlogo najpomembnejšega središča v občini, v katerem se skrbi za zadosten
stanovanjski fond, razvija centralne in storitvene dejavnosti,
dejavnosti splošne oskrbe, družbene dejavnosti, v manjši meri tudi
nemoteče obrtne dejavnosti v sklopu obstoječe grajene strukture ter
zagotavlja delovna mesta. Jedro se krepi tudi z višanjem stopnje
infrastrukturne opremljenosti ter javnim potniškim prometom. Z razvojem
Braslovč z Rakovljami, ki postaneta tudi kulturno središče občine, se
ustvarjajo možnosti in pogoji za kulturno ustvarjalnost, dostopnost
kulturnih dobrin in ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete. |
(3) Pri razvoju Braslovč se upošteva omejitve varstva kulturne
dediščine, ki se upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot
prostorski potencial. Razvoj naselja Grajska vas, ki je poleg trškega
jedra Braslovč prav tako zavarovano kot naselbinska dediščine, se omeji
in usmeri zgolj na eno območje možne širitve, ki se ga umesti na način,
da se, kolikor je mogoče, ohrani kulturna dediščina. |
(4) Zaradi varstva pred poplavami se razvoj naselij ob toku reke Savinje
(Letuš, Male Braslovče, Preserje, Parižlje, Topovlje, Orla vas) načrtuje
skladno s predvidenimi protipoplavnimi ukrepi. Razvoj naselij ob toku
reke Savinje (Letuš, Male Braslovče, Preserje, Parižlje, Topovlje, Orla
vas), je omejen tudi z režimi ohranjanja naravnih vrednot (območje
Nature 2000). |
(5) Naselja v osrednjem delu občine (intenzivneje Zgornje Gorče, Poljče
in Zakl, delno tudi Trnava in Grajska vas) se namenijo umeščanju
kmetijskih gospodarstev in podpori kmetijski proizvodnji. |
(6) Zaradi varstva podtalnice se razvoj naselja Podgorje pri Letušu v
smislu intenzivnejšega kmetijstva omeji. |
(7) V ostala strnjena naselja se usmerja bivanje, kmetijstvo, nemoteče
gospodarske dejavnosti, turizem ter skupna infrastruktura in ureditve
ter druge storitve, ki jih uporablja večje število uporabnikov
(avtobusna postajališča, skupne parkirne površine, ekološki otoki ipd.). |
|
2.7.3. Sanacija in prenova razpršene
gradnje |
|
25. člen |
|
(1) Na območju Občine Braslovče niso predvidena območja sanacije
razpršene gradnje na način njene vključitve v naselje, na način
opredelitve novega naselja ali na način opredelitve posebnega
zaključenega območja poselitve. |
(2) Za posamezne objekte razpršene gradnje v občini ni predvidena druga
sanacija, razen komunalne sanacije. |
|
2.7.4. Ohranjanje poselitve na
območjih razpršene poselitve |
|
26. člen |
|
A) Avtohtona
razpršena poselitev zahodnega dela občine (v širšem območju naselij
Dobrovlje in Podgorje pri Letušu) |
(1) Na zahodnem hribovitem delu občine, v širšem območju naselij
Dobrovlje in Podgorje pri Letušu, je poselitev izrazito disperzna, brez
zgostitvenih jeder (vasi), prepoznana je kot avtohtona razpršena
poselitev in se pretežno pojavlja v obliki kmetij v celkih. |
(2) Za ta del občine se izdelajo taki prostorski ureditveni pogoji, ki
ohranjajo značilnosti obstoječe grajene strukture. Avtohtoni poselitveni
vzorec se ohranja in varuje z obnovo, prenovo in ponovno / spremenjeno
rabo obstoječih zakonito zgrajenih objektov ali z novogradnjo, če gre za
funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenega območja. Nova gradnja
mora skladno z določili 1. odstavka točke 1.1.3 SPRS ustvarjati predvsem
prepoznaven red v prostoru. Pri njenem urejanju se upošteva velikost in
razporeditev stavb ter izoblikovanost. Poseljene površine in njihovo
urejanje se opredeli glede na značilnosti obstoječe gradnje, predvsem pa
na osnovi analize lokacije in lege, krajinskih značilnosti, strukture,
členjenosti, funkcij stavbnih enot in stavbne tipologije. Nova gradnja
naj dviguje kvaliteto kulturne krajine, bivalne pogoje in zaposlitvene
možnosti. |
(3) V zahodni del občine se prvenstveno umešča gradnja, ki neposredno
služi kmetijski ali gozdarski dejavnosti ali predstavlja dopolnilno
dejavnost obstoječih kmetij, izjemoma pa tudi gradnja, ki neposredno
služi turistični dejavnosti. |
(4) Poselitev naj se praviloma načrtuje v naravovarstveno manj
občutljivih območjih (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših
delov ekološko pomembnih območij oziroma območij Natura 2000).
Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniški objekti) na
območjih z naravnimi kakovostmi naj se prednostno zagotavlja v okviru
obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje
kvalitetne kulturne dediščine. Gradnja novih objektov naj se načrtuje
tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja
mejice, grmišča, posamezna in skupine dreves. Pri načrtovanju stavnih
zemljišč naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje
biotske raznovrstnosti, zlasti še na posebnih in potencialnih posebnih
varstvenih območjih, območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se
prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih
in živalskih vrst. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih,
ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna
območja) se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči
neovirane prehode. |
B) Avtohtona
razpršena poselitev osrednjega dela občine (v širšem območju naselij
Podvrh, Letuš in Grajska vas) |
(1) V osredjem delu občine, v gričevnatem območju oziroma na prehodu iz
ravninskega dna v hribovit svet, v širšem območju naselij Podvrh, Letuš
in Grajska vas, se razpršena poselitev pretežno pojavlja v obliki
razloženih kmetij in drugih objektov, med njimi tudi območja pretežno
stanovanjske rabe. |
(2) V osrednjem delu občine se območje izven strnjenih naselij določi
kot območje razpršene poselitve, ki je namenjeno gostitvi obstoječe
grajene strukture skladno z njeno tipologijo, ki je lokalno prepoznavna.
Na tem območju gre predvsem za funkcionalne zaokrožitve komunalno
opremljenih območij ter dopolnilne gradnje objektov, ki pomenijo
zaokrožitev in sanacijo posamičnih skupin objektov zunaj strnjenih
naselij. Umeščanje nove grajene strukture mora biti skladno s
prepoznanim vzorcem poselitve na lokalni ravni (slemenska gradnja,
obcestna gradnja in podobno). |
C) Avtohtona
razpršena poselitev vzhodnega dela občine (Savinjska dolina) |
V
vzhodnem delu občine, na uravnanem dnu Savinjske doline, se razpršena
poselitev pojavlja v avtohtoni obliki le izjemoma, največkrat gre za
posamezne kmetije. Kot taka se tudi ohranja, zato se v ta del občine na
območja avtohtone razpršene poselitve prvenstveno umešča gradnja, ki
neposredno služi kmetijski dejavnosti ali predstavlja dopolnilno
dejavnost obstoječih kmetij. |
D) Razpršena
poselitev počitniških hiš |
Kot
območje razpršene poselitve se v občini nahaja tudi območje počitniških
hiš v skrajnem jugo-zahodnem delu območja naselja Grajska vas, na meji z
naseljem Miklavžu pri Taboru, ki sega na območje sosednje Občine Tabor;
razvija se kot zaključeno območje tako, da se usmeritve glede gradnje
počitniških hiš uskladijo s sosednjo občino. Območje počitniških hiš se
nahaja na območju, kjer je trend gradnje teh objektov že prisoten, pri
čemer območje ustreza tudi določilom točke 1.1.6 SPRS in sicer gre za
območje v ambientalno privlačnem naravnem okolju. Skladno z isto točko
se območje načrtuje kot strnjeno, racionalno parcelirano območje, ki je
skladno z regionalno in lokalno arhitekturno, naselbinsko in krajinsko
tipiko in varstvenimi usmeritvami. |
|
2.7.5. Urbanistično oblikovanje
naselij |
|
27. člen |
|
Urbanistično oblikovanje naselij mora biti skladno s strokovnimi
podlagami iz 3. člena tega odloka. |
|
2.8. Usmeritve za razvoj v krajini |
|
2.8.1. Razvojna območja za posamezne
dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
|
28. člen |
|
Usmeritve so izdelane za razvojna območja za naslednje dejavnosti, ki so
vezane na naravne vire: |
– kmetijstvo, |
– gozdarstvo, |
– vode, |
– turizem in rekreacija, |
– mineralne surovine. |
A) Kmetijstvo |
(1) Pri primarni rabi prostora Občine Braslovče se njen obseg veča od
trajnih rastlin na njivskih površinah, ki imajo delež 0,001 %, do gozda,
ki pokriva okrog 45 % občine; večji obseg imajo še trajni ravniki in
pašniki (z deležem 17 % oziroma površino 1.161 ha) ter njive in vrtovi
(16 % oziroma 1.063 ha), veliko je tudi hmeljišč (6 % oziroma 423 ha).
Delež dejanske rabe prostora sicer narašča v naslednjem vrstnem redu:
trajne rastline na njivskih površinah, suha odprta zemljišča s posebnim
rastlinskim pokrovom, plantaže gozdnega drevja, rastlinjaki, ostala
zamočvirjena zemljišča, odprta zemljišča brez ali z nepomembnim
rastlinskim pokrovom, ostali trajni nasadi, vinogradi, kmetijske
površine porasle z gozdnim drevjem, intenzivni sadovnjaki, neobdelana
kmetijska zemljišča, zemljišča v zaraščanju, drevesa in grmičevje,
ekstenzivni sadovnjaki, vode, hmeljišča, pozidana in sorodna zemljišča,
njive in vrtovi, trajni travniki in pašniki in gozd (vir: ministrstvo,
pristojno za kmetijstvo). |
(2) Območja najboljših kmetijskih zemljišč obsegajo 2.204 ha zemljišč,
kar predstavlja 83 % vseh kmetijskih zemljišč v Občini Braslovče, druga
kmetijska zemljišča obsegajo 442 ha oziroma 17 %; skupna površina vseh
kmetijskih zemljišč v občini je 2.647 ha (vir: PRO, SD-PRO). Največji
strnjeni kompleksi najboljših kmetijskih zemljišč se nahajajo v vzhodnem
delu občine, na uravnanem dnu Spodnje Savinjske doline. Ključna
dejavnost pri rabi naravnih virov tega dela občine je bilo do sedaj
kmetijstvo, ki pa zaradi načina kmetovanja uporablja veliko pesticidov
(hmeljarstvo). |
(3) Kmetijstvo v Občini Braslovče predstavlja v dolini monokulturna
proizvodnja hmelja, na hribovitem območju pa živinoreja in trajni
nasadi. V zadnjih letih se vse več kmetij usmerja v ekološko kmetovanje
in različne dopolnilne dejavnosti (turizem, gozdarstvo). Številni
ribniki in umetne zajezitve na območju pa predstavljajo ugodno možnost
za razvoj ribogojstva.Za večino kmetov na obravnavanem območju
kmetovanje ni edina dejavnost. Sicer je v Občini Braslovče cca. 8,4 %
kmetovalcev. |
(4) Kmetijske dejavnosti se tudi nadalje prednostno usmerja na območja z
visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer v
ravninsko dno Spodnje Savinjske doline, predvsem v širša območja okoli
naselij Zgornje Gorče, Poljče, Zakl in Trnava, delno tudi Grajska vas.
Na teh območjih se izvaja ukrepe za posodabljanje kmetijske proizvodnje
oziroma agrarne operacije, pri čemer se upošteva obstoječo krajinsko
strukturo, mrežo poti, prostorske smeri, naravne koridorje in logiko
krajinskega vzorca. Ukrepi za urejanje kmetijskih zemljišč se
prvenstveno izvajajo na najboljših kmetijskih zemljiščih, lahko pa tudi
na drugih kmetijskih zemljiščih. |
(5) Nadalje se kmetijske dejavnosti spodbuja tudi na območjih s slabšim
pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo in sicer na območju
Dobrovelj, delno na območju naselja Podvrh, saj se s tem omogoča
ohranjanje kulturnih in simbolnih kakovosti krajine. |
(6) Kljub dobremu pridelovalnemu potencialu tal za kmetijsko rabo v
širšem območju naselja Podgorje pri Letušu, se kmetijska proizvodnja
zaradi omejitev varstva podzemnih voda kot virov pitne vode v tem
območju omeji in ustrezno tehnološko prilagodi oziroma preusmeri v
gojenje drugih kmetijskih kultur. |
(7) Kmetovanje se ustrezno prilagaja tudi na drugih varstvenih območjih
in na območjih, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda, predvsem na
poplavnem območju ob Savinji. |
(8) Reorganizacijo kmetij na podeželju se spodbuja na območjih z visokim
pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo, t.j. v ravninskem delu
Spodnje Savinjske doline, in sicer tam, kjer je glede na pridelovalno
usmeritev zagotovljena ustrezna koncentracija posesti, ob upoštevanju
poselitvenega in krajinskega vzorca ter ranljivosti okolja. |
(9) Pri usmerjanju kmetijske proizvodnje v ravninski del Spodnje
Savinjske doline se ohranja in veča delež naravnih prvin, predvsem
vegetacijske in vodne prvine. Prav tako se upošteva, da nove agrarne
operacije ne povzročajo krajinskega in ekosistemskega osiromašenja, ob
izvajanju ukrepov za izboljšanje kmetijskih zemljišč pa je potrebno
preprečevati tudi pretirano fragmentacijo in nastajanje erozijskih
procesov, upoštevati naravne lastnosti tal in njihov potencial za
kmetijsko proizvodnjo. |
(10) Pri umeščanju nove poselitve, objektov gospodarske javne
infrastrukture ter gospodarskih con se zagotavlja dovolj velik odmik od
območij z visokim in dobrim pridelovalnim potencialom ali pa ustrezne
vegetacijske pasove zaradi potencialne nevarnosti onesnaženja tal in s
tem zmanjšanja pridelovalnega potenciala. |
(11) Izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje in izvaja tako, da
se zagotavlja varstvo zavarovanih območij narave, naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vzpodbuja naj se naravi prijazne
oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava).
Vzpodbuja naj se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, k
zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske
raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko
pomembnih območjih in območjih Natura 2000. Na večjih kmetijskih
površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni
otoki ali vodna telesa. Melioracije se izvaja le na kmetijskih
zemljiščih, kjer je zagotovljeno ohranjanje lastnosti naravnih vrednot
in biotske raznovrstnosti. V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi
agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba
načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe. Ogrevanje zemljišč za pašo
živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se izvaja na
način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst. |
B) Gozdarstvo |
(1) Gozd pokriva 45 % površine Občine Braslovče oziroma skoraj 3.000 ha
(vir: ministrstvo, pristojno za kmetijstvo). Najbolj gozdnata je zahodna
polovica in sicer v območju naselij Dobrovlje, Podgorje pri Letušu in
Podvrh, nekaj strnjenih gozdov je še na skrajnem jugu občine, v območju
naselja Grajska vas. Občina ima sicer prepoznana dva velika kompleksa
krajine, ki sta razmeroma enotna in lahko ločljiva, kmetijske in
primestne krajine in gozdnate krajine. |
(2) Ocenjeno je, da je delež gozdnih površin v področju gozdnate krajine
ustrezen, torej ga ni smisla povečevati. Glede na ugotovljeno stanje je
smotrno obstoječe gozdove bolj negovati in s tem bolje izkoristiti
njihov rastiščni potencial (tako količinsko, kot predvsem kakovostno). |
(3) Povsem drugačen pa je položaj v kmetijsko-primestni krajini. Tu je
gozd v manjšini, predstavlja pa pomembno popestritev prostora. V
gozdovih so izredno poudarjene splošnokoristne funkcije, zato je
potrebno v okviru prostorskega načrtovanja težiti k njihovi ohranitvi,
oblikovanju in zasnovi novih površin, pa tudi zgolj posameznih dreves
sredi kmetijske krajine. Te površine samo krajino bistveno popestrijo.
Tako je potrebno več pozornosti pri načrtovanju in izvajanju posegov v
gozdu posvečati na ravninskem delu vzhodnega dela Občine Braslovče. V
predelu kmetijsko-primestne krajine je namreč delež gozdov izredno
majhen, po drugi strani pa so to pogosto površine, ki so zaradi vplivov
kmetijstva in urbanizacije še dodatno degradirane. Pri gospodarjenju je
potrebno upoštevati večnamenskost teh površin ter ohranjati zaprt,
stabilen gozdni rob. Vse posege je potrebno dodatno podrobno presoditi. |
(4) Cilji, ki so pomembni za gozd in gozdarstvo z vidika same
dejavnosti, so: |
– ohranitev sklenjenih območij gozda in ohranitev gozdov na produktivnih
rastiščih – strnjenost gozdnih kompleksov je zaradi narave gozda
pomembna za vrsto drugih funkcij, ne le lesnoproizvodnih (načrtna skrb
za ohranjanje biotske pestrosti, naravni gozdovi); |
– varstvo gozdov na strmih in labilnih zemljiščih; |
– upravljanje z naravnimi viri; |
– skrb za kvaliteto naravnih virov; |
– ohraniti gozd kot identiteto slovenskega prostora (naravna krajina) v
celotnem območju Občine Braslovče. |
(5) Cilji, ki so pomembni za gozd in gozdarstvo z vidika drugih
prostorskih dejavnosti, opredeljujejo, kaj naj bi gozd zagotavljal: |
– zagotavljanje krajinsko-ekološke pestrosti posebej v območjih z
manjšim deležem gozda (v ravninskih in obvodnih krajinah, poplavnih
gozdovih, manjših gozdnih ekosistemih); |
– zagotavljanje večnamenske vloge gozdov v primestni in mestni krajini
(vključene tudi krajine ob večjih naseljih); |
– povečevanje vloge gozdov pri varstvu vodnih virov; |
– možnost razvoja drugih dejavnosti oziroma prostor, v katerem gozd
soustvarja celoto (npr. poselitev je bivanje in rekreacija v gozdnem
okolju, proizvodnja je skrb za naravni vir ter pridobivanje in predelava
lesa, gozdnih sadežev) in zagotavljanje javnosti (javne funkcije) gozda; |
– pomen gozda za urbano in kulturno krajino (identiteta, oblikovna
struktura prostora, kvaliteta bivanja). |
(6) Glavni cilji v okviru prostorskega razvoja so tako: |
– ohranitev sklenjenih območij gozda na produktivnih rastiščih; |
– varstvo gozdov na strmih in labilnih zemljiščih; |
– zagotavljanje krajinsko-ekološke pestrosti v ravninskih in obvodnih
krajinah; |
– zagotavljanje večnamenske vloge gozdov v primestni krajini; |
– povečevanje vloge gozdov pri varstvu vodnih virov. |
(7) Za lesno proizvodnjo se nameni gozdove, ki imajo dovolj veliko lesno
zalogo, razen varovalnih gozdov. |
(8) Pri načrtovanju poselitve je potrebno vsak poseg, ki se nahaja v
gozdu ali na gozdnem robu v pasu ene sestojne višine odraslega gozdnega
sestoja, posebej presoditi z vidika gozdarstva. V presojo je potrebno
zajeti tudi vse funkcionalne ureditve ob graditvi objektov (planiranje
prostora, zasipanje površin ...), saj imajo lahko negativne posledice na
gozd. Izdelovalec presoj je zavod, pristojen za gozdove. |
(9) Zaradi nevarnosti kasnejših negativnih vplivov na novo načrtovane
dele naselja ali celotna naselja je potrebno posebej podrobno presoditi
vse načrtovane odmike od gozdnega roba in prometnic, ki so uporabljane
za transport in spravilo lesa. V primeru, da se novi objekti nahajajo na
gozdnem robu ali da je s funkcionalnimi rešitvami prostora omejen dostop
do gozda, je takšen objekt uvrščen med posege, ki vplivajo na gozd in
gospodarjenje z gozdom, tako da je zanj potrebno pridobiti soglasje
gozdarske službe. |
(10) V gozdovih so dovoljena vsa dela, ki so potrebna z gospodarjenje z
gozdov in gozdnim prostorom. Za posege, predpisane z gozdnogospodarskim
in gozdnogojitvenim načrtom ni potrebno posebnega soglasja zavoda,
pristojnega za gozdove. Za vse preostale posege pa je na podlagi določil
zakona potrebno pridobiti soglasje zavoda, pristojnega za gozdove (med
njimi tudi za gradnjo enostavnih objektov, za katere ni potrebno
pridobiti gradbenega dovoljenja, kot tudi za dela, ki so v zvezi z
objekti in s pripadajočimi zemljišči, v kolikor ležijo takšni objekti v
območju gozdov ali na gozdnem rob). |
(11) Za območja prepletanja gozdarske in kmetijske dejavnosti se določi
enote, v katerih se opredeli delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v
kmetijske namene. Ta območja so opredeljena kot območja mešanih rab, za
katera je dovoljena mešana raba kmetijstva in gozdarstva. Največji možni
delež gozda, ki ga je dovoljeno izkrčiti v kmetijske namene, je v teh
območjih 15 %, in sicer na podlagi presoje zavoda, pristojnega za
gozdove. Krčitve gozdov so možne v primeru, da namenska raba na
zemljiški parcel ni gozd ali da je zemljiška parcela v območju mešanih
rab, kjer je dovoljena kmetijska in gozdarska raba površine. V obeh
primerih je potrebno k krčitvi gozdne površine v kmetijske namene
pridobiti soglasje zavoda, pristojnega za gozdove. |
(12) Kot posebna območja se določijo površine varovalnih gozdov.
Načeloma se te površine ne smejo krčiti, vsi preostali posegi pa se
izvajajo v skladu z zakonskimi določili. |
(13) Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne
prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih
vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko
pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih. Ohranja naj se
sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s
poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo
(ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). Ohranjajo se
gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti
(strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. V območjih
koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost
njihovih populacij, se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin)
v čim bolj naravnem stanju. |
(14) Gozdove v naseljih (poudarek na naseljih Braslovče z Rakovljami),
ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se ohrani in
vključi v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske
rabe. V bližini naselij se gozd lahko nameni za poselitev, kadar se s
tem bistveno ne posega v ekološko ravnovesje. |
C) Vode |
(1) Večji vodni elementi v Občini Braslovče so Savinja, ki poteka po
celotni vzhodni meji občine, ter tri jezera – Braslovško, Žovneško in
Presersko. Poleg Savinje, ki je vodotok 1. reda, skozi Občino Braslovče
teče več vodotokov 2. reda, mdr. Bolska s pritoki (Konjščica, Selščica),
Trnavca s pritoki (Trebnik in Radigaj, Trbolca, Jelovnik), Struga in
Lagvaj. Jezera so vodna zemljišča 2. reda. |
(2) Savinja je v celotnem toku na območju Občine Braslovče zavarovana s
številnimi varstvenimi režimi, med drugim kot območje Nature 2000, kot
območje naravne vrednote, v širši okolici se nahajajo tudi območja
varovalnih gozdov. Poleg tega je širše območje Savinje opredeljeno kot
poplavno območje. S tega vidika se nadaljnji prostorski razvoj občine ob
toku Savinje uskladi s predvidenimi območji protipoplavnih ukrepov tako,
da se vsa grajena struktura dolgoročno usmeri izven območij, ki so
potrebna za zagotavljanje protipoplavne zaščite. Tudi sicer ohranjanje
območja Savinje, gospodarjenje v tem delu občine in podobno sledi
posameznim režimom varovanja. |
(3) Večji razvoj se predvidi ob površinah jezer, vendar selektivno: |
– območje ob Preserskem jezeru se nameni za razvoj turizma in
prostočasnih dejavnosti (npr. kamp, športna igrišča, območja za
prostočasne dejavnosti oziroma rekreacijske aktivnosti in oddih, vse v
povezavi z že obstoječim »ribiškim turizmom«), |
– širše območje dvorca Žovnek z Žovneškim jezerom se izkoristi kot
potencial za razvoj turistične dejavnosti, s tem se območje revitalizira
in na tak način pripomore k ohranjanju narave in kvalitetnega ambienta;
izhodišče za Žovneško jezero je sonaravni turizem, |
– Braslovško jezero zaradi izredno dobro ohranjenega naravnega okolja ne
dopušča večjih posegov v prostor, zato se na tem območju vzpostavi
turistično gostinska ponudba na manjšem, skupnem območju, samo jezero z
okolico pa se nameni rekreativnim vsebinam in manj intenzivnemu turizmu. |
(4) Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje
naravnih procesov na vodah in ob njih. Urejanje vodotokov naj bo
vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj
se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali
vzpostavitev naravne rečne dinamike. V primerih regulacij naj se
pretehta možnosti sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih
površinah ob vodotoku. |
(5) Preprečuje se onesnaženje voda z ustreznimi prostorskimi in
tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke oziroma njihove dele naj se
ustrezno sanira. |
(6) Odvzem vode iz vodotoka se izvaja le ob zagotavljanju ekološko
sprejemljivega pretoka v strugi ob upoštevanju že obstoječih odvzemov
vode iz pretoka in pretoka, ki bo omogočal naravno hidrodinamiko
vodotokov ter ohranjanje lastnosti, zaradi katerih so vodotoki
opredeljeni kot naravne vrednote. Za odvzem vode je potrebno pridobiti
dovoljenje pristojnega organa. |
D) Turizem
in rekreacija |
(1) Območje Občine Braslovče predstavlja zelo dobre prostorske razvojne
možnosti za razvoj turizma. Turizem je tudi najbolj primerna gospodarska
panoga, ki lahko nadomesti izpad delovnih mest v industriji in
kmetijstvu. Na eni strani ga je možno razvijati kot dopolnilno dejavnost
kmetijstvu, na drugi pa kot samostojno dejavnost. |
(2) Najboljše prostorske razvojne možnosti nudijo območja ob vodnih
površinah Žovneškega jezera in Preserskih jezer ter ob reki Savinji.
Zaradi zadostnega števila in velikosti teh območij se razvija
diverzifikacija turistične ponudbe. Območje Žovneškega jezera ima zelo
veliko odprtega prostora, ki se lahko nameni za oblikovanje različnih
športnih dejavnosti. Na območju Preserskega jezera so že vzpostavljeni
pogoji za ribiški turizem, ki ga je možno z dodatno ponudbo še
nadgrajevati. Reka Savinja z ožjim območjem je do sedaj predstavljala
predvsem prostor za umeščanje počitniških objektov. Zaradi poplav je
potrebno ta prostor dolgoročno ohraniti čim bolj neposeljen, nameni pa
se lahko za razne oblike prostočasnih dejavnosti in sicer na način, da
ne povečuje poplavne ogroženosti območja. |
(3) Braslovško jezero zaradi izredno dobro ohranjenega naravnega okolja
ne dopušča večjih posegov v prostor, zato se na tem območju obstoječa
turistična ponudba zgolj obnovi oziroma vzpostavi nova ponudba na
manjšem, skupnem območju, zaradi ohranjenih izrednih ambientalnih
kvalitet pa se nameni manj intenzivnemu turizmu, jezero z okolico pa
rekreativni dejavnosti. |
(4) Turizem se z namenom ohranjanja poselitve usmerja tudi na območje
Dobrovelj. Oblika turizma na tem območju mora ustrezati vzdržnemu in
sonaravnemu razvoju (kmečki turizem, pohodništvo in podobno). |
(5) Turistično ponudbo občine lahko dopolnjujejo tudi posamezne manjše
ureditve turističnih območij v občini, ki temeljijo na sonaravnem
turizmu, npr. območja za konjeniški šport, šotorišča ali manjši kampi,
planinske koče, gostišča ipd. |
E) Mineralne surovine
v povezavi z energetiko |
(1) Na območju Občine Braslovče ni pridobivalnega prostora za katerega
bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin. |
(2) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju
občine. |
(3) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na
novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z
osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih
surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
(4) Za obstoječe nelegalne kope je predvidena (samo)sanacija, brez
možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin. |
|
2.8.2. Posebna območja, kjer se
ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora |
|
29. člen |
|
A) Območje
avtohtone oblike razpršene poselitve samotnih kmetij v celkih zahodnega
dela občine |
Območje avtohtone oblike razpršene poselitve samotnih kmetij v celkih,
ki se nahaja v zahodnem delu občine v širšem območju naselij Dobrovlje
in Podgorje pri Letušu, se razvija tako, da se ohranja prepoznan
kvaliteten poselitveni vzorec. Za območje je potrebno še posebej
natančno določiti bolj varovalne in konservatorske prostorske izvedbene
pogoje, ki pa morajo omogočati ohranjanje poselitve na demografsko
ogroženem delu občine in ohranjanje kulturne krajine, ki ji sicer grozi
zaraščanje. Poleg tega se pri razvoju poselitve tega dela občine
upoštevajo tudi določila razdelka A) v 26. členu tega odloka. |
B) Ohranjanje
urbanistične prepoznavnosti naselij |
Ohranja se kvalitetna urbanistična prepoznavnost naselij, ki je kot taka
prepoznana v strokovnih iz točke a) (1) odstavka 3. člena tega odloka.
Poleg tega se ohranjajo bistvene značilnosti Savinjsko-Kozjanske
arhitekturne regije, kot so značilni detajli, oblike in vrste kritin,
podolgovati tlorisi in podobno, kot je za posamezna naselja prepoznano v
navedenih strokovnih podlagah. |
B.1) Braslovče z
Rakovljami |
V
trškem jedru Braslovč se ohranja homogenost trga, zgodovinski značaj,
vse materialne, kulturne in zgodovinske sestavine, naselbinska zasnova
(historične gradbene linije, t.j. trška pozidava), parcelacija, primarna
komunikacijska mreža, odnose med posameznimi stavbami ter odprtim
prostorov, vedute, še posebej iz smeri Spodnje Savinjske doline,
prostorsko pomembnejše naravne prvine (drevesa ipd.), robove, podoba
naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina) in podobno. |
V
Rakovljah se varuje morfologija umestitve posameznih objektov z večjim
deležem zelenih površin. Varujejo se vedute na spomenike. V osrednjem
delu se varujejo zelene površine v širšem območju vodotoka kot zelena
cenzura naselja. |
B.2) Letuš, Parižlje
in Gomilsko |
V
Letušu se v jedru ohranja gručasta zasnova naselja, drugod se varuje
morfologija umestitve posameznih objektov z večjim deležem zelenih
površin. Južni rob naselja se varuje kot zaključen rob poselitve.
Varujejo se vedute na cerkev. |
V
Parižljah se varuje morfologija umestitve posameznih objektov z večjim
deležem zelenih površin. |
V
Gomilskem se varuje obcestna zasnova in nizanje stanovanjskih objektov z
dvorišči ter v ozadju kmetijskimi objekti oziroma organizacija
kmetijskih gospodarstev v smeri pravokotno na prometnico. Južni rob
naselja se varuje kot zaključen rob poselitve. Varujejo se vedute na
cerkev. |
B.3) Trnava s
Šentrupertom, Šmatevž in Grajska vas |
V
Šentrupertu se varuje obcestna zasnova ter zahodni rob naselja kot
zaključen rob poselitve. Med Trnavo in Šentrupertom se varuje
prekinitev, da ne pride do stapljanja med naseljema. |
V
Grajski vasi se varuje zgodovinski značaj naselja, naselbinska zasnova
parcelacija, komunikacije, razporeditve odprtih prostorov), odnose med
stavbami in odprtim prostorom, prostorsko pomembnejše naravne prvine
znotraj naselja (drevesa, potok), lego v prostoru, naravne in druge meje
rasti ter robove naselja, podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike
strešin, kritino), odnose med naseljem in okolico (vedute), stavbno
tkivo in podobno. |
V
severnem delu Šmatevža se izvede celovita reurbanizacija degradiranega
območja za potrebe kvalitetne stanovanjske gradnje, upoštevajoč bližino
in značaj objektov kulturne dediščine. |
C) Območja
ohranjanja narave |
(1) Zavarovana območja, naravne vrednote, ekološko pomembna območja in
posebna varstvena območja so nadalje posebna območja, kjer se ohranjajo
prepoznavne kvalitete in vrednote prostora. Kakršnihkoli posegov in
dejavnosti na zavarovanih območjih narave, območjih naravnih vrednot,
ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (območjih
Natura 2000), ki bi lahko pomenili trajno spremembo njihovih lastnosti,
naj se ne načrtuje ali izvaja. |
(2) Pri podrobnejšem načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo
usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih
vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
C.1) Zavarovana
območja narave |
Na
zavarovanem območju narave (naravni spomenik) se z namenom trajne
ohranitve lastnosti in zagotavljanja njihovega varstva upošteva
prepovedi, usmeritve in priporočila, ki so podani v aktu o zavarovanju. |
C.2) Naravne vrednote
in pričakovane naravne vrednote |
(1) Na območju Občine Braslovče se nahaja večje število naravnih
vrednot, tu se nahaja tudi večje število naravnih vrednot – jam. |
(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov
obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni
drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali
opravljanje dejavnosti. |
(3) Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in
dejavnosti: |
– na
površinski in podzemeljski geomorfološki ter hidrološki naravni vrednoti
izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali
bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen
za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši
možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in
funkcionalne lastnosti naravne vrednote, |
– na
drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost, in
ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo
življenjske razmere na rastišču, |
– na
botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del
narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je
onemogočeno dolgoročno preživetje, |
– na
ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo
kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se
poruši naravno ravnovesje. |
(4) V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati
skladno z zakonodajo. Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva,
da ima lastnosti jame ali del jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut
za raziskovanje krasa Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Če
investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o
najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto zavoda, pristojnega za
ohranjanje narave. |
C.3) Habitatni tipi |
(1) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in
dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da
je njihov neugoden vpliv čim manjši. |
(2) Posegi in dejavnosti na območjih iz prejšnjega odstavka se
načrtujejo na način in v obsegu: |
– da
se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost
habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te
razširjenosti pokriva, |
– da
se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega
tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji
skladno z zakonodajo in |
– da
se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in
živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo
varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. |
(3) Pred odločitvijo o prostorskih ureditvah in rešitvah, ki se nanašajo
na območja s predvidenimi spremembami rabe prostora oziroma
razmestitvijo dejavnosti v prostoru, je treba ugotoviti prisotnost
habitatnih tipov in njihovo stanje ohranjenosti skladno z zakonodajo. |
C.4) Ekološko pomembna
območja |
(1) Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih
možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe
lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi
katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa
se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši. |
(2) Na ekološko pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje
tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost
habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova
kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno
povezanost, če bi bila ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo
prekinjena. |
(3) Posege in dejavnosti se načrtuje izven najbolj občutljivih in
biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij. |
C.5) Posebna varstvena
območja (območja Natura 2000) |
(1) Na posebnih varstvenih območjih se posege in dejavnosti načrtuje
tako, da se v čim večji možni meri: |
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov
rastlinskih ali živalskih vrst; |
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih
tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno
rabo; |
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih
vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše
življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko
prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst
in omogoča ponovno povezanost, če je ta prekinjena. |
(2) Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s
prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da
je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši. |
(3) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se
kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: |
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti
ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir
oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti,
vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih
oblik ter prezimovanja, |
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje
ali druge oblike razmnoževanja. |
(4) Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter
gensko spremenjenih organizmov. |
(5) Posegov in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših
delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi
katerih je določeno potencialno posebno varstveno območje (npr.
gnezdišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki
pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja. |
C.6) Biotska
raznovrstnost v krajini |
(1) Z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti se ohranjaj in ponovno
vzpostavljajo značilne prvine krajine, ki so pomembne za ohranjanje
biotske raznovrstnosti. Na območju Občine Braslovče se kot taki značilni
elementi krajine pojavljajo: visokodebelni travniški sadovnjaki,
posamezna drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice,
omejki, obrežna vegetacija ob potokih in rekah. |
D) Območja
kulturne dediščine |
(1) Območja in enote kulturne dediščine in vplivna območja spomenikovso
nadalje posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne
kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter
urbanističnih in arhitekturnih značilnosti. Objekti in območja kulturne
dediščine se varujejo glede na njen pravni status (kulturni spomeniki,
varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturno dediščine). |
(2) V Občini Braslovče se z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavlja
celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno uporabo dediščine v skladu
s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnava
dediščino, kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in hkrati kot
razvojni dejavnik in prostorski potencial. |
(3) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, memorialna,
naselbinska, profana stavbna, sakralna stavbna, sakralno profana stavbna
dediščina, vrtnoarhitekturna dediščina) in glede na status (kulturni
spomenik državnega ali lokalnega potema in preostala dediščina). Pri
načrtovanih posegih se na podlagi veljavne področne zakonodaje upošteva
varstvene režime za registrirano kulturno dediščino in njena vplivna
območja. Varstvene režime in usmeritve, ki veljajo za posamezno enoto
kulturne dediščine se upošteva pri pripravi enot urejanja prostora,
opredeljevanju namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev. |
(4) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine se zagotavlja v
sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega
prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom
gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, urejanje
infrastrukture. |
(5) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in predstavlja na kraju samem.
V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo
stavbne dediščine zagotavlja v tako imenovanem muzeju na prostem. |
(6) Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje
najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma
prostorsko urejenih območij. Novi posegi v prostor se arheološkim
najdiščem izogibajo. v robne dele najdišč in v najdišča znotraj
poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih
rešitev in le na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav. |
(7) Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne
umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta
območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje
napada v primeru oboroženega spopada. |
(8) Pri načrtovanju posegov v prostor se v celoti upoštevajo izhodišča
in varstveni režimi, ki veljajo za ta območja Na objektih in območjih
kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki
bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in obliko ter s tem zmanjšali
vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo
upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu
ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se
pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva
dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo
ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. Pri izvedbenem delu
akta in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na
območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve,
ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili
spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih je območje
pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine, niso dopustni. |
(9) Za potrebe prostorskega načrtovanja se poleg objekta dediščine
varuje tudi določena okolica varovane dediščine oziroma njeno vplivno
območje, t.j. območje, v katerem se presoja vpliv določenega posega na
varovane lastnosti enote dediščine. Vplivno območje je določeno iz
zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. V njem pristojna
kulturnovarstvena služba postavlja pogoje, pod katerimi je določen poseg
možen ter določa način delovanja obstoječim rabam s ciljem ohranitve ali
zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti,
možnosti delovanja dediščine. Če tega ni mogoče zagotoviti, lahko služba
ugotovi, da določen poseg ali raba v določenem vplivnem območju nista
možna. |
(10) Varovanje enot kulturne dediščine v vplivnih območjih smiselno
dopolnjujejo tudi varstvene usmeritve za kulturno krajino, ki varujejo
krajinsko zgradbo (naravne kot kulturne prvine), ekološke procese
sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih
prvin ter način povezave s stavbno in naselbinsko dediščino. |
(11) Pomembnejše in prostorsko izpostavljene kulturne spomenike varujemo
optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične
ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe v najširši okolici
oziroma v vplivnem območju, ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav
in gospodarske osnove ter celovitosti. Drugo dediščino varujemo predvsem
fizično, prostorsko pomembne in vedutno izpostavljene objekte pa tudi v
njihovem vplivnem območju. |
(12) Podatki o posameznih objektih in območjih kulturne dediščine ter
zanj veljavni varstveni režimi so razvidni v registru nepremične
kulturne dediščine in drugih uradnih evidencah. |
(13) Pri načrtovanju v krajini je potrebno upoštevati: |
– ohranjanje dediščinske kulturne krajine in drugih zvrsti dediščine ter
drugih kakovostnih prostorskih struktur, ki ohranjajo in vzpostavljajo
prepoznavnost krajine, |
– strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino,
ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski
razvoj območja, |
– ohranitev vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kakovostnih
pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto
dediščine, |
– izdelane raziskave s področja krajinskih, arhitekturnih in etnoloških
regij ter ustrezne predpise s področja varstva kulturne dediščine, |
– varstvene režime za posamezna področja kulturne dediščine, |
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega
in zgodovinskega okolja z dediščino ter omejevati ali preprečevati
tiste, ki jih načenjajo, |
– izogibati se izkoriščanju naravnih surovin v območjih in v vplivnem
območju enot dediščine, |
– na
območju kulturne dediščine ali spomenikov ter njihovih vplivnih območij
vzpodbujati dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost območij kulturne
dediščine, |
– upoštevati kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (voda,
relief, vegetacija), |
– izogibati se gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območju
pomembnih prostorskih vedut, |
– ohranjati oziroma revitalizirati (renaturirati) naravne krajinske
prvine, |
– poleg dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali
kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega,
gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena, |
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo
in morfologijo. |
(14) Na območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor
določila glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. V primeru
neskladja ostalih določb tega odloka s pogoji glede celostnega
ohranjanja kulturne dediščine, veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine. Izjeme so dovoljene samo ob predhodni pridobitvi
kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. |
E) Druga
območja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora |
Izjemnih krajin na območju Občine Braslovče ni, tudi krajinska območja s
prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni, kot jih določa SPRS,
niso prisotna. Identiteta arhitekturnih krajin je na celotnem območju
občine komaj razpoznavna. So pa v občini prisotna območja varstva
gozdov, predvsem v zahodnem delu, ki so kot taka zavarovana tudi zaradi
svojega pomena v krajinski sliki. Poleg teh na celotnem vzhodnem robu
občine teče reka Savinja, ki predstavlja zaradi relativno ohranjenega
naravnega vodotoka ambientalno privlačen element. Kot tak se varuje in
ohranja ter nameni sonaravni turistični ponudbi. Podobno so območja
potencialnih kvalitet tudi površine jezer (Žovneško, Braslovško in
Preserko jezero), ki jih je smiselno ohranjati v naravnem obstoječem
stanju (Braslovško jezero), z možnostjo sonaravnega turizma (Žovneško
jezero) ali nameniti posebnim oblikam turizma, ko je npr. ribiški
turizem (Preserska jezera). |
|
2.8.3. Območja za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
|
30. člen |
|
V
Občini Braslovče se nahajajo naslednja območja z omejitvami za razvoj: |
– vodovarstvena, |
– poplavna, |
– erozijska, |
– plazljiva in plazovita območja. |
A) Vodovarstvena
območja |
Po
podatkih Atlasa okolja se v Občini Braslovče nahajata dve vodovarstveni
območji, in sicer severo-zahodno od Letuša in na skrajnem vzhodnem robu
občine pri Malih Braslovčah, ki sta zavarovani na državnem nivoju. |
B) Poplavna
območja |
(1) Na območju Občine Braslovče se na nižinskih območjih o vodotokih
nahajajo poplavna območja. Za poplavna območja se določijo vodna,
priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov
občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na poplavnem območju so
prepovedane vse dejavnosti, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na
vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost,
razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
V poplavnih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma
dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. |
(2) Poplavno ogrožena so (vir: Atlas okolja) območja ob Savinji pretežno
po celotnem vzhodnem robu občine, ob skoraj celotnem Trebniku v
osrednjem delu občine, prav tako ob skoraj celotni Trnavci v osrednjem
in južnem delu občine,ob celotnem toku Bolske v južnem delu občine,
delno ob Konjščici, prav tako v skrajnem južnem delu občine in ponekod
tudi ob manjših pritokih navedenih vodotokov (npr. Radigaj, Trbolca,
Jelovnik, Struga) ter lokalno ob posameznih manjših vodotokih. Do
izvedbe protipoplavnih ukrepov ob Savinji je zaradi poplav prav na
vzhodnem območju občine največ urbaniziranih površin ogroženih zaradi
visokih voda; največji konflikt nastaja na desnem bregu Savinje v
Letušu, v večjem delu Malih Braslovč in ob Preserskih jezerih.
Poplavnost Trebnika z Radigajem vpliva na prostorski razvoj Rakovelj.
Velike površine poplavnih območij v južni polovici občine skoraj v
celoti vplivajo na razvoj naselij Poljče in Zakl, omejujejo širitev
Gomilskega na severu ter naselij Trnava in Šentrupert na zahodu, možen
vpliv imajo tudi na razvoj Grajske vasi in posameznih manjših zgostitev
poselitve. |
(3) Posegi za protipoplavno varnost se načrtujejo in izvajajo na način,
da se ohranja lastnosti naravnih vrednot in biotska raznovrstnost.
Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti, predvsem ohranjaje habitatov tistih
živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko
pomembno območje in posebno varstveno območje (Natura 2000). Obsega
poplavnih območij ali režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to
potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. |
(4) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu
s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag.
Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. |
(5) Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže
nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov
poplavne nevarnosti za obstoječe / novo stanje. |
(6) Za posege v ostala poplavna območja, ki so kot taka določena na
podlagi opozorilne karte poplav in za katera razredi poplavne nevarnosti
še niso bili določeni, velja naslednje: dopustne so samo rekonstrukcije,
odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih legalno
zgrajenih objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo
na vodni režim in stanje voda. |
C) Erozijska,
plazljiva in plazovita območja |
(1) V Občini Braslovče se nahaja več erozijskih območij (vir: Atlas
okolja), v katerih so predvideni običajni in zahtevni zaščitni ukrepi.
Erozijska območja s predvidenimi običajnimi zaščitnimi ukrepi se
nahajajo na skrajni zahodni in severo-vzhodni meji občine ter v
osrednjem delu občine, v večjem delu naselja Podvrh. Območja zahtevnih
zaščitnih ukrepov se nahajajo na skrajni severni meji občine in v
osrednjem delu občine, na območju naselij Braslovče, Rakovlje, Spodnje
Gorče in Kamenče. |
(2) Prav tako se v občini nahaja več območij manjših evidentiranih
plazov, ki najpogosteje ogrožajo prometno infrastrukturo, v redkejših
posameznih primerih pa tudi druge nepremičnine (stanovanjske objekte). |
(3) Na erozijskih in plazljivih območjih je potrebno omogočiti varne
življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem
razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko
ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine oziroma
sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov. Na
erozijskih območjih je v primeru kakršnihkoli posegov potrebno pridobiti
geološko mnenje; način posega mora v celoti upoštevati usmeritve
geološkega mnenja. |
(4) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih
dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. |
(5) V erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih
ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. |
(6) Pri plazovih lahko v Občini Braslovče izključimo nevarnost snežnih
plazov. |
D) Območja
za delovanje ob nesrečah |
(1) Za primer naravnih in drugih nesreč se v občini zagotovijo površine
za pokop večjega števila ljudi kot širitev obstoječih pokopališč v
Braslovčah in Gomilskem. |
(2) Površine za pokop večjega števila živali v primeru nesreč se
zagotovijo jugo-zahodno od Dvorca Žovnek, in sicer na kmetijskih
zemljiščih na južnem delu parcele št. 15/16, k.o. Podvrh (zahodno od
parcele št. 13/5). |
(3) Površine za deponijo ob naravnih nesrečah se zagotovijo na območju
sosednje občine Polzela, kjer deluje Regijski center za zbiranje,
sortiranje in predelavo gradbenih odpadkov (kamnolom Andraž pri
Polzeli). |
(4) Površine za evakuacijo so določene ob vseh šolah, skladno z
njihovimi požarnimi načrti. |
E) Potresna
območja |
(1) Po podatkih Agencije RS za okolje se območje Občine Braslovče na
severnem delu nahaja v področju VII. stopnje intenzitete EMS, v južnem
delu občine pa v področju VIII. stopnje (ARSO, Intenziteta (EMS-98) za
uporabo v sistemu zaščite in reševanja, 2011). |
(2) Po podatkih Agencije RS za okolje za območje Občine Braslovče v
celoti velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO, Karta potresne
nevarnosti, Projektni pospešek tal, 2016). Za nadaljnje projektiranje se
uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod
8. |
(3) Po podatkih strokovnih podlag iz 3. člena izhaja, da se Občina
Braslovče nahaja na območju VII. stopnje po MSK lestvici. |
|
2.8.4. Območja in objekti za obrambne
potrebe |
|
31. člen |
|
Območja in objekti za potrebe obrambe na območju Občine Braslovče niso
načrtovani. |
|
2.9. Usmeritve za določitev namenske
rabe zemljišč |
|
2.9.1. Stavbna zemljišča |
|
32. člen |
|
A) Območja
naselij |
(1) Stavbna zemljišča za območja naselij se določijo za njihova celotna
območja tako, da se prevzamejo obstoječa stavbna zemljišča iz veljavnega
prostorskega akta občine in določijo območja za širitve naselij v
primeru izkazane potrebe ali njihovo zmanjšanje v primeru, da zaradi
varstvenih režimov nezazidana stavbna zemljišča niso zazidljiva. |
(2) Namenska raba na območju stavbnih zemljišč strnjenega dela
občinskega središča Braslovče z Rakovljami se določi tako, da je
namenjena pretežno bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in sicer na vseh
območjih pretežno stanovanjske gradnje. V trškem jedru, ki predstavlja
osrednje območje in je namenjeno centralnim dejavnostim, se določi
namenska raba kot osrednja območja centralnih dejavnosti. Vanj se
umeščajo trgovske, oskrbne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene,
vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter
bivanje. V širšem območju šole s športnimi igrišči v južnem delu
Rakovelj se namenska raba določi kot druga območja centralnih
dejavnosti. Vanj se umeščajo vzgojne, izobraževalne, športno
rekreacijske in podobne dejavnosti. Kot območja prometne infrastrukture
se določijo površine cest, če so evidentirane v zemljiškem katastru. |
(3) Namenska raba na območju stavbnih zemljišč naselij, v katerih
prevladujejo kmetije ali za katera se predvideva intenzivnejši razvoj
kmetijstva (npr. Zgornje Gorče, Poljče, Zakl, Hudimarje, Spodnje Gorče,
Preserje, Podgorje pri Letušu, Topovlje, Orla vas, Trnava ipd.), se
določi tako, da je omogočena gradnja kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi
in bivanje. Za novejša, pretežno stanovanjska jedra poselitve, npr.
(Letuš, Male Braslovče, Parižlje, Kamenče, Šmatevž, Gomilsko,
Šentrupert, Grajska vas), se določi namenska raba tako, da se omogoči
gradnja za bivanje brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. Za morebitna
druga območja dejavnosti v naseljih, kot npr. proizvodne dejavnosti,
bencinske črpalke, intenzivna kmetijska proizvodnja ipd., se določi temu
ustrezna podrobnejša namenska raba stavbnih zemljišč. |
(4) Za večja območja gospodarske dejavnosti (npr. Trnava, Šentrupert) se
določi namenska raba, ki omogoča gradnjo obrtnih, skladiščnih,
prometnih, trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnosti. |
B) Območja
avtohtone razpršene poselitve zahodnega dela občine |
(1) Cilj razvoja poselitve na območju avtohtone razpršene poselitve
zahodnega dela občine, v širšem območju naselij Dobrovlje in Podgorje
pri Letušu, je ohranjanje prepoznanega avtohtonega poselitvenega vzorca,
ki se pretežno pojavlja v obliki kmetij v celkih. |
(2) Usmeritve za določitev stavbnih zemljišč v okviru avtohtone
razpršene poselitve so: |
– v
veljavnem prostorskem aktu so za območje razpršene poselitve določena
stavbna zemljišča, ki se kot taka prevzamejo v OPN, |
– če
stavbna zemljišča v veljavnem prostorskem aktu niso določena, se lahko v
izvedbenem delu OPN določi namenska raba stavbnih zemljišč za območje,
ki je prepoznano kot obstoječe območje razpršene poselitve, |
– načrtovanje novih stavbnih zemljišč je možno zgolj v smislu razširitev
obstoječih kmetij, če je dokazana potreba in razvojna sposobnost kmetije
(kar se dokazuje z ustreznim kmetijskim mnenjem), nove površine pa so
neposredno namenjene kmetijstvu, gozdarstvu, dopolnili dejavnosti kmetij
ali turizmu; izjemoma se nove površine načrtujejo na drugih lokacijah,
če tako zahteva narava načrtovane dejavnosti, |
– zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta občine je
možno tam, kjer ni stavb ali so le-te v stanju, ki ni več primerno za
bivanje (ruševine), pa ni izkazan interes za gradnjo ali obnovo. |
(3) Namenska raba na območju stavbnih zemljišč se določi kot »površine
razpršene poselitve«. |
C) Območja
avtohtone razpršene poselitve osrednjega dela občine |
(1) Cilj razvoja poselitve na območju avtohtone razpršene poselitve
osrednjega dela občine, v širšem območju naselij Podvrh, Letuš in
Grajska vas, je ohranjanje prepoznanega avtohtonega poselitvenega
vzorca, ki se pretežno pojavlja v obliki razloženih kmetij in drugih
objektov, med njimi tudi območij pretežno stanovanjske rabe. |
(2) Usmeritve za določitev stavbnih zemljišč v okviru avtohtone
razpršene poselitve so: |
– v
veljavnem prostorskem aktu so za območje razpršene poselitve določena
stavbna zemljišča, ki se kot taka prevzamejo v OPN, |
– če
stavbna zemljišča v veljavnem prostorskem aktu niso določena, se lahko v
izvedbenem delu OPN določi namenska raba stavbnih zemljišč za območje,
ki je prepoznano kot obstoječe območje razpršene poselitve, |
– načrtovanje novih stavbnih zemljišč je možno zgolj v smislu razširitev
obstoječih stavbnih zemljišč; izjemoma se nove površine načrtujejo na
drugih lokacijah, če tako zahteva narava načrtovane dejavnosti, |
– zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta občine je
možno tam, kjer ni stavb ali so le-te v stanju, ki ni več primerno za
bivanje (ruševine), pa ni izkazan interes za gradnjo ali obnovo. |
(3) Namenska raba na območju stavbnih zemljišč se določi kot »površine
razpršene poselitve«, v okolici Letuša, kjer je še posebej izrazit trend
disperzne stanovanjske gradnje pa kot »posebne površine razpršene
poselitve – območja pretežno stanovanjske gradnje v okviru razpršene
poselitve«. |
D) Območja
avtohtone razpršene poselitve vzhodnega dela občine |
(1) Cilj razvoja poselitve na območju avtohtone razpršene poselitve
vzhodnega dela občine, na uravnanem dnu Savinjske doline, je ohranjanje
prepoznanega avtohtonega poselitvenega vzorca, ki se pojavlja v obliki
posameznih kmetij. |
(2) Usmeritve za določitev stavbnih zemljišč v okviru avtohtone
razpršene poselitve so: |
– v
veljavnem prostorskem aktu so za območje razpršene poselitve določena
stavbna zemljišča, ki se kot taka prevzamejo v OPN, |
– če
stavbna zemljišča v veljavnem prostorskem aktu niso določena, se lahko v
izvedbenem delu OPN določi namenska raba stavbnih zemljišč za območje,
ki je prepoznano kot obstoječe območje razpršene poselitve, |
– načrtovanje novih stavbnih zemljišč je možno zgolj v smislu razširitev
obstoječih kmetij, če je dokazana potreba in razvojna sposobnost kmetije
(kar se dokazuje z ustreznim kmetijskim mnenjem), nove površine pa so
neposredno namenjene kmetijstvu, gozdarstvu, dopolnili dejavnosti kmetij
ali turizmu; izjemoma se nove površine načrtujejo na drugih lokacijah,
če tako zahteva narava načrtovane dejavnosti, |
– zmanjšanje stavbnih zemljišč iz veljavnega prostorskega akta občine je
možno tam, kjer ni stavb ali so le-te v stanju, ki ni več primerno za
bivanje (ruševine), pa ni izkazan interes za gradnjo ali obnovo. |
(3) Namenska raba na območju stavbnih zemljišč se določi kot »površine
razpršene poselitve«. |
E) Razpršena
poselitev počitniških hiš |
Na
območju Občine Braslovče se nahaja večje zaključeno območje počitniških
hiš, ki predstavlja območje razpršene poselitve. Gre za območje v
jugo-zahodnem delu občine, v območju naselja Grajska vas, ki meji na
naselje Miklavžu pri Taboru v sosednji občini Tabor, kjer je že izkazan
enak trend razvoja poselitve. Območje se načrtuje tako, da se postavijo
enotni kriteriji za oblikovanje objektov in minimalno komunalno premo.
Prevzamejo se obstoječa stavbna zemljišča iz do sedaj veljavnega SPRO,
PRO, SD-PRO US. Nove površine za počitniške hiše se načrtujejo v
minimalnih površinah, ki še omogočajo postavitev počitniških hiš in naj
ne presegajo 500 m2. To območje se preko občinske meje
povezuje s sosednjo Občino Tabor, ki je v svojih prostorskih aktih že
opredelila prostorsko enoto, v kateri je predvidena gradnja zidanic, ki
se uporabljajo kot počitniške hiše, zato se merila za gradnjo poenotijo
s sosednjo občino. |
F) Ostala
območja razpršene gradnje |
Objekti, za katere v do sedaj veljavnem SPRO, PRO, SD-PRO US niso
določena stavbna zemljišča in jim glede na kriterije za določitev
stavbnih zemljišč na območju naselij ali na območjih razpršene poselitve
stavbnih zemljišč ni mogoče določiti, predstavljajo t.i. ostala območja
razpršene gradnje in se ne sanirajo. Zemljišča pod objekti razpršene
gradnje se opredelijo kot zemljišča prevladujoče pretežne namenske rabe
v neposredni bližini objektov, t.j. kot kmetijska ali kot gozdna
zemljišča. V takih primerih se prikazuje zgolj zemljišče pod stavbo
(fundus), ki je prevzet iz uradne evidence katastra stavb. |
G) Druga
območja stavbnih zemljišč |
(1) Za površin cest, ki so avtoceste ali regionalne ceste ter
pomembnejše lokalne ceste, se določi namenska raba kot »območja prometne
infrastrukture« oziroma »površine cest«. |
(2) Za cerkve, lovske domove, planinske koče in podobne objekte izven
strnjenih naselij se določi namenska raba »površine razpršene
poselitve«. |
(3) Za nestanovanjska območja s specifično rabo izven strnjenih naselij
(npr. bencinske črpalke, dvorec Žovnek, razvaline gradu Žovnek) se
določi namenska raba »druga območja centralnih dejavnosti«, če gre za
potrebe turizma pa kot »površine za turizem«. |
(4) Za območja gospodarske dejavnosti in podobno se določi taka namenska
raba, da omogoča razvoj teh dejavnosti, torej kot »gospodarske cone« in
podobno. |
|
2.9.2. Kmetijska zemljišča |
|
33. člen |
|
Območja kmetijskih zemljišč in razdelitev na najboljša in druga
kmetijska zemljišča se prevzame iz do sedaj veljavnega SPRO, PRO, SD-PRO
US. |
|
2.9.3. Gozdna zemljišča |
|
34. člen |
|
(1) Gozdna zemljišča se prevzame iz do sedaj veljavnega SPRO, PRO,
SD-PRO US, meja namenske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč se uskladi
glede na dejansko stanje (po evidenci dejanske rabe); območja, ki so po
evidenci dejanske rabe kmetijska zemljišča, se opredelijo kot območja
kmetijske namenske rabe. |
(2) Za območja varovalnih gozdov se prevzame meja varovalnih gozdov
skladno z uredbo, ki določa varovalne gozdove. |
|
2.9.4. Vodna zemljišča |
|
35. člen |
|
(1) Terminološki pomen »vodnih zemljišč« v tem členu se nanaša zgolj na
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč skladno z ZPNačrt. |
(2) Za vodotoke 1. reda (Savinja) se določi osnovna namenska raba
»površinske vode« in podrobnejša namenska raba »celinske vode«, in sicer
tako, da se meja območja prevzame iz zemljiškega katastra. |
(3) Za pomembnejše vodotoke 2. reda se določi namenska raba samo v
primeru, da so ti vodotoki evidentirani v zemljiškem katastru; v tem
primeru se določi osnovna namenska raba »površinske vode« in podrobnejša
namenska raba »celinske vode«, in sicer tako, da se meja območja
prevzame iz katastra. |
(4) Za jezera (Žovneško, Braslovško, Preserska jezera) se določi osnovna
namenska raba »površinske vode« in podrobnejša namenska raba »celinske
vode«, in sicer tako, da se meja območja jezer prevzame iz veljavnega
prostorskega akta občine. |
(5) Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se
opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča,
pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na
terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna
zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki
izhajajo iz zakonodaje s področja voda. |
|
2.9.5. Območja razpršene gradnje |
|
36. člen |
|
(1) Območja razpršene gradnje so objekti, za katere v do sedaj veljavnem
SPRO, PRO, SD-PRO US stavbna zemljišča niso določena in jih tudi glede
na merila za določitev stavbnih zemljišč na območju naselij in razpršene
poselitve iz 32. člena tega odloka ni mogoče določiti. |
(2) Območja razpršene gradnje kot zemljišče pod stavbo izven območij
stavbnih zemljišč se določijo kot informacija o dejanskem stanju na
podlagi uradne evidence registra stavb. |
|
2.9.6. Usmeritve za spremembe
namenske rabe |
|
37. člen |
|
(1) Pri spremembah namenske rabe zemljišč se upoštevajo pogoji,
usmeritve in priporočila za varstvo biotske raznovrstnosti in naravnih
vrednot, pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstveni režimi
in usmeritve za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine. |
(2) Na območjih registriranih arheoloških najdišč sprememba namenske
rabe glede na obstoječo dejansko rabo načeloma ni dopustna; izjemoma je
sprememba namenske rabe dopustna v primeru, da se zazidljiva zemljišča
povrnejo v prvotno rabo (npr. kmetijska, gozda zemljišča ali podobno).
Uvajanje rab oziroma dejavnosti, ki negativno vplivajo na pričevalnost
in značaj dediščine in varovane krajinske značilnosti, ni dopustno. |
|
2.10. Usmeritve za določitev prostorskih
izvedbenih pogojev |
|
38. člen |
|
A) Območja
strnjenih naselij |
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za strnjena
naselja so naslednje: |
– dopustne namembnosti in vrste drugih posegov v prostor naj upoštevajo
predvideno usmerjanje nove pretežno stanovanjske gradnje ter
zmogljivosti, ki so povezane s kmetijstvom ter gozdarstvom in dodatno
(turistično) ponudbo, |
– lege objektov naj upoštevajo značilnosti obstoječega stanja, |
– velikost objektov naj upošteva predvideno rabo prostora iz prve
alineje, |
– oblikovanje objektov naj upošteva značilnosti Savinjsko-Kozjanske
arhitekturne regije, |
– nova parcelacija naj upošteva značilnosti obstoječe parcelne
strukture, |
– objekti se morajo priključiti na vodovodno omrežje, javno
kanalizacijsko omrežje oziroma – v kolikor to ni mogoče – na
individualno čistilno napravo, energetsko omrežje – električno omrežje
in javno prometno omrežje, |
– pri načrtovanju se upoštevajo pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih
dobrin, varstva pred naravnimi nesrečami, obrambnih potreb ter pogoji
glede varovanja zdravja ljudi ter pogoji glede posegov na vodna
zemljišča in poplavne ogroženosti, |
– pri oblikovanju prostorskih izvedbenih pogojev se smiselno upoštevajo
strokovne podlage iz 3. člena tega odloka ter smernice nosilcev urejanja
prostora, pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede oblikovanja
objektov pa še posebej smernice nosilca, pristojnega za varstvo kulturne
dediščine, v kolikor gre za naselje, ki je zavarovano kot naselbinska
dediščine (trško jedro Braslovč in Grajska vas). |
B) Območja
avtohtone razpršene poselitve |
Prostorski izvedbeni pogoji za območje avtohtone razpršene poselitve
morajo biti oblikovani tako, da se: |
– varuje in ohranja avtohtona oblika poselitve, |
– omogoči obstoj in razvoj kmetijskih gospodarstev, |
– ohranja značaj prostorske organizacije kmetijskega gospodarstva, |
– omogoči gradnja novih ali nadomestnih kmetij in prenova oziroma
posodobitev funkcionalnih objektov ter jih usposablja za sodobno
kmetovanje in skrbi za neoviran dostop do gospodarskih dvorišč ter
transportne možnosti, |
– omogoči dodatna turistična dejavnost na kmetijah (turistične kmetije z
nastanitvijo in gostinsko ponudbo, sonaravni in ekološki turizem na
kmetijah, ki ne zahteva večjih posegov v krajinsko podobo in podobno), |
– omogoči obnova, prenova in ponovna ali spremenjena raba obstoječih
zakonito zgrajenih objektov, |
– omogoči novogradnja, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev
obstoječega komunalno opremljenega območja, in je v funkciji kmetijstva
ali spremljajočega bivanja, turizma, gozdarstva, gospodarskih
dejavnosti, v osrednjem delu občine, na območju naselij Podvrh in Letuš,
pa tudi zgolj v funkciji bivanja, |
– poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš od kmetijskih
objektov zaradi preprečevanja emisijskih vplivov, |
– omogoči gradnja objektov za športno-rekreacijske namene v povezavi s
turistično dejavnostjo, če naravne razmere omogočajo izvajanje
dejavnosti oziroma če je prostorska ureditev prostorsko in oblikovno
skladna z obstoječo rabo, tamkajšnjimi dominantami, topografskim
položajem ter vedutami in če je možno zagotoviti priključke na prometni
in energetski sistem, neoporečno pitno vodo z zadostnimi kapacitetami
ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda glede na potrebe izvajanja
turistično-rekreacijske dejavnosti in njenega vpliva na okolje, |
– nova gradnja prioritetno umešča znotraj obstoječih stavbnih zemljišč
in sicer tako, da se z njo izboljšujejo pogoji za bivanje in opravljanje
kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti, |
– daje prednost prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo
kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti, |
– prenavlja, razvija, ohranja in posodablja obstoječ stavbni fond, |
– novogradnje urbanistično in arhitekturno prilagajajo tradicionalni
strukturi. |
C) Območja
razpršene poselitve počitniških hiš |
Zaradi geografske zaključenosti območja počitniških hiš v jugo-zahodnem
delu Grajske vasi, na meji z naseljem Miklavž pri Taboru v sosednji
občini, ki sega na območje dveh občin (Tabor in Braslovče) in za
katerega je predvidena oblikovna in komunalna sanacija, je smiselno
poenotiti merila in pogoje za gradnjo v prostorskih aktih obeh občin.
Ker je občina Tabor za mejno območje zidanic, ki se uporabljajo kot
počitniške hiše, v svojih prostorskih aktih že določila merila in pogoje
za gradnjo (poenotila pa jih je iz PRO Braslovče – prostorska enota PE
29, območje zidanic), se le-ti smiselno uporabijo kot usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev za območje gradnje počitniških
hiš na območju. |
D) Ostala
območja razpršene gradnje |
(1) Za ostala območja razpršene gradnje, za katera ni predvidena
sanacija, se oblikujejo taki prostorski izvedbeni pogoji, ki omogočajo
kvalitetno bivanje in nemoteno opravljanje dejavnosti v legalno
zgrajenih objektih. |
(2) Izrecno se prepove sprememba namembnosti objektov, ki služijo
kmetijski in gozdarski dejavnosti, v objekte za občasno bivanje. |
(3) Za obstoječe objekte, ki so bili zgrajeni za potrebe opravljanja
kmetijske dejavnosti (npr. hmeljske sušilnice), pa se jim je spremenila
namembnost in se uporabljajo za bivanje, se lahko predpiše sanacija in
pogoji za sanacijo. V kolikor je vrnitev objektov v prvotno stanje, t.j.
v rabo za potrebe kmetijske dejavnosti, zaradi že izvedenih posegov v
objekt nemogoča, se lahko ohrani sedanja namembnost objektov. |
|
3. IZVEDBENI DEL |
|
3.1. Splošne določbe |
|
39. člen |
|
(1) V izvedbenem delu OPN so za celotno območje Občine Braslovče po
posameznih enotah urejanja prostora določena: |
– območja namenske rabe prostora in sicer osnovne namenske rabe (v
nadaljevanju: ONR) in/ali območja podrobnejše namenske rabe (v
nadaljevanju: PNR-o) in/ali površine podrobnejše namenske rabe (v
nadaljevanju: PNR-p), ki se lahko prikažejo tudi podrobneje (v
nadaljevanju: PPNR) |
– prostorski izvedbeni pogoji in dopustna izraba prostora ter |
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v
nadaljevanju: OPPN). |
(2) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati določeno namensko rabo
prostora, skupna določila glede prostorskih izvedbenih pogojev, ki
veljajo za vse enote urejanja prostora, posebna določila glede
prostorskih izvedbenih pogojev za posamezne enote urejanja prostora in
vse omejitve, ki jih na posameznem območju določajo različni režimi,
določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, obrambe in varovanja zdravja (varstvo kulturne
dediščine, ohranjanje narave, varstvo gozdov, ogrožena območja –
poplavna, vodovarstvena, plazljiva, plazovita in erozijska območja) ali
predpisi upravljavcev infrastrukture (varovalni pasovi gospodarske javne
infrastrukture ipd.). |
|
3.2. Enote urejanja prostora |
|
40. člen |
|
(1) Celotno območje Občine Braslovče je razdeljeno na enote urejanja
prostora (v nadaljevanju: EUP), ki so označene z imenom EUP in njeno
tekočo številko (Braslovče01) oziroma z okrajšavo, ki jo sestavlja
skrajšana črkovna oznaka EUP in njena tekoča številka (BR01). Pri
manjših enotah znotraj EUP (v nadaljevanju: PEUP) se uporablja še
poddelilka (BR01/01). |
(2) Način urejanja znotraj posamezne EUP je določen: |
– s
prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka (oznaka načina urejanja:
OPN), |
– z
izvedbenim prostorskim aktom, ki ni v nasprotju s tem odlokom in mu je
podaljšana njegova veljavnost ter je naveden v 122. členu tega odloka
oziroma z državnim prostorskim aktom (oznaka načina urejanja: veljaven
OPPN / ZN / DPN) ali |
– z
izdelavo novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (oznaka načina
urejanja: predviden OPPN). |
(3) V tabeli 2 so navedene EUP na območju Občine Braslovče (v
primeru odstopanj med tabelo 2 in grafičnim delom OPN, se
uporablja podatek grafičnega dela), njihov način urejanja in namenska
raba (kratice za namensko rabo so pojasnjene v 41. členu tega odloka): |
tabela 2 |
ime EUP |
oznaka EUP |
oznaka PEUP |
način urejanja |
oznaka OPPN |
namenska raba |
|
|
ONR |
PNR-o |
PNR-p (PPNR) |
Območje državnega prostorskega akta |
DPA01-DPA114 |
|
veljaven DPN |
|
GZ |
G |
G |
KZ |
K1
K2 |
K1
K2 |
VZ |
V |
VC |
SZ |
A
B
I
P
S
S |
A
BT
IG
PC
SK
SS |
Braslovče |
BR01 |
|
predviden OPPN |
PA2 |
SZ |
C |
CU |
|
BR01/01 |
veljaven OPPN |
|
|
K |
PC |
|
BR01/01 |
veljaven OPPN |
|
KZ |
K1 |
K1 |
|
BR01/03 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
BR01/04 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
BR02 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
|
|
|
|
|
|
P |
PC |
|
BR03 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
|
|
|
|
|
|
P |
PC |
|
BR04 |
|
predviden OPPN |
PA3 |
SZ |
S |
SS |
|
BR05 |
|
predviden OPPN |
PA9 |
SZ |
S |
SS |
|
BR06 |
|
veljaven OPPN |
PA11 |
SZ |
S |
SS |
|
BR07 |
|
OPN (66. člen) |
|
SZ |
C |
CD |
|
BR08 |
|
predviden OPPN |
|
SZ |
S |
SS |
|
BR09 |
|
veljaven OPPN |
PA11 |
SZ |
S |
SS |
Braslovče – pokopališče |
BP01 |
|
OPN (67. člen) |
|
SZ |
P |
PO |
BP02 |
|
OPN (68. člen) |
|
SZ |
Z |
ZK |
Braslovško jezero |
BJ01 |
|
OPN (70. člen) |
|
SZ |
B |
BT |
Cerkev |
CE01 |
|
OPN (112. člen) |
|
SZ |
C |
CD |
Dobrovlje – razpršena poselitev |
DO01 – DO48 |
|
OPN (71. člen) |
|
SZ |
A |
A |
Glinje |
GL01 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
Gomilsko |
GO01 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
|
GO02 |
|
predviden OPPN |
PA20 |
SZ |
S |
SS |
|
|
GO02/01 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
GO03 |
|
OPN (68. člen) |
|
SZ |
Z |
ZK |
|
GO04 |
|
veljaven OPPN |
|
KZ |
K1 |
K1 |
|
GO05 |
|
veljaven OPPN |
|
KZ |
K1 |
K1 |
Grajska vas |
GR01 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
|
GR02 |
|
predviden OPPN |
PA29 |
SZ |
S |
SS |
|
|
GR02/01 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
GR03 |
|
OPN (76. člen) |
|
SZ |
I |
IK |
|
GR05 |
|
OPN (77. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
|
|
|
|
|
|
Z |
ZS |
|
GR06 |
|
predviden OPPN |
PA12 |
SZ |
B |
BT |
|
GR08 |
|
OPN (66. člen) |
|
SZ |
C |
CU |
|
GR09 |
|
predviden OPPN |
|
SZ |
B |
BT |
Grajska vas (počitniške hiše) |
GR10-GR22 |
|
OPN (80. člen) |
|
SZ |
A |
Av |
Kamenče |
KA01 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
|
KA02 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
|
KA03 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
Klavarjevo |
KL01 |
|
OPN (70. člen) |
|
SZ |
B |
BT |
|
|
|
|
|
KZ |
K1 |
K1 |
Letuš |
LE01 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
|
LE02 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
|
LE05 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
|
LE06 |
|
OPN (81. člen) |
|
SZ |
C |
CD |
|
LE08 |
|
veljaven OPPN |
|
KZ |
K1 |
K1 |
|
LE09 |
|
veljaven OPPN |
|
KZ |
K1 |
K1 |
|
LE12 |
|
OPN (83. člen) |
|
SZ |
C |
CD |
|
LE13 |
|
OPN (66. člen) |
|
SZ |
C |
CD |
Letuš – vikend naselje levi breg |
LL01 |
|
predviden OPPN |
PA1 |
SZ |
S |
SS |
|
LL01/01 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
LL01/02 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
LL01/03 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
LL01/04 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
LL01/05 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
LL01/06 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
LL01/07 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
Letuš – vikend naselje desni breg |
LD01 |
|
predviden OPPN |
PA6 |
SZ |
S |
SS |
|
LD01/01 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
LD01/02 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
LD02 |
|
predviden OPPN |
PA6 |
SZ |
S |
SS |
LD03 |
|
predviden OPPN |
PA6 |
SZ |
S |
SS |
LD04 |
|
predviden OPPN |
PA6 |
SZ |
S |
SS |
|
LD04/01 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
LD04/02 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
LD05 |
|
predviden OPPN |
PA6 |
SZ |
S |
SS |
Lovski dom |
LV01 |
|
OPN (70. člen) |
|
SZ |
B |
BT |
Male Braslovče |
MB01 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
MB02 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
MB03 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
MB04 |
|
OPN (70. člen) |
|
SZ |
B |
BT |
MB05 |
|
predviden OPPN |
PA5 |
SZ |
S |
SS |
|
MB05/01 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
MB05/02 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
MB05/03 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
MB05/04 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
MB05/05 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
MB06 |
|
predviden OPPN |
PA5 |
SZ |
S |
SS |
Odprt prostor občine |
OP01-OP78 |
|
OPN (87. člen) |
|
VZ |
V |
VC |
|
|
|
|
KZ |
K1 |
K1 |
|
|
|
|
|
K2 |
K2 |
|
|
|
|
GZ |
G |
G |
|
|
|
|
SZ |
P |
PC |
|
|
|
|
|
Z |
ZP |
Orla vas |
OR01 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
OR02 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
OR03 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
OR04 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
OR05 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
OR06 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
OR07 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
OR08 |
|
OPN (67. člen) |
|
SZ |
P |
PO |
OR09 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
OR10 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
OR11 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
OR12 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
Parižlje |
PŽ01 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
PŽ02 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
PŽ03 |
|
predviden OPPN |
PA19 |
SZ |
S |
SS |
|
PŽ03/01 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
PŽ03/02 |
veljaven OPPN |
PA18 |
|
|
|
|
PŽ03/03 |
veljaven OPPN |
PA17 |
|
|
|
|
PŽ03/04 |
veljaven OPPN |
PA19 |
|
|
|
|
PŽ03/05 |
veljaven OPPN |
PA19 |
|
|
|
|
PŽ03/06 |
veljaven OPPN |
PA19 |
|
|
|
PŽ05 |
|
veljaven OPPN |
|
KZ |
K1 |
K1 |
PŽ06 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
PŽ07 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
Podgorje pri Letušu |
PD01 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
Poljče |
PO01 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
PO02 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
PO03 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
PO04 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
PO05 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
PO06 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
PO07 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
PO08 |
|
veljaven OPPN |
|
KZ |
K1 |
K1 |
|
|
|
|
SZ |
S |
SK |
Preserje |
PR01 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
PR02 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
PR03 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
PR04 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
PR05 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
PR06 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
PR07 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
Preserska jezera |
PJ01 |
|
predviden OPPN |
PA7 |
SZ |
B |
BT |
|
|
|
|
VZ |
V |
VC |
|
|
|
|
KZ |
K2 |
K2 |
|
|
|
|
GZ |
G |
G |
Pretežno stanovanjska gradnja v okviru
razpršene poselitve |
ST01 – ST33 |
|
OPN (91. člen) |
|
SZ |
A |
As |
Pšake |
PŠ01 |
|
OPN (70. člen) |
|
SZ |
B |
BT |
Rakovlje |
RA01 |
|
veljaven OPPN |
PA15 |
SZ |
C |
CD |
|
|
|
|
|
S |
SS |
|
|
|
|
|
P |
PC |
RA02 |
|
veljaven OPPN |
PA9 |
SZ |
S |
SS |
|
|
|
|
|
P |
PC |
RA03 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
RA04 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
RA05 |
|
predviden OPPN |
PA11 |
SZ |
S |
SS |
RA06 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
|
|
|
|
|
P |
PC |
RA07 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
C |
CU |
|
|
|
|
|
P |
PC |
RA08 |
|
OPN (70. člen) |
|
SZ |
B |
BT |
RA09 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
C |
CU |
RA10 |
|
veljaven OPPN |
PA10 |
SZ |
S |
SS |
Savinjska dolina in Podvrh – razpršena
poselitev |
SD01 – SD127 |
|
OPN (95. člen) |
|
SZ
SZ |
A
S |
A
SK |
|
|
|
|
Spodnje Gorče |
SG01 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
SG02 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
SG03 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
SG04 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
SG05 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
SG06 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
SG07 |
|
OPN (66. člen) |
|
SZ |
C |
CD |
Šentrupert |
ŠE01 |
|
OPN (61. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
ŠE02 |
|
OPN (96. člen) |
|
SZ |
C |
CD |
ŠE03 |
|
OPN (67. člen) |
|
SZ |
P |
PO |
ŠE04 |
|
OPN (81. člen) |
|
SZ |
C |
CD |
ŠE05 |
|
veljaven OPPN |
PA24 |
SZ |
I |
IG |
ŠE07 |
|
OPN (66. člen) |
|
SZ |
C |
CD |
Šmatevž |
ŠM01 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
ŠM02 |
|
predviden OPPN |
PA16 |
SZ |
S |
SS |
ŠM05 |
|
OPN (99. člen) |
|
SZ |
B |
BT |
ŠM06 |
|
OPN (100. člen) |
|
SZ |
Z |
ZS |
ŠM07 |
|
veljaven ZN |
|
SZ |
S |
SS |
ŠM08 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SS |
ŠM09 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
ŠM10 |
|
OPN (99. člen) |
|
SZ |
C |
CD |
Topovlje |
TO01 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
Trnava |
TR01 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
TR02 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
TR03 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
TR04 |
TR04/01 |
veljaven OPPN |
PA28 |
SZ |
S |
SK |
|
TR04/02 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
|
TR04/03 |
veljaven OPPN |
|
|
|
|
TR05 |
|
veljaven OPPN |
PA26 |
SZ |
C |
CU |
TR06 |
|
veljaven OPPN |
PA26 |
SZ |
C |
CU |
TR07 |
|
veljaven OPPN |
PA26 |
SZ |
C |
CU |
TR08 |
|
predviden OPPN |
PA26 |
SZ |
I |
IG |
TR09 |
|
veljaven OPPN |
|
KZ |
K1 |
K1 |
Varovalni gozdovi |
VG01 – VG27 |
|
OPN (108. člen) |
|
GZ |
G |
G |
Vrtoglav |
VR01 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
VR02 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
VR03 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
VR04 |
|
predviden OPPN |
PA30 |
SZ |
S |
SK |
VR05 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
Zakl |
ZA01 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
ZA02 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
ZA03 |
|
veljaven OPPN |
|
KZ |
K1 |
K1 |
Zgornje Gorče |
ZG01 |
|
OPN (72. člen) |
|
SZ |
S |
SK |
Žovnek |
ŽO01 |
|
predviden OPPN |
PA13 |
SZ |
C |
CD |
|
|
|
|
|
B |
BT |
ŽO02 |
|
veljaven OPPN |
PA14 |
SZ |
B |
BT |
|
|
|
|
|
Z |
ZS |
|
|
|
|
VZ |
V |
VC |
|
|
|
|
KZ |
K1 |
K1 |
ŽO04 |
|
OPN (112. člen) |
|
SZ |
C |
CD |
|
3.3. Območja namenske rabe prostora |
|
41. člen |
|
(1) Za celotno območje Občine Braslovče so določena območja osnovne in
podrobnejše namenske rabe prostora. Območja namenske rabe so določena
glede na fizične lastnosti prostora, predvideno rabo in na podlago
pretežne rabe prostora. |
(2) Za celotno območje Občine Braslovče so določena naslednja območja
osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora: |
I. območja stavbnih zemljišč (SZ): |
1. območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim
dejavnostim (S): |
– stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s
spremljajočimi dejavnostmi (SS) |
– površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z
dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju (SK) |
2. območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim
in družbenim dejavnostim ter bivanju (C): |
– osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega
ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje
(CU) |
– druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena
dejavnost, razen stanovanj (CD) |
3. območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena
industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim
dejavnostim (I): |
– gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim,
trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim (IG) |
– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene
kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali (IK) |
4. posebna območja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja
za turizem, nakupovalna središča in podobno (B): |
– površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim
objektom za turistično ponudbo in nastanitev (BT) |
5. območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa,
predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja
(Z): |
– površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu,
rekreaciji in športom na prostem (ZS) |
– pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle
(ZK) |
6. območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa (P): |
– površine cest (PC) |
– ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne
infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (PO) |
7. območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike (E) |
8. površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v
krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov,
razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih
naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta
naselja) (A), ki se lahko podrobneje delijo na |
– posebne površine razpršene poselitve – območja počitniških hiš (Av) |
– posebne površine razpršene poselitve – območja pretežno stanovanjske
gradnje v okviru razpršene poselitve) (As) |
9. razpršena gradnja kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih
zemljišč (informacija o dejanskem stanju) (RG) |
II. območja kmetijskih zemljišč (KZ) |
1. najboljša kmetijska zemljišča (K1) |
2. druga kmetijska zemljišča (K2) |
III. območja gozdnih zemljišč (GZ) |
1. gozdna zemljišča kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča
namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v
zaraščanju, ki so v skladu z zakonom, ki ureja varstvo, gojenje,
izkoriščanje in rabo gozdov, določena kot gozd (G) |
IV. območja voda (VZ) |
1. območja površinskih voda, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s
področja rabe voda (V): |
– celinske vode (VC). |
(3) Stavbna zemljišča so zazidljiva le pod pogoji tega odloka in ob
upoštevanju vseh omejitev, ki jih določajo varstveni režimi na
(stavbnih) zemljiščih. |
|
3.4. Skupna določila glede prostorskih
izvedbenih pogojev |
|
3.4.1. Skupna določila glede
neskladnih in nelegalnih gradenj |
|
42. člen |
|
(1) Za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja, veljajo enaki
pogoji kot za novogradnjo, kar pomeni, da je izdaja gradbenega
dovoljenja za te objekte možna le, če je dopustna pod pogoji tega odloka
oziroma če je skladna s pogoji tega odloka, ki se nanašajo na gradnje
novega objekta. |
(2) V vseh EUP so za objekte, ki so neskladna ali nedovoljena gradnja,
dopustne odstranitve in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve
nevarnosti za ljudi in okolje. |
(3) Ne glede na določbe tega odloka je za vse objekte, ki so neskladna
ali nedovoljena ali podobna gradnja, dopustna legalizacija izvedenih
gradenj na podlagi zakona, ki ureja pogoje za graditev objektov in sicer
v rokih, kot jih določa ta zakon. Po preteku teh rokov se za objekte, ki
so neskladna ali nedovoljena gradnja, uporabljajo določbe tega odloka
kot je navedeno v prvem odstavku tega člena. |
|
3.4.2. Skupna določila glede vrste
gradenj in izvedbe drugih del |
|
43. člen |
|
(1) V vseh EUP so pod pogoji tega odloka dovoljene naslednje vrste
gradenj in izvedbe drugih del, razen če niso za posamezno EUP s tem
odlokom izrecno prepovedane: |
– gradnja novega objekta, |
– rekonstrukcija legalno zgrajenih stavb; povečanje prostornine ob
rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba presega maksimalne
prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove
stavbe v posamezni EUP – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru
obstoječih gabaritov obstoječe stavbe, razen če ni s tem odlokom izrecno
drugače določeno v okviru razdelka 3.5. Posebna določila glede
prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno EUP |
– odstranitev objekta, |
– spremembe namembnosti legalno zgrajenih stavb ali delov stavb, pod
pogojem, da je nova namembnost skladna z dopustno namembnostjo stavb v
posamezni EUP razen naslednje izjeme: izven stavbnih zemljišč niso
dopustne spremembe namembnosti pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v
objekte za občasno ali stalno bivanje, |
– vzdrževanje, |
– namestitve sončnih zbiralnikov ali sončnih celic, ki so investicijska
vzdrževalna dela, so dopustne na strehah (predvsem večjih stavb) na
območju celotne občine, razen na območjih in objektih varovanih po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine, kjer je tak poseg
dopusten le na podlagi pridobljenega soglasja pristojnega organa. |
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka velja na območjih in
objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
naslednje: |
– dopustno je vzdrževanje objektov, |
– rekonstrukcije legalno zgrajenih stavb so dopustne pri čemer se
prostornina stavbe ne sme povečati. Izjemoma se lahko poveča za toliko,
kot je dopustno v zakonu, ki ureja pogoje za graditve objektov, če
sprememba velikosti ne prizadene varovanih elementov stavbe in s tem
soglaša pristojna strokovna javna služba, |
– gradnje novih objektov, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so
na območjih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
dopustne le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije
ali v primeru dozidave in nadzidave objekta ali drugega dopustnega
posega, ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme
spreminjati lastnosti zaradi katerih je območje ali objekt pridobilo
status območja ali objekta varovanega po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen z varstvenimi
režimi, ki veljajo za ta objekt ali območje, |
– odstranitve objektov ali delov objekta, ki so kulturna dediščina, niso
dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi o kulturni
dediščini – v ta namen je treba predhodno pridobiti soglasje pristojnega
organa. Novogradnja na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta
mora praviloma po lokaciji, velikosti, višini arhitekturnem oblikovanju
in namembnosti biti enaka odstranjenemu objektu. Izjemoma lahko
novogradnja ne upošteva urbanističnih, arhitekturnih in drugih elementov
odstranjenega objekta, če to odstopanje potrdi pristojna strokovna javna
služba s kulturnovarstvenim soglasjem, |
– na
objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev
in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije (mdr. tudi sončnih
elektrarn ali sončnih zbiralnikov ali sončnih celic) ni sprejemljiva, |
– na
ostalih območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine vključno z vplivnimi območji dediščine, je postavitve naprav
za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni
preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti
kulturnovarstveno pogoje in soglasje pristojnega organa. |
(3) Agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor, so dopustne le
na kmetijskih zemljiščih skladno s predpisi, ki urejajo kmetijska
zemljišča ter ob upoštevanju usmeritve za ohranjanje narave, kulturne
dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih
koridorjev. Na območjih varovanih po predpisih s področja kulturne
dediščine, kjer se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika
(vplivna območja), agrarne operacije, ki spreminjajo prostor
(arondacije, komasacije, melioracije), niso dopustne. Odstopanja od tega
člena so dopustna s soglasjem pristojnega organa, kot je to določeno
tudi v (1) odstavku 115. člena tega odloka. |
(4) V vseh EUP je dopustno raziskovanje mineralnih surovin. |
|
3.4.3. Skupna določila glede lege
objektov in drugi pogoji |
|
44. člen |
|
(1) V vseh EUP morajo biti zagotovljeni naslednji odmiki od mej
sosednjih zemljišč: |
– odmiki zahtevnih in manj zahtevnih objektov od mej sosednjih zemljišč
morajo znašati minimalno 4.00 m, razen če ni s tem odlokom drugače
določeno v okviru razdelka 3.5. Posebna določila glede prostorskih
izvedbenih pogojev, |
– odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od mej sosednjih zemljišč
morajo znašati minimalno 2.00 m, razen če ni v nadaljevanju določeno
drugače, |
– odmiki iz prve in druge alineje so lahko izjemoma manjši, če s tem
pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča in so hkrati zagotovljeni
svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je
možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene gradnji, |
– pri posegih na legalno zgrajenih objektih, ki so postavljeni bližje
mejam sosednjih zemljišč, kot so določeni v prvi in drugi alineji, se: |
a)
če se višina objektov ne poveča, se posegi lahko izvajajo v okviru
obstoječih tlorisnih gabaritov, pri tem pisno soglasje lastnika
sosednjega zemljišča ni potrebno, ali |
b)
če se višina objektov poveča in se posegi izvajajo v okviru obstoječih
tlorisnih gabaritov, mora s spremembo višine pisno soglašati lastnik
sosednjega zemljišča ali |
c)
posegi se lahko izvajajo tako, da se upoštevajo določbe glede
predpisanih minimalnih odmikov in možnih odstopanj, |
– določila tega odstavka ne veljajo za postavitev gospodarske javne
infrastrukture ter (internih ali javnih) priključkov nanjo, kar pomeni,
da se lahko gospodarska javna infrastruktura in priključki umeščajo do
roba zemljiških parcel (minimalni odmiki od mej sosednjih zemljišč za
postavitev gospodarske javne infrastrukture niso določeni), pri čemer se
ob sami gradnji gospodarske javne infrastrukture in priključkov (izkopi
ipd.) ne posega na sosednje zemljišče, razen, če se lastniki zemljišč,
na katere vpliva gradnja, o tem pisno sporazumejo, |
– ograje se lahko postavijo do meje zemljiških parcel, razen ograj ob
javnih cestah, vendar tako, da se z ograjo ne posega v sosednje
zemljišče (posegi v sosednje zemljišče brez pisnega soglasja lastnikov
tega zemljišča niso dovoljeni niti v času oziroma za potrebe postavitve
ograje); ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko
gradi tudi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih
razmejuje, o tem pisno sporazumejo; ograja ob javnih cestah se lahko
postavi le pod pogoji upravljavca ceste, |
– oporni zidovi se lahko postavijo do meje zemljiških parcel, razen
opornih zidov ob javnih cestah, vendar tako, da se z njimi ne posega v
sosednje zemljišče (posegi v sosednje zemljišče brez pisnega soglasja
lastnikov tega zemljišča niso dovoljeni niti v času gradnje opornega
zidu); opori zidovi se lahko gradijo tudi na meji s sosednjim
zemljiščem, vendar le, če se lastniki teh zemljišč o tem pisno
sporazumejo; oporni zidovi ob javnih cestah se lahko postavijo le pod
pogoji upravljavca ceste, |
– za
postavitev ograj in opornih zidov ob javnih cestah je potrebno pridobiti
pogoje in pisno soglasje upravljavca ceste, ki določi ustrezne odmike in
njihove višine tako, da ne posega v polje preglednosti, |
– pri umeščanju objektov je potrebno upoštevati zunanjo mejo priobalnega
zemljišča oz odmik od meje vodnega zemljišča v skladu s predpisi s
področja upravljanja z vodami. |
(2) V vseh EUP morajo biti upoštevane naslednje regulacijske linije
oziroma odmiki: |
– zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki objektov od roba ceste v
skladu s pogoji upravljavca; minimalni odmik novih stavb od roba
cestišča regionalne ceste je 8.00 m, parkirišč, ograj in manipulativnih
površin pa 5,00 m; od cestnih teles ostalih javnih cest morajo biti nove
stavbe oddaljene najmanj 5,00 m oziroma v skladu s predpisi glede na
kategorizacijo posamezne ceste, |
– minimalni odmiki od meje vodnega zemljišča, so določeni glede na red
vodotoka, in sicer: |
a)
zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje
vodnega zemljišča oziroma zunaj območja naselja najmanj 40 m od meje
vodnega zemljišča |
b)
zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 2. reda 5 metrov od meje
vodnega zemljišča, |
– stavbe morajo biti odmaknjene vsaj za eno sestojno višino odraslega
gozda od obstoječega gozdnega roba, v izjemnih primerih (termofilni
gozd, gozd na pobočju pod objektom) pa najmanj 10 m; ostali objekti in
ureditve, ki so v nivoju zemljišča (ceste, vodovodi, ograje ipd.) morajo
biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 2 m; za vsako gradnjo, ki se nahaja v
gozdu ali na gozdnem robu znotraj pasu ene sestojne višine odraslega
gozda od obstoječega gozdnega roba, je potrebno pridobiti projektne
pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje zavoda, pristojnega za
gozdove, |
– posegi znotraj območja iz prejšnje alineje so izjemoma dopustni v vseh
EUP, razen za območja varovalnih gozdov, vendar v tem primeru lastnik in
upravljavec gozda ne odgovarjata za morebitno škodo, ki bi nastala na
novozgrajenih objektih in infrastrukturi zaradi bližine gozda. Zato mora
biti predhodno sklenjen notarsko overjen dogovor med lastniki gozda in
investitorjem posega, ki je od obstoječega gozdnega roba oddaljen manj
kot eno sestojno višino odraslega gozda na tem območju. S tem dogovorom
se opredelita plačnik in način plačila dodatnih stroškov, ki lahko s
posegom in njegovim vplivom nastanejo zaradi oteženega gospodarjenja z
gozdom in škod na gozdnem sestoju. Ta dogovor mora biti v vednost
dostavljen zavodu, pristojnemu za gozdove oziroma mora biti sestavni del
projektne dokumentacije za vse objekte, ki so od obstoječega gozdnega
roba oddaljeni manj kot eno sestojno višino odraslega gozda, t.j. 25 m, |
– če
dogovor med lastniki gozda in investitorjem posega, ki je od obstoječega
gozdnega roba oddaljen manj kot eno sestojno višino odraslega gozda, ni
zagotovljen na način iz prejšnje alineje, investitor prevzema
odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo
normalno gospodarjenje z gozdom, ujme ali sanacije njihovih posledic, |
– za
potrebe tega odstavka se kot gozd štejejo zemljišča, ki imajo v OPN
opredeljeno namensko rabo kot »gozdna zemljišča«, zemljišča, ki so v
dejanski rabi opredeljena kot »gozd« ali zemljišča, ki so v naravi
porasla z gozdom, |
– v
primeru dilem glede ocene odmikov ene sestojne višine odraslega gozda od
obstoječega gozdnega roba se upošteva strokovno mnenje zavoda,
pristojnega za gozdove. |
(3) Odstopanje od določil tega člena je možno le ob soglasju z
upravljavcem cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi
razpoznavni gradbeni liniji naselja. |
(4) Za graditev objektov in naprav omrežja mobilne telefonije morajo
biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je
potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih
komunikacij in elektromagnetnega sevanja, |
– objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno umeščati na
stanovanjske stavbe, na stavbe varstvenih, zdravstvenih in
izobraževalnih ustanov ter na otroška igrišča in pokopališča, |
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča na območja in v
objekte namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski, komunalni,
prometni in poslovni dejavnosti ter na območja kmetijskih in gozdnih
zemljišč, |
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se
v čim večji meri združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne
koridorje in naprave, |
– na
varstvenih območjih, kjer se varuje posebna vrednota ali so predmet
drugih varstev, in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture je bazno
postajo dopustno postaviti le ob predhodni pridobitvi soglasja
pristojnega organa, |
– postavljanje samostoječih antenskih stolpov oziroma drogov za bazne
postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve
in gradovi, ni sprejemljivo. |
(5) Za objekte kot so male komunalne čistilne naprave morajo biti
izpolnjeni naslednji pogoji: |
– postavljajo se na parcelo, namenjeno gradnji, |
– izjemoma je postavitev izven območij iz prejšnje alineje mogoča le v
primeru, da je z ustreznim geološko-geomehanskim ali podobnim poročilom
dokazano, da znotraj parcele, namenjene gradnji konfiguracija terena
postavitve takega objekta ne omogoča. |
(6) Za objekte kot so tipski zabojniki za skladiščenje jeklenk za
utekočinjen naftni plin morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– izbrana lokacija se nahaja v sklopu objekta, v katerem se vrši
dejavnost v zvezi z upravljanjem (prodajo ipd.) takih jeklenk, ali na
minimalni varnostni razdalji od takega objekta. |
(7) Za objekte kot so zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otok) morajo
biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– izbrana lokacija se nahaja v naselju ali na njegovem robu ter v
neposredni bližini prometne infrastrukture. |
(8) Za objekte za potrebe kmetijstva in gozdarstva morajo biti
izpolnjeni naslednji pogoji: |
– da
je postavitev kmečke lope v območjih kulturne dediščine mogoča le, če to
dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtovi, pri čemer je potrebna
predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor in pri čemer mora
biti lopa lesena, kar vse se preverja v postopku izdaje
kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojnega organa, |
– da
je v primeru postavitve čebelnjaka zemljišče, na katerem naj bi stal
čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, |
– lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta
čebel iz panjev ne bo posegalo na območja poselitve, |
– pogoji iz druge in tretje alineje tega člena se preverjajo v postopku
izdaje mnenja, soglasja ali podobnega dokumenta, ki ga izda svetovalna
služba v čebelarstvu ali podoben organ, pristojen za področje
čebelarstva, |
– lokacije premičnih čebelnjakov se določijo v sodelovanju z zavodom,
pristojnim za gozdove in sicer z njegovo pristojno območno oziroma
organizacijsko enoto, ob obveznem dogovoru z lastnikom zemljišča. |
(9) Za začasne objekte morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– da
je objekt postavljen zgolj v času sezonske turistične ponudbe ali
prireditve, ki pa ne sme biti daljši od 6 mesecev, |
– da
so postavljeni na vedutno neizpostavljenih mestih tako, da ne bosta
ovirana promet in funkcionalna raba območja, |
– da
je v primeru postavitve odprtega sezonskega gostinskega vrta lokacija
vrta izbrana tako, da se le-ta nahaja v neposredni bližini grajenega
objekta obstoječe gostinske ponudbe, vendar ne več kot v oddaljenosti do
30 m, |
– da
se v območjih kulturne dediščine začasni objekti za sezonsko turistično
ponudbo načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega
območja, |
– da
se začasni objekti za prireditve v območja kulturne dediščine postavijo
samo za omejen čas, |
– da
se začasni objekti za skladiščenje ne postavljajo v območja kulturne
dediščine. |
(10) Za vadbene objekte morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– da
se postavljajo v skladu s splošnimi principi varnosti in oblikovno
zasnovo območja, |
– da
se montažni napihljivi šotori ne postavljajo v območjih kulturne
dediščine. |
(11) Za spominska obeležja, skulpture, vodnjake in podobne objekte
morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– da
s postavitvijo dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo prometa, na
stavbah pa morajo biti postavljeni tako, da ne slabšajo bivalnih pogojev
in varnosti objekta, |
– da
se pred postavitvijo v območjih kulturne dediščine izdela prostorska
presoja postavitve in preveri vpliv na obstoječo kulturno dediščino. |
(12) Za urbano opremo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– da
se postavi v skladu s splošnimi načeli varnosti uporabnikov, |
– oglaševanje za lastne potrebe je dovoljeno na poslovnih objektih in na
parcelah, namenjenih gradnji teh poslovnih objektov, |
– določila prejšnje alineje ne veljajo za postavitev objektov za
oglaševanje na območjih kulturne dediščine (enote, vplivna območja in
območja krajinske prepoznavnosti), kjer postavljanje teh objektov ni
dovoljeno; izjemoma se lahko za krajevna obvestila v teh območjih
uporabljajo lesene table, pritrjene na posamezen vaški objekt, |
– postavljanje začasnih transparentov je dovoljeno na v naprej
dogovorjenih lokacijah na podlagi soglasja občinske uprave Občine
Braslovče; lokacije ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante, |
– določila prejšnje alineje ne veljajo za postavitev transparentov na
območjih kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske
prepoznavnosti), kjer postavljanje teh objektov ni dovoljeno, |
– da
je v primeru postavitve nadstrešnice in javne kolesarnice lokacija
izbrana tako, da se nahaja v neposredni bližini že zgrajene prometne
infrastrukture. |
(13) Za sončne zbiralnike ali sončne celice morajo biti izpolnjeni
naslednji pogoji: |
– postavitev je dopustna na strehah in sicer zgolj v isti ravnini strehe
(predvsem večjih objektov) na območju celotne občine, |
– določila prejšnje alineje ne veljajo za postavitev takih objektov na
območjih in objektih varovanih po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine: na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni
spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne
energije ni dopustna; na ostalih območjih, varovanih po predpisih s
področja kulturne dediščine vključno z vplivnimi območji dediščine, je
postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le
izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno
pridobiti kulturnovarstveno pogoje in soglasje pristojnega organa. |
(14) Za pomožne objekti v javni rabi, ki so začasnega značaja (kiosk,
gostinski vrt, pokriti prostor, oder z nadstreškom, cirkus, tribuna)
morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: |
– da
so postavljeni tako, da ne ovirajo osnovnega toka peš prometa in
funkcionalno oviranih ljudi, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
(15) V vseh EUP se nezahtevni in enostavni objekti postavljajo na
parcelo, namenjeno gradnji na kateri že stoji legalno zgrajen objekt, če
pa to ni mogoče, pa lahko tudi na druga območja, pod pogojem, da so
izpolnjene: |
–
vse zahteve razdelka 3.4. Skupna določila glede prostorskih izvedbenih
pogojev od 42. do 57. člena tega odloka in |
– zahteve iz tabele 3, v kateri znak »+« pomeni, da je tak objekt
dovoljen ob upoštevanju morebitne opombe, znak »–« pomeni, da tak objekt
ni dovoljen, znak »o« pa pomeni, da so dovoljeni le določeni objekti iz
skupine in sicer skladno z opombo in |
– druga določila odloka, ki gradnjo posameznih vrst nezahtevnih in
enostavnih objektov v nekaterih EUP (npr. podpornih zidov ipd.) ali v
nekaterih območjih (npr. objektov za oglaševanje v območjih kulturne
dediščine ipd.) celo prepovedujejo, |
(16) V vseh EUP se nezahtevni in enostavni objekti lahko postavljajo le,
če je taka gradnja skladna s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin
ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
kulturne dediščine in narave. Na območjih varovanih po predpisih s
področja kulturne dediščine so dopustna le tiste vrste nezahtevnih in
enostavnih objektov, katerih gradnja ali postavitev je v skladu z
varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine. |
(17) Pogoje glede odmikov in regulacijskih linij za nezahtevne in
enostavne objekte predpisuje razdelek 3.4.3. Skupna določila glede lege
objektov v 44. členu tega odloka. |
(18) Na območjih razpršene gradnje je poleg nezahtevnih in enostavnih
objektov iz tabele 3 dopustna tudi postavitev nezahtevnih in
enostavnih objektov kot jih določa 114. člen tega odloka. |
tabela 3 |
nezahtevni in enostavni objekti: |
namenska raba (NR):
določbe glede postavitve enostavnih in
nezahtevnih objektov na kmetijska zemljišča (K1 in K2)
predpisuje 48. člen tega odloka |
opombe: |
|
S |
C |
I |
B |
Z |
P |
E |
A |
G |
VZ |
|
majhna stavba in majhna stavba kot
dopolnitev obstoječe pozidave |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
- |
|
pomožni obj. v javni rabi |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
o |
na VZ so dopustni samo pomožni cestni
objekti
za vse NR: večnamenski kioski niso
dopustni na območjih, varovanih po predpisih varstva kulturne
dediščine |
ograja |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
o |
- |
Na G je ograjevanje gozda dovoljeno samo
v primerih, ko je to:
– predvideno v gozdnogojitvenem načrtu
zaradi zaščite mladja ali varstva gozdov pred divjadjo za čas,
ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem,
– potrebno zaradi zaščite vodnih
zajetij, varstva naravnih vrednot in območij, zavarovanih na
podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali
znanstveno-raziskovalnih proučevanje,
– ogradi se lahko tudi gozd s posebnim
namenom, če je to določeno z aktom o razglasitvi gozda za gozd s
posebnim namenom; ograje pašnikov in obore za rejo divjadi se ne
štejejo med te vrste ograj |
podporni zid |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
za vse NR: v nekaterih območjih
(predvsem območjih varstva narave) podporni zidovi izrecno niso
dopustni ali pa niso zaželeni (izven območji grajene strukture
oziroma poselitve); gl. druga določila odloka, med drugim
določbe 45. in 52. člena tega odloka |
mala komunalna čistilna naprava |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
|
nepretočna grenica |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
|
rezervoar |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
|
vodnjak, vodomet |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
|
priključek na objekt GJI in dalj. ogrevanja |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
samostojno parkirišče |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
- |
|
kolesarska pot, pešpot, gozdna pot |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
pomol |
- |
- |
- |
+ |
- |
- |
- |
- |
+ |
+ |
|
športno igrišče na prostem |
+ |
+ |
- |
+ |
+ |
- |
- |
+ |
- |
- |
|
vodno zajetje in obj. za akumul. vode in
namakanje |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
obj. za oglaševanje |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
|
obj. za rejo živali |
+ |
+ |
- |
+ |
- |
+ |
- |
+ |
+ |
+ |
|
pomožni kmetijsko-gozdarski obj. |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
+ |
+ |
- |
|
obj. za kmetijske proizvode in dopolnil.
dej. |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
- |
+ |
+ |
- |
|
pomožni komunalni obj. |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
pomožni letališki, pristaniški obj. in
pomožni obj. na smučišču |
- |
- |
- |
- |
- |
- |
- |
- |
- |
- |
|
pomožni obj. namenjen obrambi in varstvi
pred naravnimi in drugimi nesr. ter pomožni obj. za spremlj.
stanja okolja in narav,.pojavov |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
+ |
|
|
3.4.4. Skupna določila glede
oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov |
|
45. člen |
|
(1) V vseh EUP veljajo naslednji pogoji za oblikovanje nezahtevnih in
enostavnih objektov: |
– nezahtevni in enostavni objekti, med njimi predvsem majhne stavbe:
oblikovno in funkcionalno usklajene z osnovnim obstoječim objektom |
– majhne stavbe, kot so drvarnice, garaže, ute, lope, enoetažni
pritlični objekti, nadstreški in drugi podobni objekti: morajo biti
leseni ali izdelani v montažni izvedbi iz lahkih materialov, razen
temeljev ali temeljne plošče, ki se prilagodi geomehanskim razmeram;
lahko se postavljajo tudi v izvedbi enakih materialov z osnovnim
obstoječim objektom z namenom uskladitve, kot je opisana v predhodni
alineji |
– pomožni objekti v javni rabi (kiosk, gostinski vrt, pokriti prostor,
oder z nadstreškom, tribuna) morajo biti izdelani v montažni izvedbi iz
lahkih materialov |
– ograje: naj bodo praviloma žive meje oziroma lahke ograje, le v
primeru protihrupnih zaščit masivne in po možnosti ozelenjene |
– ograje morajo v EUP Dobrovlje – razpršena poselitev: DO01 – DO48
omogočati prehod prostoživečih vrst, odstopanja od določil te alineje so
možna le v soglasju s pristojno območno enoto zavoda, pristojnega za
ohranjanje narave |
– medsosedske ograje: ne smejo biti višje od 1,80 m, razen v primerih
posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev (ko so lahko ograje višje in
sicer toliko, kot zahteva njena funkcija) ali v primeru, da je s tem
odlokom drugače določeno v okviru razdelka 3.5. Posebna določila glede
prostorskih izvedbenih pogojev |
– ograje proti javni cesti: višina naj upošteva pogoje upravljavca; če
ti niso določeni, je lahko visoka največ 1,80 m, razen v primerih
posebnih varstvenih in zaščitnih zahtev (ko so lahko ograje višje in
sicer toliko, kot zahteva njena funkcija) |
– avtobusna postajališča: na območju celotne občine izdelati celostno
podobo postajališč in druge opreme |
– ekološki otok: biti mora zakrit (lahko ozelenjen z vegetacijo),
nevpadljiv, priporoča se uporaba naravnih materialov, prilagojenih
funkciji, strukturi naselja in krajini |
– čebelnjak: sledi naj tradicionalnemu vzoru |
– čebelnjaki izven območij kmetij: so praviloma prenosni ali postavljeni
na točkovnih temeljih |
– kašča: sledi naj tradicionalnemu vzoru |
– kozolec: dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev |
– poljska pot: na območjih kulturne dediščine možna samo peščena oziroma
se utrdi le po kolesnicah (asfalt in tlakovci niso dopustni) |
– silos: na območjih kulturne dediščine možen samo v horizontalni obliki |
– skedenj: dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev |
– čakalnice in kolesarnice: prilagojene naj bodo okolju in celostni
podobi urbane opreme |
(2) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka veljajo v območjih kulturne
dediščine tudi naslednji pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih
objektov: |
– drvarnica: podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev,
dvokapna streha z naklonom od 40 do 45º, opečna kritina, izjemoma so
možna odstopanja, če oblikovanje ne vpliva na varovane lastnosti enote,
s čimer mora soglašati zavod, pristojen za varstvo nepremične in z njo
povezane premične kulturne dediščine |
– garaža: prvenstven je treba zagotavljati njeno vključevanje v objekte
(gospodarske, poslovne, stanovanjske) oziroma se izvede v obliki
nadkritih parkirnih mest |
– lopa: možna le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom,
pri čemer je potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v
prostor, biti mora lesena |
– nadstrešek: možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega
prostora |
– bazen: potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitev v prostor |
– rezervoar: potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitev v
prostor, načeloma omejen z neizstopajočo živo mejo |
– uta, senčnica: potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitev v
prostor, biti mora lesena |
– ograja: v obliki kot kaže morfološka analiza naselja, kar se preverja
v postopku izdaje kulturnovarstvenih pogojev in soglasja pristojnega
organa |
– objekt javne razsvetljave: izbrati svetila primerne velikosti – ne
višjih od slemen objektov, izdelana mora biti celostna podoba |
– gnojišče, gnojna jama: ograda ne sme presegati 1,3 m |
– gozda cesta: izdelati je potrebno variante tras |
– gozdna učna pot: izdelati je potrebno celostno podobo učnih tabel |
– gozdna žičnica: izogiba naj se objektom in območjem kulturne
dediščine. |
(3) V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se po tem OPN
štejejo tudi vsi enostavni in nezahtevni objekti. |
|
3.4.5. Skupna določila glede ureditve
okolice objektov |
|
46. člen |
|
(1) V vseh EUP se ureditev okolice objektov – prerazporeditev in
izravnava zemeljskih mas, potrebne in dopustne zasaditve, izvedbe drugih
zunanjih ureditev izvaja pod naslednjimi pogoji: |
– višinske razlike naj se premoščajo z nakloni zemljine; brežine naj se
utrdi z zasaditvijo avtohtonih vrst trav, popenjavk, grmovnic in drevja, |
– v
kolikor pri zemeljskih posegih planiranje terena ni mogoče izvajati z
brežinami, kar se dokazuje z geološkim mnenjem, se lahko izvedejo oporni
zidovi; oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in
načeloma ozelenjeni, priporoča se kaskadna (stopničasta) izvedba, ki
omogoča lažjo ozelenitev, |
– okoli objektov so obvezne zasaditve z avtohtonimi rastlinskimi
vrstami; za zasaditve okolice objektov v območjih ohranjanja narave se
uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne
vrste, tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst (npr. cipres) se ne
vnaša. |
(2) Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za EUP Dobrovlje – razpršena
poselitev: DO01 – DO48 v kateri uporaba škarp, teras, ograj in drugih
objektov za premoščanje višinskih razlik ni dopustna. Premostitve naj se
izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin. |
(3) Odstopanja od določil prejšnjega odstavka so možna le izjemoma,
kadar zaradi geotehničinih pogojev ni možna predpisana izvedba. V tem
primeru je možna izvedba opornih zidov v višini največ 1,50 m nad
terenom; v primeru večjih višinskih razlik se oporni zidovi izvedejo
stopničasto. |
|
3.4.6. Skupna določila glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro ter glede varstvenih pasov infrastrukture |
|
47. člen |
|
(1) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede priključevanja objektov,
ki niso enostavni in nezahtevni objekti, na gospodarsko javno
infrastrukturo (GJI) in grajeno javno dobro: |
– obvezna je priključitev na javni vodovod, |
– obvezna je priključitev na fekalno in meteorno kanalizacijo, |
– v
kolikor ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je
obvezna priključitev na individualno čistilno napravo; odvajanje
komunalnih odpadnih vod v greznice ni dovoljeno, |
– komunalne odpadne vode iz obstoječih objektov se lahko v prehodnem
obdobju, kjer ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, do izteka
roka za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki
velja za obstoječe objekte, odvajajo v obstoječo greznico; po izteku
prehodnega obdobja je potrebno komunalne odpadne vode iz obstoječih
objektov speljati na individualne čistilne naprave; pretočne greznice je
potrebno zamenjati s priključitvijo objektov na vodotesno kanalizacijsko
omrežje z zaključkom na centralni čistilni napravi ali mali čistilni
napravi. |
– v
kolikor ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, je
potrebno padavinske vode prioritetno ponikati, pri tem pa morajo biti
ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin
znotraj parcel, namenjenih gradnji; če ponikanje ni možno, je treba
padavinske vode v skladu s predpisi predhodno očistiti in speljati v
bližnji vodotok; odvajanje padavinskih voda z urbanih in utrjenih
površin mora biti urejeno na način, da bo v čim večji možni meri
zmanjšan hipni odtok, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, morebitni suhi zadrževalniki ipd.); pri tem mora biti odvajanje
načrtovano tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in
erozijsko ogroženega območja, |
– tehnološke odpadne vode iz objektov in naprav morajo biti pred iztokom
očiščene do predpisane stopnje, |
– obvezna je priključitev na javno cesto, |
– obvezna je priključitev na električno omrežje, |
– za
ogrevanje se priporoča uporaba t.i. čistih energentov, možna je tudi
oskrba z zemeljskim plinom in gradnja prenosnega in distribucijskega
sistema zemeljskega plina za oskrbo gospodinjstev, industrije in javnih
ustanov z zemeljskim plinom; za priključitev na prenosni sistem
zemeljskega plina je potrebno podati vlogo za izdajo soglasja za
priključitev, ki se vodi v posebnem/ločenem upravnem postopku, |
– za
vsak stanovanjski ali poslovi objekt je potrebo zagotoviti zbirno mesto
za odpadke skladno s 53. členom tega odloka, |
– za
vsak objekt je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest
skladno z zakonodajnim normativom, |
– pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si morajo
investitorji pridobiti pri pristojnih upravljavcih GJI projektne pogoje
oziroma soglasja za priključitev na GJI. |
(2) Enostavni in nezahtevni objekti se v vseh EUP lahko priključujejo na
GJI in na grajeno javno dobro samo v primeru, da so postavljeni na
stavbnem zemljišču. V nasprotnem primeru se lahko na GJI in na grajeno
javno dobro priključujejo samo: |
– enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti in
objekti, ki so proizvod dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, ki jih
priključuje investitor, ki izpolnjuje pogoje iz (3) odstavka 48. člena, |
– pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira, |
– enostavni in nezahtevni objekti, ki so dopustni ob razpršeni gradnji
skladno s 114. členom, |
– mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1MW. |
(3) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede pogojev gradnje v
varovalnih pasovih GJI: |
– če
nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi ali z
zakonom, ki ureja pogoje za graditev vseh objektov opredeljeno kot
varovalni pas GJI, je potrebno pridobiti projektne pogoje, k projektnim
rešitvam pa soglasje pristojnega organa oziroma nosilca javnega
pooblastila, |
– za
vsak poseg v koridorjih obstoječih ali predvidenih daljnovodov je
potrebno pridobiti ustrezno soglasje upravljavca; za vse posege, ki
posegajo v elektroenergetske koridorje daljnovodov je potrebno pridobiti
dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti
veličin elektromagnetnega sevanja skladno z zakonodajo; za vsak poseg v
elektroenergetski varovalni pas je potrebno izdelati ustrezno projektno
dokumentacijo oziroma elaborat križanja; izrecno je v koridorih
daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko
vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano
parkiranje za vsa vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in
eksplozivne materiale; pri projektiranju je potrebno upoštevati potek
ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m dolžine do 30 m od
daljnovodnih stebrov; pri gradnji je potrebno predvideti, da se deli
teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne približajo faznim
vodnikom za napetostni nivo 400 kV na manj kot 5 m, za napetostni nivo
220 kV na manj kot 4 m in za napetostni nivo 110 kV na manj kot 3 m. |
(4) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede pogojev gradnje v
varovalnih pasovih obstoječih ali predvidenih daljnovodov: |
– za
vsak poseg v koridorjih obstoječih ali predvidenih daljnovodov s
pripadajočimi transformatorskimi postajami je potrebno pridobiti
ustrezno soglasje upravljavca, |
– za
vse posege, ki posegajo v elektroenergetske koridorje daljnovodov je
potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso
prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja skladno z
zakonodajo, |
– za
vsak poseg v elektroenergetski varovalni pas je potrebno izdelati
ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja, |
– izrecno je v koridorih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih
objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod
daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vsa vozila, ki prevažajo
vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale, |
– pri projektiranju je potrebno upoštevati potek ozemljitev, ki so
položene v globini 0,5 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov, |
– vsa dela morajo biti speljana tako, da se ne poškoduje ozemljitev
daljnovodnih stebrov; v primeru poškodbe ozemljitvenega sistema je
investitor dolžan sanirati poškodbo v prisotnosti predstavnika
upravljavca, |
– pri gradnji je potrebno predvideti, da se deli teles, ročice gradbenih
strojev ali drugi predmeti ne približajo faznim vodnikom za napetostni
nivo 400 kV na manj kot 5 m, za napetostni nivo 220 kV na manj kot 4 m
in za napetostni nivo 110 kV na manj kot 3 m, |
– v
tistih EUP, ki posegajo v varovalni pas elektroenergetskega omrežja
(EEO), so dopustni le posegi, ki so skladni z veljavnimi predpisi s tega
področja pod pogoji pristojnega upravljavca, |
– pri gradnji objektov je potrebo upoštevati zakonodajo oziroma
pravilnik, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter
opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih
omrežij, na podlagi katerega so določene vrste objektov v varovalnem
pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov prepovedane, |
– pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in
naprav je potrebno upoštevati zakonodajo s področja elektromagnetnega
sevanja in hrupa, |
– skladno s predpisi s področja graditve je za predvidene objekte
potrebno od Elektra Celje, d.d. pridobit projektne pogoje in soglasja k
projektu ter soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje. |
(5) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede pogojev gradnje v
varovalnih pasovih prenosnega omrežja zemeljskega plina: |
– za
vsak poseg v pripadajočem nadzorovanem pasu prenosnega omrežja
zemeljskega plina je potrebno pridobiti ustrezno soglasje upravljavca, |
– pri načrtovanju novih posegov v prostor na območju obstoječih in
predvidenih plinovodnih koridorjev je potrebno upoštevati področno
zakonodajo, predvsem pa omejitve v pripadajočem varovalnem pasu
prenosnega sistema zemeljskega plina (2 x 65 m) in posebne pogoje v
varnostnem pasu (2 x 5 m) ter pridobiti soglasja pristojnega operaterja
prenosnega sistema zemeljskega plina. |
(6) V tistih EUP Območje državnega prostorskega akta, v katerih velja
Lokacijski načrt za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem (Uradni list
RS, št. 26/94-1124, 45/95-2207 – SP./dop., 36/00-1692 – spr./dop. za AC
bazo, 110/02-5386 – ZUreP-1, 33/07-1761 – ZPNačrt), in v vseh EUP, ki
mejijo na te EUP, veljajo naslednja določila glede pogojev gradnje v
varovalnih pasovih avtoceste (AC): |
– vse posege v varovalni pas AC, ki meri 40 m od roba cestnega sveta na
vsako stran, je možno izvajati le po predhodnem soglasju DARS, d.d., |
– posegi v varovalni pas AC ne smejo biti v nasprotju z njenimi
koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na
njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja
njenega videza, |
– v
varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih
objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje, |
– meteorna voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana
v naprave za odvodnjavanje AC in njenega cestnega sveta, |
– razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in
svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi, |
– zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočena ali ovirana
izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in
vzdrževalnih del v javno korist na AC in na njenih spremljajočih
objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi, |
– v
varovalnem pasu AC je treba načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo
negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu naj se ne načrtuje
objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč
obremenitev s hrupom. |
(7) V vseh EUP veljajo naslednja določila glede pogojev gradnje v
varovalnih pasovih železniške proge: |
– za
vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge (108 m levo
in desno izven naselja oziroma 106 m levo in desno v naselju od osi
skrajnega tira) je potrebno predhodno v skladu z zakonom, ki ureja
pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa,
pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji s
strani upravljavca železniške infrastrukture, |
– pri projektiranju je potrebno upoštevati zakon, ki ureja pogoje za
zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, in pravilnik, ki
določa pogoje za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov,
saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v
varovalnem pasu ob industrijskem tiru, |
– pred izdajo soglasja h gradnji v varovalnem progovnem pasu ni
dovoljeno izvajati nobenih del, |
– pred izdajo gradbenega dovoljenja ali drugega ustreznega upravnega
akta skladno z zakonom, ki ureja pogoje za graditev vseh objektov, v
železniškem varovalnem progovnem pasu ni dovoljeno izvajati nobenih del, |
– za
objekte in naprave, ki se bodo projektirali v bližini ali v območju
železniških prog, je potrebno pred pridobitvijo projektnih pogojev
opraviti skupen ogled in predstavitev predstavnikom Slovenskih železnic,
ki ga skliče investitor del, |
– odmik objektov in naprav mora biti min. 12,00 m od osi skrajnega tira,
odmik cestnih in parkirnih prostorov pa mora biti min. 8,00 m od osi
skrajnega tira železniške proge, |
– vsa dela v območju železniških prog je potrebno opraviti pod
nadzorstvom SGD Celje, |
– ob
železniški progi potekajo SVTK kabelske trase, kar je potrebno
upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije; v primeru posegov na
področje kabelskih tras je potrebno izdelati načrt za prestavitev
oziroma zaščito SVTK kablov, |
– vsa dela v železniškem varovalnem pasu je potrebno opraviti pod
nadzorom upravljavca železniške infrastrukture ob predhodni zakoličbi
kabelskih tras, |
– v
kolikor so predvideni posegi izven varovalnega progovnega pasu
železniške proge, projekti pogoji in soglasje s strani upravljavca
železniške infrastrukture niso potrebni. |
(8) Varovalni pasovi so v vseh EUP enaki in sicer so navedeni v tabeli
4; pogoje za posege v varovalne pasove oziroma morebitna odstopanja
od tega člena določa pristojni upravljavec infrastrukture; poleg tabele
4 se upoštevajo tudi določila 44. člena tega odloka: |
tabela 4 |
A) varovalni pas GJI |
vodovod |
3 m levo in desno od osi voda |
kanalizacija |
3 m levo in desno od osi voda |
vod, namenjen telekomunikacijskim
storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom |
3 m levo in desno od osi voda |
plinovod |
2 x 65 m |
drugi vodi, ki služijo namenu GJI |
3 m levo in desno od osi voda |
B) varovalni pas elektroenergetskih vodov
in objektov tega omrežja |
napetostni nivo 400 kV in 220 kV |
40 m levo in desno od osi DV oziroma 40 m
od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje |
napetostni nivo 110 kV |
15 m levo in desno od osi DV oziroma 15 m
od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje |
napetostni nivo 20 kV |
10 m levo in desno od osi DV in pripadajoče
transformatorske postaje |
SN in NN podzemni el. en. vod |
1 m od osi SN in NN podzemnega el. en. voda |
NN nadzemnega el. en. vod |
1.5 m od osi NN nadzemnega el. en. voda |
podzemni kablovodi |
za nadzemni večsistemski daljnovod in
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in
220 kV 40 m,
za podzemni kabelski sistem nazivne
napetosti 400 kV in 220 kV 10 m,
za nadzemni večsistemski daljnovod in
razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in
35 kV 15 m,
za podzemni kabelski sistem nazivne
napetosti 110 kV in 35 kV 3 m |
transformatorska postaja |
2 m, razen na območjih s I. stopnjo varstva
pred sevanjem, kjer je oddaljenost min. 5 m |
C) varovalni pas prometne infrastrukture |
avtoceste |
40 m od zunanjega roba cestnega sveta |
hitre ceste |
35 m od zunanjega roba cestnega sveta |
glavne ceste |
25 m od zunanjega roba cestnega sveta |
regionalne ceste |
15 m od zunanjega roba cestnega sveta |
državne kolesarske poti |
5 m od zunanjega roba cestnega sveta |
občinske ceste |
skladno z odlokom o občinskih cestah |
železnice |
108 m levo in desno izven naselja oziroma
106 m v naselju od osi skrajnega tira |
|
3.4.7. Skupna določila glede posegov
na kmetijska zemljišča |
|
48. člen |
|
(1) Na območjih kmetijskih zemljišč, ki so najboljša kmetijska zemljišča
in druga kmetijska zemljišča, je dopustna gradnja naslednjih objektov
ali posegov v prostor: |
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč, |
– enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z
uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in
vinske kleti, |
– objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja
tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po
uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med
pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen grajenega rastlinjaka, ki
lahko presega velikost nezahtevnih objektov, |
– čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih
temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2, |
– staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih,
namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno
100 m2, |
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol,
količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti
ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje,
zaščitna mreža), |
– pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, |
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira, |
– začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v
času sezone: |
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, |
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, |
– začasna tribuna za gledalce na prostem, |
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični
čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik), |
– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska
preža, ptičja opazovalnica), |
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt: |
– ki
ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, |
– ki
je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območja
stavbnih zemljišča) ali |
– ki
ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, |
– gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega
pomena uvrščeni v skupini: |
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in
priključki nanje, in |
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in
priključki nanje, |
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja
ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana
rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču,
kolesarske poti in pešpoti, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter
objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste
treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, |
– mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko
zemljišče z boniteto manj kot 35. |
(2) Gradnja, odmera, rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev,
odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture
s priključki iz predhodnega odstavka je dopustna le pod pogojem, da se
ne povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za
prostoživeče vrste. |
(3) Ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, lahko staje in
pomožne kmetijske-gozdarske objekte, ki so po predpisu, ki ureja
razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, nezahtevni objekti,
razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje
in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za
zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor,
ki ima v lasti oziroma zakupu: |
– najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč
uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge
kmetijske površine, ali |
– najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske
rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade. |
(4) Drugi pogoji za posege na kmetijska zemljišča so: |
– na
kmetijskih zemljiščih so dopustna vsa dela, ki so potrebna za
obdelovanje kmetijskih zemljišč skladno s predpisi o kmetijskih
zemljiščih, |
– na
kmetijskih zemljiščih so dopustne agrarne operacije skladno z določbami
43. člena tega odloka, |
– odstranjevanje omejkov, majhnih gozdnih površin v pretežno kmetijskih
območjih ter posek posameznih dreves ni dopusten, |
– izvajanje kmetijskih dejavnosti naj se načrtuje in izvaja tako, da se
zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti, |
– vzpodbuja naj se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko
kmetovanje, integrirana pridelava), |
– pri vseh posegih na kmetijska zemljišča je poleg določb tega člena
potrebno upoštevati tudi druge določbe, še posebej od 51. do 56. člena |
– pri posegih na kmetijska zemljišča, na katerih se v naravi nahaja
gozd, se v primeru krčitev gozdov upoštevajo določbe 49. člena. |
|
3.4.8. Skupna določila glede posegov
na gozdna zemljišča |
|
49. člen |
|
(1) Na gozdnih zemljiščih so dopustna vsa dela, ki so potrebna z
gospodarjenje z gozdovi in gozdnim prostorom skladno s predpisi o
gozdovih. |
(2) Na gozdnih zemljiščih so dopustne krčitve gozdov v kmetijske namene
(za oblikovanje kmetijskih površin kot so travnik, pašnik, njiva,
sadovnjak ipd.) v skladu s soglasjem zavoda, pristojnega za gozdove, če
se območja krčitve nahajajo v območju mešanih kmetijsko-gozdarskih rab
prostora iz evidence zavoda, pristojnega za gozdove, če krčitev obsegajo
do 15 % površine gozdov v območju teh rab in če se krčitve izvajajo na
lokacijah, kjer funkcije gozdov niso posebej poudarjene. Ne glede na
določila prejšnjega stavka niso dopustne krčitve gozdnih površin, ki so
opredeljene kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, ter
krčitve gozdnih površin, ki bi lahko ogrozile naravne vrednote ter
poslabšale ugodno stanje vrst in njihovih habitatov ter habitatnih
tipov, zaradi katerih je opredeljeno območje Natura 2000 in ekološko
pomembno območje. |
(3) Nove zasaditve se izvajajo kot osnovanje nasadov listavcev, ki so
praviloma rastišču primernejši. |
(4) Sukcesijske površine (površine s pionirskimi vrstami) naj se v
strmejših delih ohranjajo brez posegov – dražjih premen. |
(5) Za dvig kvalitete prostora za prostoživeče živali se izvajajo
dopolnilne sadnje s plodonosnimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. |
(6) V območjih, kjer segajo stavbna zemljišča vse do gozdnega roba, je
potrebno oblikovati zaprte gozdne robove, ki se izvedejo kot stopničast,
vrstno pester gozdni rob, ki je statično stabilnejši in primernejši. |
(7) V območjih, kjer segajo stavbna zemljišča vse do gozdnega roba, je
potrebno upoštevati obstoječe dostope do gozda. Vsak dostop mora ob
stiku s prometnico, po kateri je možen izvoz lesa s kamionom, imeti
prostor za začasno deponijo lesa in naklada je lesa na kamion.
Kombinacija prostora za deponijo lesa z nakladalnim prostorom na sami
prometnici je sprejemljiva samo v primeru pomanjkanja prostora ob cesti. |
(8) Gradnja gozdnih prometnic mora biti prostorsko racionalna in v
skladu z okoljskimi zahtevami. Gozdne prometnice ne smejo vidno
razvrednotiti prostora, pospeševati erozijskih procesov ter vplivati na
stanje voda in odtočni režim. Gozdne prometnice morajo biti uporabne v
primeru požara. Uporabljajo se tudi v rekreacijske in turistične namene.
Gozdne prometnice so del infrastrukture v gozdovih in kot takšne
namenjene gospodarjenju z gozdovi. Pogoje gradnje in uporabe posameznih
gozdnih prometnic predpisuje področna zakonodaja. |
(9) Preprečuje se pretirana fragmentacija gozdov. Ohranjajo se prosti
prehodi za živalstvo, preprečujejo se erozijski pojavi, ohranja se
stanje voda in vodni režim. Na območjih izjemnih krajin, kjer se gozdovi
pojavljajo fragmentalno ali z gozdnim robom mejijo na obdelovalne
površine, je treba ohranjati obstoječ obseg gozda kot pomembno sestavino
kulturne krajine. |
(10) Ob gradnji gozdnih in drugih prometnic ter krčitvi gozda je
potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske
raznovrstnosti, zlasti na ekološko pomembnih območjih in območjih Natura
2000. |
(11) Krčitve gozdov se na območjih poraslih z gozdom, ki imajo namensko
rabo določeno kot kmetijska zemljišča (ta območja so bila kot predlogi
za krčitev gozdov podana v postopku priprave OPN), izvedejo v roku 10
let po uveljavitvi OPN. |
(12) Pri krčitvah gozdov v EUP Odprt prostor občine: OP01, ki se
nahajajo v območju ohranjanja narave, in sicer v ekološko pomembnem
območju Dobrovlje – Čreta, se upoštevajo tudi naslednje usmeritve: |
– po
krčitvi gozda naj se vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega
zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega
roba |
– gozdni rob se ustrezno vzdržuje |
– ohranja se osnovne reliefne značilnosti površja, prehodi v okoliški
teren naj bodo mehkih oblik |
– ostanki odstranjene vegetacije (panji, korenine, veje) se deponirajo
na območju urejanja ter se jih uporabi za izvedbo zemeljskih del |
– območja naj se ne ograjuje z ograjami, ki bi onemogočale prehod
prostoživečih vrst |
– spodbuja naj se ekstenzivno kmetijstvo |
– preprečuje naj se zaraščanje novih kmetijskih površin |
– kmetijske površine se gnoji na uveljavljen (obstoječ, tradicionalen)
način s hlevskim gnojem; ne uporablja se mineralnih gnojil in gnojevke |
– sestave biocenoze naj se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih
rastlin in živali |
– na
območju naj se ne postavlja trajnih, niti začasnih objektov. |
|
3.4.9. Skupna določila glede posegov
na območja prometne infrastrukture |
|
50. člen |
|
(1) Na območjih prometne infrastrukture, ki so površine cest in ostale
prometne površine, je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev
ter gradnja novega objekta za potrebe izvajanja prometa, vključno z
mirujočim prometom, in sicer: |
– 2
Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP |
Na
prometnih površinah, ki so ostale prometne površine, se prioritetno
urejajo parkirišča. |
(2) Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu
s tabelo 3. |
(3) Znotraj krožišč se lahko umestijo razni simboli kraja, urbana oprema
naj bo enotno oblikovana, oznake (kažipoti, informativne table ipd.) naj
se oblikujejo enotno. |
(4) Umestitev nove ceste v vplivnem območju naselbinskega spomenika
Braslovče – Trško jedro (okvirno parcele št. 60/1, 62, 66, 67, 70, 71,
72, 73/1, 79/1, 84, 85, 91/3, 91/4, 92, 701/1, 704/2, 706/5, 706/6,
706/10, 714, k.o. Braslovče) je sprejemljivo le v primeru, da bo cesta
urejena kot kolovoz, brez nasipov v prostoru. |
|
3.4.10. Skupna določila glede
celostnega ohranjanje kulturne dediščine |
|
51. člen |
|
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju:
objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki,
vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine,
registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN in je njegova obvezna
priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine
(aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vernosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in |
– rekonstrukcija objekta, |
če
so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne
dediščine in prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so
nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno
ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določil tega
odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov,
komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se
izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določil tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne
elemente spomenika je treba izdelati konservatorki načrt, ki je del
projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji
kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določil tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določil tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so
navedeni v tem členu: |
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se vrednote, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih –
cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim
prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa,
vodotoki itd.), |
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti itd.), |
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz
njega), |
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.), |
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
V
primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno
upoštevati tudi prostorske izvedbene pogoje za registrirana arheološka
najdišča. |
Za
registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), |
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema,
likovni elementi), |
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief), |
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), |
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj
in obstoj rastlin, |
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med
sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljali dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če
ni možno najti drugih rešitev in |
– če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
V
primeru, da se območje urejuje z občinskim podrobnim prostorskim
načrtom, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše
določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru
postopka priprave izvedbenega akta. |
Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
Za
drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– materialna substanca, ki je še ohranjena, |
– lokacija in prostorska pojavnost, |
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in
dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se
prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi
katere je bilo vplivno območje določeno. |
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o OPN, je
treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine. |
Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno
EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki
veljajo za to območje urejanja. |
Za
kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je
treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije
za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave
konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi
konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s
konservatorskim načrtom. |
Če
se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov,
neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi
bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti
predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine, Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna
javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno
soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine. |
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa
dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve
objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi tega odloka ali drugih predpisov. |
(14) Za posege energetske sanacije je z vidika varstva kulturne
dediščine treba preučiti vsak posamezen ukrep. |
Vgradnja toplotne izolacije na izpostavljenih fasadah praviloma ni
dopustna, izjemoma je dopustna na fasadah, ki niso izpostavljene in
nimajo likovne vrednosti. |
Struktura, tekstura in barva zaključnega sloja fasadne obloge mora imeti
enake lastnosti kot prvotna fasada. Morebitne členitve fasad (fuge,
stiki različnih materialov, barv) je treba pri rekonstrukciji ponoviti. |
Obnova ali zamenjava stavbnega pohištva: obnova oken (kitanje,
tesnjenje, oplesk) imajo prednost pred zamenjavo z novimi. V primeru
škatlastih (dvojnih oken) je večinoma dopustna zamenjava notranjega
krila z novim, medtem ko je treba zunanje krilo ohraniti in obnoviti.
Tesnjenje oken se izvede na notranjem krilu. Novo stavbno pohištvo mora
biti po merah, obliki, materialu, profilaciji in barvi enako
originalnemu. Zaradi vgradnje izolacijskega stekla so dopustna
odstopanja le pri merah okvirjev za cca 1 cm. Namestitev in vgradnja
zunanjih senčil je dopustna le tam, kjer so že originalno in to v enakih
oblikovnih značilnostih. |
Toplotna izolacija strešnih površin je možna na način, da se z njo ne
spreminja videza strehe. |
Namestitev zunanjih enot strojne opreme (klimatske naprave,
fotovoltaični paneli, toplotne črpalke ipd.): v objektih kulturne
dediščine naj se smiselno presodi o uporabi strojnih naprav brez
zunanjih enot. V primeru uporabe strojnih naprav z zunanjimi enotami je
te naprave sprejemljivo namestiti le izven vidnega polja izpostavljenih
fasad oziroma streh, to je na dvoriščne strani, za balkonske ograje ipd.
Nameščanje naprav na ulične fasade in druge izpostavljene dele objektov
ni sprejemljivo. |
(15) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline skladno po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti zavoda,
pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne
dediščine treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških
raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi
pristojna javna služba. |
(16) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in
ocena arheološkega potenciala še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
(17) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja /
odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z
njo povezane premične kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v
skladu z določili arheološke stroke. |
(18) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične
kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
3.4.11. Skupna določila glede
ohranjanje narave |
|
52. člen |
|
(1) Varovana območja ohranjanja narave, v katerih je treba pridobiti
posebno soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih
oziroma nepremičninah, so določena s posebnimi predpisi. |
(2) Za posege oziroma gradnjo objektov na območju, ki ima na podlagi
predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je potrebno
pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstvene soglasje, ki ga izda
ministrstvo pristojno za ohranjanje narave. |
(3) Za enostavne objekte in nezahtevne objekte ni potrebno pridobivati
projektnih pogojev, potrebno je pridobiti le naravovarstveno soglasje
ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave. |
(4) Če nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja z DPN ali OPPN,
je potrebno skladno z določili zakona, ki določa ukrepe ohranjanja
biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot, pridobiti
naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje ministrstva,
pristojnega za ohranjanje narave. |
(5) Varstveni pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih
vrednot in biotske raznovrstnosti so naslednja: |
– vzpodbuja naj se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, k
zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske
raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko
pomembnih območjih in območjih Natura 2000. |
– na
večjih kmetijskih površinah sredi intenzivne kmetijke krajine se
ohranjajo obstoječe manjše površine gozdnih zemljišč (gozdni otoki) ter
ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki in živice, travniški
sadovnjaki … |
– pri umeščanju in gradnji objektov je potrebno ohranjati travniške
sadovnjake, skupine in posamezna drevesa v agrarni in urbani krajini ter
omejke in grmišča, |
– gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine
odraslega drevesa od obstoječega gozdnega roba ali obvodne drevnine, |
– enostavne in nezahtevne objekte na območjih kmetijske, gozdne in
ostale rabe, ki so izjemoma dopustni na zemljiščih, ki niso zazidljiva,
naj se postavlja izven območij naravnih vrednot in območij habitatov
ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih
tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na
celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju, |
– postavljanje obor in ogrevanje zemljišč v odprti krajini na območjih
ohranjanja narave se ne izvaja oziroma se izvaja na način, da je mogoč
prehod prostoživečih vrst; na območjih, ki so zavarovani po predpisih o
ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih
prostoživečih vrst, |
– za
premoščanje novo izdelanih višinskih razlik naj se ne gradi betonskih
škarp in opornih zidov; premostitve naj se izvedejo v obliki
zatravljenih zemeljskih brežin; brežine naj se utrdi z zasaditvijo
avtohtonih vrst trav, vzpenjavk, grmovnic in drevja, |
– za
zasaditve okolice objektov v območjih ohranjanja narave se uporabijo
avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste;
tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst se ne vnaša, |
– v
primeru urejanja ceste na odseku, kjer je evidentiran prehod dvoživk, bo
pristojna služba za ohranjanje narave podala mnenje o ustreznosti
tehnične izvedbe prehodov in zaščitne ograje za neovirane prehode
dvoživk preko cestišča, |
– ob
gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju prometne infrastrukture naj se
zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste, |
– ob
načrtovanju rekonstrukcij ali investicijsko vzdrževalnih del na odsekih,
kjer se nahaja evidentirani prednostni odsek, je potrebno načrtovanje
prehodov in zaščitnih ograj za neovirano prehajanje dvoživk, |
– načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti, |
– obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja,
kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin, |
– vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje
naravnih procesov na vodah in ob njih, |
– urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva
naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki
zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike; ob
vodotokih naj se ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obsežne
vegetacije, |
– v
potoke naj se ne posega z regulacijami in naj se jih ne onesnažuje;
krčenje gozda ob vodotoku in lesene obrežne vegetacije naj se ne izvaja;
v primeru sanacije brežin naj se ta izvaja z zasaditvijo rastišču
primernih drevesnih in grmovnih vrst, vzpostavi naj se vrstno in
višinsko pestra obrežna vegetacija, |
– na
reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega
stanja; v primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za
zadrževanje visokih voda, naj se pretehta možnost sanacije z
zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku, |
– načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne
infrastrukture naj ne povečuje drobljenja ekosistemov, zagotavlja pa naj
ustrezne prehode za prostoživeče vrste, |
– prečkanje vodov gospodarske javne infrastrukture preko vodotokov, ki
imajo status naravne vrednote ali območja biotske raznovrstnosti, naj se
izvede s podvrtavanjem struge ter na način, ki ne bo zahteval izvedbo
posebnih zaščitnih ukrepov za zavarovanje struge vodotoka, kot je npr.
betoniranje, kamnomet, |
– pri gradnji mostov in cest na območju vodotokov, ki imajo na podlagi
predpisov s področja varstva narave poseben status, se upoštevajo
pogoji, usmeritve in priporočila za ohranjanje naravnih vrednot in
pogojev za ohranitev habitatov zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in
prednostnih habitatnih tipov vezanih na vodno okolje, |
– na
območju naravnih vrednot in območju biotske raznovrstnosti naj se
kablovodi izvedejo podzemno; umeščanje v prostor naj se izvede na način,
da ob izkopu jarka ne bo prišlo do poškodovanja koreninskega sistema
dreves, |
– zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s
tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni
metulji, netopirji) naj se osvetljevanje območij načrtuje tako, da bo
svetloba časovno omejena in prostorsko usmerjena proti tlom;
osvetljevanje naj se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu z
določili uredbe, ki določa mejne vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja, |
– označevanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti naj se
izvaja skladno s pravilnikom, ki določa vrste, osnovne elemente, pisave,
grafične prikaze, materiale, konstrukcije, mere, način izdelave in
načine postavljanja znakov za označevanje zavarovanih območij naravnih
vrednot v naravi, |
– gradnja malih komunalnih čistilnih naprav naj se načrtuje izven
območij, ki imajo na podlagi predpisov s področja varstva narave poseben
status oziroma se upoštevajo pogoji, usmeritve in priporočila za
ohranjanje naravnih vrednot in pogojev za ohranitev habitatov
zavarovanih, redkih in ogroženih vrst in prednostnih habitatnih tipov
vezanih na vodno okolje. |
(6) Z namenom ohranitve lastnosti in zagotavljanja varstva dendroloških
naravnih spomenikov: Valandov topol v Zaklu, zelena duglazija v
Šmatevžu, platana v Šmatevžu, Marovtova smreka pod Dobrovljami in skorš
pri Vrtačnikovi domačiji in spomenika oblikovane narave drevoreda ob
graščini Žovnek, se upošteva prepovedi, usmeritve in priporočila, ki so
podani v aktu o zavarovanju, t.j. v Odloku o razglasitvi dendroloških
spomenikov in spomenikov oblikovanje narave v Občini Žalec (Uradni list
RS, št. 4/97) in v Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o
razglasitvi dendroloških spomenikov in spomenikov oblikovane narave v
Občini Žalec (Uradni list RS, št. 78/98). |
|
3.4.12. Skupna določila glede varstva
okolja, naravnih dobrin in varovanja zdravja |
|
53. člen |
|
(1) Varstvena območja, v katerih je treba pridobiti posebno soglasje
zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih oziroma
nepremičninah, so določena v naslednjih odstavkih tega člena in z
drugimi predpisi, ki opredeljujejo varstvena območja in režime v njih. |
(2) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva voda: |
– vsi objekti morajo biti priključeni na javni kanalizacijski sistem ter
dalje na čistilno napravo; v kolikor ni možna priključitev na javno
kanalizacijsko omrežje, je obvezna priključitev na individualno čistilno
napravo, |
– pretočne greznice je potrebno zamenjati s priključitvijo objektov na
vodotesno kanalizacijsko omrežje z zaključkom na centralni čistilni
napravi ali mali čistilni napravi, |
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se na celotnem območju
Občine Braslovče izvaja skladno s sprejetim Operativnim programom
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju Občine
Braslovče. |
(3) Ukrepi glede varovanja kakovosti zraka so v OPN Braslovče naslednji: |
– objekti ne smejo prekomerno onesnaževati zunanjega zraka z emisijami v
zrak, |
– v
čim večji možni meri je potrebno izkoriščati možnosti pasivnega
ogrevanja, |
– za
individualno ogrevanje je potrebno uporabljati pretežno obnovljive vire
energije, ki naj ne bodo lesna biomasa, |
– umestitev posameznih virov v območja proizvodnih dejavnosti, ki so
pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim
storitvenim ter servisnim dejavnostim (z namensko rabo IP (površine za
industrijo), IG (gospodarske cone) ali IK (površine z objekti za
kmetijsko proizvodnjo)) mora biti usklajena z zahtevami splošne
emisijske uredbe glede pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja – emisije
(koncentracije in količine) onesnaževal v zrak, |
– pri gradnji in obratovanju objektov je potrebno upoštevati pogoje
predpisa o učinkoviti rabi energije v stavbah, |
– za
obstoječe javne objekte se pristopi k celoviti energetski sanaciji stavb
skladno z nacionalnimi programi in predpisi za pospeševanje okolju
prijazne in učinkovite rabe energije, |
– spodbuja se učinkovita raba energije, |
– spodbuja se plinifikacija, |
– dejavnosti, ki so pomemben vir emisij v zrak, se umešča v gospodarska
in industrijska območja, |
– za
preprečevanje širjenja negativnih vplivov iz območij z namensko rabo IG
(gospodarske cone), IK (površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo) in
IP (površine za industrijo) na območja z namensko rabo SS (stanovanjske
površine) in BT (površine za turizem) se v vmesnih območjih gradi
objekte z nestanovanjsko rabo ali uredi zelene pasove kot vmesne
zasaditve, ozelenitve ipd., s katerimi se preprečuje širjenje negativnih
vplivov proti območjem, namenjenim bivanju in počitku, |
– varujejo se zelene površine na območju strnjenih naselij, ki so
namenjene športu, oddihu in rekreaciji, |
– naselja se med seboj povežejo s kolesarskimi potmi, |
– spodbuja se uporaba avtobusnih ter druge oblike trajnostne mobilnosti
(uporaba električnih avtomobilov, izgradnja električnih polnilnic,
souporaba osebnih avtomobilov, skupno lastništvo osebnih avtomobilov
ipd.), |
– za
nove in obstoječe objekte, ki predstavljajo vire vonjav (večje farme in
hleve, bioplinarne ipd.) je obvezna uporaba tehnoloških postopkov pri
reji ter skladiščenju in prevozu gnoja in drugih virov vonjav, ki
zmanjšajo izpuste smradu, |
– pri umeščanju pomembnih virov vonjav v okolje (kompostarne,
bioplinarne ipd.) je potrebno zagotoviti primerno oddaljenost, tako da
je zunanji rob območja virov vonjav od območij stanovanjskih,
gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo
in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno
rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem
kompostiranju, |
– za
ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav,
in za povečanje kapacitet obstoječih objektov se s strokovno študijo
preveri vplivno območje, objekti pa se umestijo na primerno oddaljenost
od navedenih območij, |
– pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba
tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z
neprijetnimi vonjavami. |
(4) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred
hrupom: |
– na
podlagi uredbe, ki določa mejne vrednostih kazalcev hrupa v okolju,
sodijo EUP v naslednje stopnje varstva pred hrupom v odvisnosti od
namenske rabe v posamezni EUP: |
I.
stopnja varstva pred hrupom velja za vse površine na mirnem območju na
prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na
naslednjih območjih: |
– na
območju prometne infrastrukture, |
– na
območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti, |
– na
območju za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter |
– na
območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
II.
stopnja varstva pred hrupom velja za naslednje površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki
je moteč zaradi povzročanja hrupa: |
– na
območju stanovanj: stanovanjske površine (EUP: BR02, BR03, BR04, BR05,
BR06, BR08, BR09, GO01, GO02, GO02 – GO02/01, GR01, GR02, GR02 –
GR02/01, KA01, KA02, KA03, LD01, LD01 – LD01/01, LD01 – LD01/02, LD02,
LD03, LD04, LD04 – LD04/01, LD04 – LD04/02, LD05, LE01, LE02, LE05,
LL01, LL01 – LL01/01, LL01 – LL01/02, LL01 – LL01/03, LL01 – LL01/04,
LL01 – LL01/05, LL01 – LL01/06, LL01 – LL01/07, MB01, MB02, MB03, MB05,
MB05 – MB05/01, MB05 – MB05/02, MB05 – MB05/03, MB05 – MB05/04, MB05 –
MB05/05, MB06, OR07, PŽ01, PŽ02, PŽ03, PŽ03 – PŽ03/01, PŽ03 – PŽ03/02,
PŽ03 – PŽ03/03, PŽ03 – PŽ03/04, PŽ03 – PŽ03/05, PŽ06, PŽ07, RA01, RA02,
RA03, RA04, RA05, RA06, RA10, SG04, SG05, SG06, ŠE01, ŠM02, ŠM07, ŠM08),
stanovanjske površine za posebne namene in površine počitniških hiš, |
– na
območju centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni
okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč, |
– na
posebnem območju: površine za turizem (EUP: BJ01, GR06, GR09, KL01,
LV01, MB04, PJ01, PŠ01, RA08, ŠM05, ŽO01, ŽO02); |
III.
stopnja varstva pred hrupom velja za naslednje površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je
manj moteč zaradi povzročanja hrupa: |
– na
območju stanovanj: površine podeželskega naselja, |
– na
območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti in
druga območja centralnih dejavnosti, |
– na
posebnem območju: športni centri, |
– na
območju zelenih površin: za vse površine, |
– na
površinah razpršene poselitve, |
– na
območju voda: vse površine, razen površin vodne infrastrukture in
površin na mirnem območju na prostem; |
IV.
stopnja varstva pred hrupom velja na naslednjih površinah podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je
dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja
hrupa: |
– na
območju proizvodnih dejavnosti: vse površine, |
– na
posebnem območju: površine drugih območij, |
– na
območju prometne infrastrukture: vse površine, |
– na
območju komunikacijske infrastrukture: vse površine, |
– na
območju energetske infrastrukture: vse površine, |
– na
območju okoljske infrastrukture: vse površine, |
– na
območju za potrebe obrambe in izvajanja nalog policije v naseljih, |
– na
območju voda: površine vodne infrastrukture, |
– na
območju mineralnih surovin: vse površine, |
– na
območju kmetijskih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na
prostem, |
– na
območju gozdnih zemljišč: vse površine, razen na mirnem območju na
prostem, |
– na
območju za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi
izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
– na
območju za potrebe izvajanja nalog policije: vse površine, če hrup ne
nastaja zaradi izvajanja nalog policije in drugih varnostnih nalog
oziroma pri zagotavljanju javnega reda in miru ter varnosti ob naravnih
in drugih nesrečah, in |
– na
območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse
površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države
oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, |
– za
območja veljajo mejne ravni hrupa, kot jih določa Uredba o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v okolju, |
– na
območja z II. stopnjo varstva pred hrupom iz predhodne alineje ni
dovoljeno umeščati dejavnosti, ki bi lahko pomembno spremenile akustično
okolje mirnega območja (poselitve), |
– območja stopenj varstva pred hrupom (II., III., IV.) so praviloma
določena po mejah namenski rab, razen v EUP Grajska vas: GR03 (za katero
je stopnja določena v 76. členu), EUP Grajska vas: GR05 (za katero je
stopnja določena v 77. členu), |
– ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo
biti izvedeni v skladu s predpisi, |
– predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani
gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa, |
– prepovedano je obratovanje virov hrupa, ki čezmerno obremenjujejo
okolje, dokler niso sanirani, pri čemer imajo prednost aktivni ukrepi
(na viru hrupa) pred pasivnimi ukrepi na objektih z varovanimi prostori, |
– prepovedano je umeščanje novih stavb z varovanimi prostori v s hrupom
prekomerno obremenjeno območje (npr. ob cestah, železnicah, območjih za
gospodarske cone – namenska raba IG (gospodarske cone) ipd.), |
– pri umeščanju novih območij, s povečano stopnjo varstva pred hrupom
(namenska raba SS (stanovanjske površine) in BT (površine za turizem))
naj se upoštevajo priporočene mejne vrednosti hrupa svetovne zdravstvene
organizacije Ldvn 55dBA, Lnoč 40 dBA, |
– prepovedano je ustvarjanje novih konfliktnih območij z neposrednimi
stiki podrobne namenske rabe za stanovanjske namene in počitek (SS
(stanovanjske površine), SB (stanovanjske površine za posebne namene) in
SP (površine počitniških hiš)) ali BT (površine za turizem) ter površine
namenjene zdravju kot posebnem območju znotraj območja C (območja
centralnih dejavnosti), kjer velja II. stopnja varstva pred hrupom, z
industrijskimi – gospodarskimi ali infrastrukturnimi območji (IP
(površine za industrijo), IG (gospodarske cone)), kjer velja IV. stopnja
varstva pred hrupom, saj takšna območja podrobnejših namenskih rab
predstavljajo trajno konfliktno območje s stališča zdravja ljudi zaradi
hrupa, |
– potrebna je pridobitev dovoljenja za čezmerno obremenitev s hrupom za
čas trajanja javnih shodov in prireditev, na osnovi strokovne ocene
obremenitve okolja s hrupom za čas trajanja prireditve. |
(5) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede ravnanje z
odpadki: |
– za
vsak stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke,
to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za
mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe
odpadke prevzeme, |
– odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten
dovoz vozilom za odvoz odpadkov, |
– predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja
in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s
komunalnimi odpadki, |
– zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnim zahtevam: |
– funkcionalnim, estetskih, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim
pogojem, |
– ne
sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah, |
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko
max. 15 % v strmini oziroma max. 4 % v klančini, |
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti
morajo biti poglobljeni, |
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja kot je
širina najširšega nameščenega zabojnika, |
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj
0,3 m več kot je širok najširši nameščen zabojnik; enaka širina velja
tudi za poglobljen robnik, |
– tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza
zabojnikov, odporna na udarce in obrabo, |
– zbirno mesto se uredi tako, da se prepreči zdrs zabojnika |
– če
je zbirno mesto v objektu, mora biti urejeno na naslednji način: |
– prostor mora imeti električno razsvetljavo, |
– prostor naj bo ustrezno prezračevan, |
– tla v prostoru naj bodo ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana …) in
nagnjena proti kanalizacijskem jašku z rešetko in priključkom na javno
kanalizacijsko omrežje, |
– v
prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd. |
– v
stanovanjskem naselju je potrebno predvideti utrjen prostor za
postavitev zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov dimenzij min.
5 x 2 m, |
– zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do
zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij; min.
širina transportne poti naj bo 3 m, |
– za
ustrezno ravnanje z odpadki je treba na območju občine v skladu s
predpisom, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki, urediti zadostno
število zbiralnic in zbirnih centrov na prebivalca. |
(6) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva tal: |
– rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno
ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic oziroma okolice
stavb, |
– vnos hranilnih snovi v tla je omejen skladno s predpisi, |
– evidentirati in sanirati je potrebno vsa nelegalna odlagališča
odpadkov na območju občine s prioriteto na občutljivih območjih
(vodovarstvena območja, ob vodotokih in podobno), |
– prepovedano je nekontrolirano in neustrezno odlaganje viškov
izkopanega materiala v tla. |
(7) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varovanja gozdov: |
– za
vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje
zavoda, pristojnega za gozdove, |
– v
poselitvi in ostalih območjih v gozdu ali ob robu se morajo ohraniti ali
po potrebi urediti novi dostopi do gozda za potrebe gospodarjenja z
gozdovi (gozdne vlake, poti), ob naseljih tudi za rekreacijo, |
– za
potrebe tega odstavka se kot gozd štejejo zemljišča, ki imajo v OPN
opredeljeno namensko rabo kot »gozdna zemljišča«, zemljišča, ki so v
dejanski rabi opredeljena kot »gozd« ali zemljišča, ki so v naravi
porasla z gozdom. |
(8) V vseh EUP je v območju vodovarstvenih pasov gradnja omejena na
naslednji način: |
– pri projektiranju in gradnji je potrebno upoštevati zakonodajo, ki
obravnava vodovarstvene pasove in ukrepe za zavarovanje virov pitne
vode, |
– na
vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati omejitve in pogoje
gradnje skladno z veljavno zakonodajo, upoštevati je potrebno že
izdelane študije in strokovne podlage, |
– za
vse obstoječe objekte na vseh vodovarstvenih pasovih se izvede sanacija
kanalizacije oziroma dograditev sistema odvajanja in čiščenja odpadnih
komunalnih voda, |
– na
vodovarstvenih območjih je prepovedan vnos tistih snovi v tla, ki niso v
skladu s predpisi. |
(9) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred
sevanjem: |
– na
podlagi uredbe v zvezi z elektromagnetnim sevanjem v okolju sodijo EUP v
naslednje stopnje varstva pred sevanjem v odvisnosti od namenske rabe
oziroma dejavnosti v posamezni EUP: |
– I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem: območje turističnih objektov, namenjenih bivanju
in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih
in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je
hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim
dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja,
namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju, |
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je
dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč: območje brez
stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni
proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti
ter vsa druga območja, ki niso v prejšnji alineji določena kot I.
območje, |
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I.
območju namenjene javnemu cestnemu prometu. |
– v
vplivna območja virov elektromagnetnega sevanja (s poudarkom na
daljnovodih) ni dovoljeno umeščati dejavnosti, ki so varovane s I.
stopnjo varstva pred sevanjem. |
(10) Na podlagi uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in
življenjskem okolju mora nov objekt ali naprava ali objekt ali naprava v
rekonstrukciji, ki je vir sevanja, za pridobitev dovoljenja za poseg v
prostor izpolnjevati te pogoje: |
– elektromagnetno polje, ki je posledica uporabe ali obratovanja vira,
ne sme povzročati čezmerne obremenitve s sevanjem; obremenitev območja z
EMS zaradi obratovanja vira sevanja ne sme presegati mejnih vrednosti iz
4. člena uredbe o EMS, |
– kjer je obremenitev zaradi sevanja že čezmerna, morajo biti pri
uporabi ali obratovanju obravnavanega vira zagotovljeni ukrepi varstva
pred sevanjem, skladno s to uredbo; v takšna območja ni dovoljeno
umeščati novih ali širiti obstoječih stavb z varovanimi prostori ali
načrtovati namenske rabe prostora, za katero je z uredbo predvidena I.
stopnja varstva pred sevanjem |
– minimalni potrebni odmiki od obstoječih virov EMS, kamor zaradi
varovanja zdravja ljudi ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi
prostori in obratno – od obstoječih objektov z varovanimi prostori ni
dovoljeno umeščati novih virov EMS, ki zaradi varovanja ljudi znašajo:
za 400 kV od 42 do 46 m, za 220 kV od 18 do 24 m, za 110 kV od 11 do 14
m, in so odvisni od tipa daljnovoda oziroma drugega vira EMS. |
(11) Za posege v koridorje obstoječih ali predvidenih daljnovodov se
upoštevajo tudi druga določila odloka, mdr. tudi določila 47. člena. |
(12) Drugi ukrepi glede varovanja zdravja ljudi so na območju OPN
Braslovče so naslednji: |
– večini prebivalstva se zagotovi ustrezna oskrba s kakovostno pitno
vodo, |
– zagotovi se varovanje tal in ohranjanje kmetijskih zemljišč za oskrbo
prebivalstva z zdravo, kakovostno, lokalno pridelano hrano, |
– za
(javno) razsvetljavo se uporablja osvetljevanje s svetili, ki so
nameščena skladno z uredbo, ki določa mejne vrednosti za osvetljenost in
druge ukrepe glede varstva narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega
onesnaževanja, |
– pri (javni) razsvetljavi se upoštevajo ciljne vrednosti za
razsvetljavo cest in javnih površin, kot jih določa uredba, ki določa
ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki
povzročajo svetlobno onesnaževanje, |
– pri (javni) razsvetljavi se upoštevajo omejitve osvetljevanja
varovanih prostorov kot jih določa uredba, ki določa ukrepe za varstvo
bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo, |
– v
Občini Braslovče se glede minimalnega potrebnega časa osončenja bivalnih
prostorov uporablja nacionalni normativ najmanjše dopustne insolacije
bivalnega prostora, in sicer: 1 ura ob zimskem solsticiju, 3 ure ob
ekvinokcijih in 5 ur ob letnem (za kompenzacijo napake zaradi neravnega
horizonta zadošča, da se računsko upošteva kot 10° nad horizontom za
začetek in konec sončnega obsevanja, |
– za
prebivalce se zagotavljajo možnosti za njihov zdrav življenjski slog
(gibanje) in sicer z varovanjem zelenih površin, površin za šport in
rekreacijo, otroških igrišč in javne dostopnosti do njih s peš ali
kolesarskimi potmi. |
(13) Kazalci za spremljanje stanja okolja s stališča varovanja zdravja
ljudi pred vplivi iz okolja so naslednji: |
– število in delež individualnih kurišč in način ogrevanja le-teh ter
delež obnovljivih virov energije, |
– delež prebivalcev in obstoječih objektov, ki komunalno odpadno vodo
odvaja na (ne)ustrezen način, |
– delež prebivalcev in obstoječih objektov, ki se s pitno vodo oskrbuje
preko javnega vodovoda, |
– število in lokacije nelegalnih in saniranih nelegalnih odlagališč
odpadkov, |
– površina nepozidanih stavbnih zemljišč, |
– kakovost pitne vode na vodnih virih, |
– količino porabljene pitne vode glede na opredeljeno zmogljivost
vodnega vira, |
– površino namenske rabe prostora in število objektov z varovanimi
prostori, izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa in
proizvodnih dejavnosti, |
– povprečni letni dnevni promet na državnih in regionalnih cestah ter
cestah z večjo obremenitvijo skozi naselja, kjer pretok presega milijon
vozil letno, |
– število in lokacije zavezancev za prve meritve hrupa, emisij v zrak in
vode, |
– število primerov konfliktnih območij, na katerih so presežene emisije
hrupa na namenski rabi prostora SS (stanovanjske površine, ki so
namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi), lociranih
neposredno ob industrijskih conah, za katere niso urejene vmesne
zasaditve in ozelenitve oziroma v vmesnem prostoru niso zgrajene stavbne
nestanovanjske rabe, |
– poraba električne energije za razsvetljavo občinskih cest in javnih
površin na prebivalca na leto, |
– število stanovanjskih objektov v varovalnem pasu s I. stopnja varstva
virov elektromagnetnega sevanja, |
– število zbiralnic in zbirnih centov za ravnanje z odpadki na
prebivalca, |
– skupna površina zelenih površin na prebivalca, |
– število dejavnosti, ki so vir neprijetnih vonjav (kompostarne,
bioplinarne, večje farme. |
(14) Spremljanje stanja se izvede vsakih 5 let, kazalci pa se v obliki
poročila o spremljanju stanja OPN Braslovče posredujejo organu
pristojnemu za izvajanje Celovite presoje vplivov na okolje. Obveščanje
občanov glede stanja okolja, poročanje o izvedenih omilitvenih ukrepih
in način sprejemanja pritožb prebivalcev zaradi vplivov iz okolja poteka
skladno s področno zakonodajo. |
|
3.4.13. Skupna določila glede varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
54. člen |
|
(1) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred
požari: |
– zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi in premoženja, |
– dimenzionirani morajo biti ustrezni odmiki oziroma požarna ločitev med
posameznimi objekti, |
– zagotoviti je potrebno prometne in delovne površine za intervencijska
vozila, |
– predvideti je potrebno hidrantno omrežje, |
– izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj
zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za
požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti;
požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o
zasnovi in študiji požarne varnosti. |
(2) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varstva pred
drugimi nesrečami: |
– za
vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja ter za
enostanovanjske stavbe in večje nezahtevne objekte po presoji
investitorja glede na mikrolokacijo, je potrebno pridobiti predhodno
geološko mnenje, |
– pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti ali poseganja v prostor na
erozijsko ogroženih ali plazljivih območjih se podrobneje določijo v
soglasju, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda, na
podlagi podrobnejše geološke oziroma hidrogeološke analize oziroma
elaborata, |
– za
ostale gradnje za katere po tem členu in po zakonu geološkega mnenja ni
potrebno pridobiti, je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi
okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih
vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo
tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za kritje
škode ni odgovorna občina, |
– na
območju, kjer je večja možnost pojava erozije in plazov, naj se pri
gradnji objektov upošteva protierozijske ukrepe, |
– pri projektiranju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise, ki
opredeljujejo potresno odporno gradnjo, pri čemer se uporablja karta
projektnega pospeška tal. |
(3) V vseh EUP je na erozijskih območjih prepovedano: |
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
– ogoljevanje površin, |
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
– zasipavanje izvirov, |
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja
pretočne sposobnosti hudourniške struge, |
– vlačenje lesa, |
– odstopanja od tega odstavka so dopustna s soglasjem pristojnega
organa, kot je to določeno tudi v (1) odstavku 115. člena tega odloka. |
(4) V vseh EUP je na plazljivih območjih prepovedano: |
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi
lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče in
razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč, |
– odstopanja od tega odstavka so dopustna s soglasjem pristojnega
organa, kot je to določeno tudi v (1) odstavku 115. člena tega odloka. |
(5) Na naslednjih erozijsko ogroženih in plazljivih območjih oziroma
smiselno v njihovi neposredni okolici je potrebno upoštevati predvidene
ukrepe iz izdelanih geološko-geomehanskih poročil iz 3. člena tega
odloka, in sicer: |
– odsek ceste na grad Žovnek (koordinate E 5500595, N 5125704): |
– brežine nad strugo potoka je potrebno očistiti drevja in panjev, |
– strugo potoka, ki naj bo na novo dimenzionirana, je potrebno očistiti
ter potrebi brežine zavarovati pred erozijo naraslih vod s kamnometom, |
– po
obnovitvi struge potoka je potrebno izvesti mestoma nov spodnji ustroj
povoznih površin ter na daljšem odseku zgornji ustroj makadamskega
cestišča |
– jez Braslovškega jezera (koordinate E 5502824, N 5127847): |
– na
območju obstoječega erozijskega kanala je potrebno spustiti nivo vode v
jezeru najmanj na koto dna odtočnega kanala, |
– del nasipa v območju deformacij je potrebno v celoti odstraniti ter
izvesti kvalitetni nov nasip, |
– na
novo je potrebno izvesti oblogo odvodnega kanala |
– plaz za gospodarskim objektom Podvrh 96 (koordinate E 5501707, N
5128448): |
– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici
ter dotoke meteornih vod (s prečnimi plitvimi jarki) na vplivno območje
plazu, |
– v
primeru, da se pojavijo aktivni izviri podtalnice, je potrebno le-to
zajeti in speljati po neprepustnih ceveh do vznožja pobočja, |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav, v okviru tega pa urediti odvodnjavanje meteornih in podtalnih
vod s plazišča oziroma izvesti v osi plazu in okolici več kamenih
drenažnih reber z odtokom zajetih vod v meteorni odvodnik |
– plaz pod krajevno cesto Podvrh 74/a (koordinate: E 5501438, N
5126296): |
– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici
ter dotoke meteornih vod s cestišča na vplivno območje plazu, |
– omejiti je potrebno promet (predvsem težji) po odseku ogroženem
ceste, |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav, v okviru tega pa urediti odvodnjavanje meteornih in podtalnih
vod v širši okolici ter na območju plazu – pod cesto – predvideti
izgradnjo primerno dimenzioniranega podpornega objekta, kamene zložbe |
– plaz nad vodnim zajetjem na kmetijskih površinah Dobrovlje 12
(koordinate: E 5499823, N 5128178): |
– vse razpoke je potrebno zatesniti s priročno zemljino, |
– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici
ter dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu, |
– izvorne vode naj se kolikor je mogoče zajame ter spelje po
neprepustnem vodotoku v zajetje ali vznožje pobočja |
– plaz nad stanovanjskim objektom Podgorje pri Letušu 3 (koordinate: E
5501339, N 5129764): |
– preprečiti je potrebno dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu, |
– strugo potoka je potrebno preusmeriti na novo izdelano strugo južno od
objektov, |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav, v okviru katerih je potrebno predvideti več zaporednih
podpornih objektov ter urediti odvodnjavanje meteornih vod širšega
zaledja |
– plaz nad krajevno cesto Dobrovlje 32 (koordinate: E 5498787, N
5125627): |
– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici
ter dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu, |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav, v sklopu stabilizacije plazu in ceste je potrebno urediti
odvodnjavanje meteornih in podtalnih vod v širši okolici ter na območju
plazu – nad cesto – predvideti izgradnjo primerno dimenzioniranega
podpornega objekta, kamene zložbe |
– plaz za gospodarskim objektom Podvrh 67 (koordinate: E 5500662, N
5126192): |
– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici
ter dotoke meteornih vod (s prečnimi plitvimi jarki) na vplivno območje
plazu, |
– v
primeru, da se pojavijo aktivni izviri podtalnice, je potrebno le-to
zajeti in speljati po neprepustnih ceveh do vznožja pobočja, |
– zgornji del plazu naj se v primeru obilnih padavin prekrije s folijo |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je potrebno urediti odvodnjavanje
meteornih in podtalnih vod s plazišča oziroma izvesti v osi plazu in
okolici več kamenih drenažnih reber z odtokom zajetih vod v meteorni
odvodnik na vznožju pobočja |
– plaz za gospodarskim objektom Letuš 30 (koordinate: E 5501905, N
5130173): |
– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici
ter dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu, |
– z
izvedbo začasnih sider na srednjem in zgornjem delu plazu naj se
prepreči morebitne zdrse zemljine, |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je predvidoma potrebno na območju
izrivnega roba plazu predvideti izgradnjo primerno dimenzioniranega
podpornega objekta, kamene zložbe |
– plaz nad krajevno cesto pod lovsko kočo na Dobrovljah (koordinate: E
5499860, N 5125642): |
– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici
ter dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu, |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je potrebno urediti odvodnjavanje
meteornih in podtalnih vod v širši okolici ter na območju plazu – nad
cesto – predvideti izgradnjo primerno dimenzioniranega podpornega
objekta, kamene zložbe |
– plaz na krajevni cesti Dobrovlje 36/a (koordinate: E 5499626, N
5124841): |
– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici
ter dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav, v sklopu stabilizacije plazu in ceste je potrebno urediti
odvodnjavanje meteornih in podtalnih vod v širši okolici ter na območju
plazu – nad in pod cesto – predvideti izgradnjo primerno
dimenzioniranega podpornega objekta, kamene zložbe ali pilotne stene |
– plaz za garažo Podvrh 36/a (koordinate: E 5500121, N 5125026): |
– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici
ter dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu |
– iz
zaledja garaže je potrebno odstraniti zemljino ter preveriti statično
stabilnost zaledne stene |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je potrebno urediti odvodnjavanje
meteornih in podtalnih vod v širši okolici ter na območju izrivnega roba
plazu predvideti izgradnjo primerno dimenzioniranega podpornega objekta,
kamene zložbe ali pilotne stene |
– plaz pri objektu Podvrh 44 (koordinate: E 5500695, N 5124517): |
– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih vod na plazišču in okolici
ter dotoke meteornih vod (s prečnimi plitvimi jarki) na vplivno območje
plazu, |
– v
primeru, da se pojavijo aktivni izviri podtalnice, je potrebno le-to
zajeti in speljati po neprepustnih ceveh do vznožja pobočja, |
– zemljino pod cesto – iz območja zajetja oziroma rezervoarja, je
potrebno odstraniti |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je potrebno urediti odvodnjavanje
meteornih in podtalnih vod s plazišča oziroma izvesti v osi plazu in
okolici več kamenih drenažnih reber (ali drenaž) z odtokom zajetih vod v
jarek po makadamsko cesto (nov primerno dimenzioniran prepust) |
– plaz pod veseličnim prostorom v Braslovčah (koordinate: E 5503289, N
5127443): |
– preprečiti je potrebno zastajanje meteornih in izvirnih vod na
plazišču in okolici |
– aktivne izvire podtalnice je potrebno zajeti in speljati po
neprepustnih ceveh do vznožja pobočja, |
– teren nad plazom naj se v primeru padavin zaščiti s folijo |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je potrebno urediti odvodnjavanje
meteornih in podtalnih vod s plazišča oziroma izvesti v osi plazu in
okolici več kamenih drenažnih reber z odtokom zajetih vod v meteorni
dovodnik |
– plaz pod stanovanjskim objektom Podvrh 101 (koordinate: E 5501996, N
5128607): |
– z
zemljino je potrebno zatesniti vse odprte razpoke na plazišču |
– vse dotoke meteornih in morebitnih drenažnih vod na vplivno območje
plazu je potrebno speljati po neprepustnem vodotoku do vznožja pobočja |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav |
– plaz za dvema stanovanjskima objektoma Podvrh 93 (koordinate: E
5502378, N 5127892): |
– preprečiti je potrebno dotoke meteornih vod na vplivno območje plazu |
– z
zemljino je potrebno zatesniti vse odprte razpoke na plazišču |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav |
– plaz nad krajevno cesto Podvrh 53 (koordinate: E 5500914, N 5124596): |
– preprečiti je potrebno dotoke in zastajanje meteornih vod na območju
plazu in okolici ter dotoke meteornih in podtalnih vod speljati izven
vplivnega območja plazu |
– območje je potrebno stabilizirati na podlagi podrobnih geoloških
raziskav, v sklopu stabilizacije plazu je potrebno urediti odvodnjavanje
meteornih vod v širši okolici ter na območju plazu predvideti izgradnjo
primerno dimenzioniranega podpornega objekta, predvidoma nižjo kameno
zložbo z ureditvijo odvodnjavanja zalednih vod |
(6) Pri gradnji objektov se upošteva tudi občutljiva območja,
obravnavana v sklopu območij s posebnimi zahtevami, ter občutljiva
območja zaradi kopalnih voda, skladno z zakonodajo. |
(7) V primeru, ko so ogrožene možnosti za normalno gospodarjenje z
gozdovi, se pri transportu lesa na erozijskih območjih le-ta izvaja na
način, ki je usklajen s pristojnimi nosilci. |
(8) V vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede gradnje na
varstvenih in ogroženih območij: |
– če
nameravan poseg leži na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno
kot varstveno in ogroženo območje, je potrebno pridobiti projektne
pogoje, k projektnim rešitvam pa vodno soglasje, |
– za
enostavne objekte in nezahtevne objekte ni potrebno pridobivati
projektnih pogojev; potrebno je pridobiti le vodno soglasje, |
– če
nameravana gradnja leži na območju, ki se ureja z DPN ali OPPN, se ne
glede na prvo in drugo alinejo te točke šteje, da so projektni pogoji že
pridobljeni z dnem izdaje mnenj k DPN ali OPPN; v tem primeru je
potrebno pridobiti le vodno soglasje, |
– varstvena in ogrožena območja, v katerih je treba pridobiti posebno
soglasje zaradi varstvenega režima, ki velja na teh območjih oziroma
nepremičninah, so določena z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami ter
vodnimi in priobalnimi zemljišči. |
|
3.4.14. Skupna določila glede posegov
na vodnem in priobalnem zemljišču |
|
55. člen |
|
(1) V OPN se natančneje prikazujejo območja vodnih zemljišč z ustrezno
podrobnejšo namensko rabo oziroma se vse ostale vodne površine (za
katere ni določena namenska raba kot površinske vode), kjer je voda
trajno ali občasno prisotna, opredelijo po pretežni namenski rabi
prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v
prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe
celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi
zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. Za
vodno zemljišče (celinskih voda) se štejejo vsa zemljišča na območju
občine, na katerih je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se
zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere,
ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda
obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite
geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno
stoječih voda, vključno z bregom, do najvišje zabeleženega vodostaja. Za
vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda
občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda
zaradi posega v prostor. Priobalno zemljišče celinskih voda je
zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Priobalna zemljišča so
tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Vsi posegi v prostor morajo
biti od meje vodnega zemljišča. |
(2) Na območju občine je vodotok 1. reda Savinja, vsi ostali vodotoki
sodijo med vodotoke 2. reda. |
(3) Na vodnih zemljiščih in priobalnih zemljiščih ni dovoljeno posegati
v prostor, razen za naslednje izjeme, ki jih določa zakonodaja: |
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge
infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
– gradnja objektov grajenega javnega dobra, |
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne
pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr.
objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
(4) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali
priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča
rekonstrukcija, sprememba namembnosti in adaptacija ali obnova, ki
bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objektov, če: |
– se
s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost, |
– se
s tem ne poslabšuje stanja voda, |
– je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
– se
s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
– to
ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami, |
– se
z rekonstrukcijo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje, |
– se
izvede ob zagotavljanju ohranjanja naravnih vrednot in pogojev za
ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov
pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode. |
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in
posegi v prostor, ki bi lahko: |
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, |
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, |
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, |
– onemogočili obstoje in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. |
(6) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: |
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti
obliki, |
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali
drugih podobnih snovi, |
– odlaganje odpadkov. |
(7) Gradnja prometne infrastrukture se predvidi izven priobalnih
zemljišč. Pri načrtovanju poteka trase javne infrastrukture je potrebno
predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa
poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno
zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih,
kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo
poslabšana obstoječa stabilnost brežin in vodotokov. |
(8) V vseh EUP je na priobalnih zemljiščih prepovedano gnojenje in
uporaba sredstev za varstvo rastlin. |
(9) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo
naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi
vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu s področno zakonodajo. |
(10) Pri načrtovanju gradnje komunalnih čistilnih naprav je potrebno
izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega
vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v
vodotok. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne
smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oziroma ne
sme biti povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju. |
(11) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
obvodnih zemljišč naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje
biotske raznovrstnosti. Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov
naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno
nadomestitev teh površin. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se
omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Urejanje
vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko
porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo
ohranjanje ali vzpostavljanje narave rečne dinamike. Ob vodotokih naj se
ohranja ali ponovno vzpostavi zveznost obrežne vegetacije. Na
reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega
stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za
zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem
visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku. Vzdolž vodnih brežin
naj se za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst, npr.:
pelionolistne ambrozije, robinje, rudbekije, japonskega dresnika,
žlezave nedotike, topinambura, velikega pajesna, kanadske zlate rozge,
zagotovi izvajanje ukrepov za njihovo odstranitev in nato vzdržuje
pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno
širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se
prepreči z njihovim sprotnim odstranjevanjem. |
(12) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati tudi temeljne ukrepe s
področja varstva, rabe in ekonomskih inštrumentov ter dopolnilne ukrepe
za preprečitev poslabšanja / slabšanja stanja, za doseganje dobrega
stanja / potenciala, za podnebne spremembe, ekonomske inštrumente in
druge dopolnilne ukrepe za vodno telo podzemnih voda za: Spodnji del
Savinje do Sotle (šifra VTPodV_1009), Savinjska kotlina (šifra
VTPodV_1002) in Kamniško-Savinjske Alpe (šifra VTPodV_1006). |
(13) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni
režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda
pristojni organ. Vodno soglasje je potrebno pridobiti za: |
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču, |
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb skladno z zakonom, ki
ureja upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči, |
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice, |
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih skladno z (8) odstavkom
54. člena tega odloka, |
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda skladno s 47. členom tega odloka, |
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje
vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik, |
– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo,
rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na
vodni režim. |
(14) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati obstoječe objekte merske
mreže za monitoring podzemnih voda na način, da: |
– ni
predvidena kakršnakoli gradnja v min. 5 m radiu od objekta merske mreže, |
– ne
bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda, |
– se
v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z
asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače, |
– bo
odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno
zatekanje, |
– je
zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže. |
(15) Škodljive učinke hudournikov je potrebno preprečevati že v gozdnem
prostoru na manjših vodotokih. |
(16) Za gradnjo ali obnovo objektov, ki lahko vplivajo na varnost
plovbe, na obali ali v vodi, je potrebo skladno z zakonom, ki ureja
varnost plovbe po celinskih vodah, pridobiti soglasje z vidika pogojev
za varnost plovbe, ki ga izda Uprava Republike Slovenije za pomorstvo. |
(17) Druge možne posege na vodna zemljišča določa razdelek 3.5.7.
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev v 115. členu tega odloka. |
|
3.4.15. Skupna določila glede posegov
na območjih poplavne ogroženosti |
|
56. člen |
|
(1) Po podatkih opozorilne karte poplav (vir: agencija, pristojna za
okolje, v sklopu ministrstva, pristojnega za upravljanje z vodami) se v
Občini Braslovče nahajajo poplavna območja in sicer na vzhodnem robu
občine ob celotnem toku Savinje ter v jugo- zahodnem delu, med naselji
Gomilsko, Grajska vas in Trnava. |
(2) Pri načrtovanju na poplavno ogroženih območjih je potrebno
upoštevati uredbo, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti
in posege v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja. |
(3) Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je
sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav oziroma
prikaz poplavnih dogodkov. |
(4) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso
bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije, odstranitev, sprememba
namembnosti in vzdrževanje obstoječih legalno zgrajenih objektov, če ne
povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje
voda. |
(5) Ne glede na določbe tega člena so na poplavnem območju dopustni
posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o
vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. |
(6) Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko
izdelajo za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega
podrobnega prostorskega načrta ali v postopkih nadaljnjega
projektiranja. Pri izdelavi strokovnih podlag se upoštevajo obstoječe
študije, navedene v tekstualnem delu Prikaza stanja prostora oziroma v
3. členu tega odloka. |
|
3.4.16. Skupna določila glede
varovanja zdravja |
|
57. člen |
|
V
vseh EUP veljajo naslednja skupna določila glede varovanja zdravja: |
– iz
objektov ne smejo uhajati strupeni plini, |
– objekti ne smejo povzročati emisij nevarnega sevanja, |
– objekti ne smejo povzročati onesnaženja ali zastrupitve voda in tal, |
– za
spremljanje stanja na področju varovanja zdravja ljudi se lahko
uporabljajo kazalci, navedeni v (13) odstavku 53. člena. |
|
3.4.17. Skupna določila glede varstva
prikritih vojnih grobišč in vojnih grobišč |
|
58. člen |
|
(1) Na območju Občine Braslovče se nahajajo naslednja vojna grobišča, ki
so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi
odloka o OPN in je njegova obvezna priloga: |
– Grobišča 7 borcev NOV in 10 talcev, številka grobišča: 621510011,
velikost 15 m2 (krajevno pokopališče, parc. št. 688/2, k.o.
Braslovče, Gauss-Kr. koord.: Y=5503860, X=5127200) |
– Grobišče 10 talcev, ustreljenih 30. julija 1943 v Primožu pri Ljubnem,
velikost 3 m2 (krajevno pokopališče, parc. št. 688/2, k.o.
Braslovče, Gauss-Kr. koord.: Y=5503860, X=5127200) |
(2) Na vojnih grobiščih iz prejšnjega odstavka je skladno s 30. členom
Zakona o vojnih grobiščih prepovedano: |
– spreminjati zunanji videz vojnega grobišča, |
– poškodovati vojno grobišče ali odtujevati njegove sestavne elemente, |
– izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenilo krnitev spoštovanja do
grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom na vojnih grobiščih. |
(3) Na območju Občine Braslovče v evidenci prikritih vojnih grobišč v RS
ni evidentiran obstoj prikritih vojnih grobišč. |
|
3.5. Posebna določila glede prostorskih
izvedbenih pogojev |
|
3.5.1. Prostorski izvedbeni pogoji za
posamezne EUP |
|
Območje državnega prostorskega akta:
DPA01 – DPA114 |
|
59. člen |
|
(1) Posamezne EUP Območje državnega prostorskega akta: DPA01 – DPA114 se
urejajo z najmanj enim od naslednjih prostorskih aktov: |
1. Državni prostorski načrt za ureditev Savinje za zagotavljanje
poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice do Letuša ob Savinji
(Uradni list RS, št. 103/10-5300) |
2. Državni lokacijski načrt za prenosni plinovod (R25D) od odcepa na
magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v
Šoštanju (Uradni list RS, št. 138/06-5980, 33/07-1761 – ZPNačrt) |
3. Lokacijski načrt za avtocesto Arja vas–Ločica pri Vranskem (Uradni
list RS, št. 26/94-1124, 45/95-2207 – SP./dop., 36/00-1692 – spr./dop.
za AC bazo, 110/02-5386 – ZUreP-1, 33/07-1761 – ZPNačrt) |
4. Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M 2/1 na odseku Rogaška
Slatina–Trojane (Uradni list RS, št. 41/10-2065) |
5. Državni prostorski načrt za državno cesto od priključka Šentrupert na
avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug (Uradni list RS,
št. 3/17). |
(2) Posamezne EUP se urejajo z enim DPA, več DPA hkrati ali z enim od
DPA iz prejšnjega odstavka ob hkratnem upoštevanju usmeritev za
varovalne gozdove (VG) kot je navedeno v tabeli 5 (številka točke
v tabeli se nanaša na DPA, ki je naveden pod posamezno številko od 1 do
5 v predhodnem odstavku tega člena; v primeru napake v tabeli velja, da
se kot pravilni šteje uradno objavljeni podatek o DPA): |
tabela 5 |
EUP |
velja DPA |
velja DPA |
velja DPA |
velja določba VG |
DPA01 |
1. točka |
|
|
|
DPA02 |
2. točka |
|
|
|
DPA03 |
3. točka |
5. točka |
|
|
DPA04 |
4. točka |
|
|
|
DPA05 |
1. točka |
2. točka |
|
|
DPA06 |
2. točka |
|
|
|
DPA07 |
1. točka |
|
|
|
DPA08 |
1. točka |
|
|
|
DPA09 |
1. točka |
|
|
108. člen |
DPA10 |
1. točka |
|
|
|
DPA11 |
1. točka |
|
|
108. člen |
DPA12 |
1. točka |
|
|
108. člen |
DPA13 |
1. točka |
|
|
108. člen |
DPA14 |
1. točka |
|
|
108. člen |
DPA15 |
1. točka |
|
|
108. člen |
DPA16 |
1. točka |
|
|
108. člen |
DPA17 |
1. točka |
|
|
108. člen |
DPA18 |
1. točka |
4. točka |
|
|
DPA19 |
1. točka |
|
|
|
DPA20 |
1. točka |
3. točka |
|
|
DPA21 |
1. točka |
|
|
|
DPA22 |
2. točka |
4. točka |
|
|
DPA23 |
2. točka |
|
|
|
DPA24 |
3. točka |
|
|
108. člen |
DPA25 |
3. točka |
4. točka |
|
|
DPA26 |
3. točka |
|
|
|
DPA27 |
3. točka |
4. točka |
5. točka |
|
DPA28 |
3. točka |
5. točka |
|
|
DPA29 |
3. točka |
|
|
|
DPA30 |
4. točka |
|
|
|
DPA31 |
3. točka |
4. točka |
|
|
DPA32 |
3. točka |
|
|
|
DPA33 |
4. točka |
|
|
|
DPA34 |
4. točka |
|
|
|
DPA35 |
4. točka |
5. točka |
|
|
DPA36 |
3. točka |
4. točka |
|
|
DPA37 |
4. točka |
|
|
|
DPA38 |
4. točka |
|
|
|
DPA39 |
1. točka |
|
|
|
DPA40 |
1. točka |
|
|
|
DPA41 |
3. točka |
|
|
|
DPA42 |
1. točka |
|
|
108. člen |
DPA43 |
1. točka |
|
|
108. člen |
DPA44 |
5. točka |
|
|
|
DPA45 |
5. točka |
2. točka |
|
|
DPA46 |
5. točka |
|
|
|
DPA47 |
2. točka |
|
|
|
DPA48 |
5. točka |
|
|
|
DPA49 |
5. točka |
|
|
|
DPA50 |
5. točka |
|
|
108. člen |
DPA51 |
5. točka |
1. točka |
|
|
DPA52 |
5. točka |
1. točka |
|
108. člen |
DPA53 |
5. točka |
1. točka |
|
108. člen |
DPA54 |
5. točka |
1. točka |
|
|
DPA55 |
5. točka |
1. točka |
|
108. člen |
DPA56 |
5. točka |
|
|
108. člen |
DPA57 |
1. točka |
|
|
|
DPA58 |
5. točka |
1. točka |
|
|
DPA59 |
1. točka |
|
|
|
DPA60 |
1. točka |
|
|
|
DPA61 |
5. točka |
|
|
|
DPA62 |
5. točka |
2. točka |
|
|
DPA63 |
5. točka |
|
|
|
DPA64 |
5. točka |
2. točka |
|
|
DPA65 |
5. točka |
|
|
|
DPA66 |
5. točka |
4. točka |
|
|
DPA67 |
4. točka |
|
|
|
DPA68 |
5. točka |
|
|
|
DPA69 |
5. točka |
4. točka |
|
|
DPA70 |
4. točka |
|
|
|
DPA71 |
5. točka |
|
|
|
DPA72 |
5. točka |
4. točka |
|
|
DPA73 |
5. točka |
3. točka |
4. točka |
|
DPA74 |
4. točka |
|
|
|
DPA75 |
5. točka |
|
|
|
DPA76 |
3. točka |
|
|
|
DPA77 |
5. točka |
|
|
|
DPA78 |
3. točka |
|
|
|
DPA79 |
5. točka |
|
|
|
DPA80 |
5. točka |
|
|
|
DPA81 |
3. točka |
|
|
|
DPA82 |
5. točka |
|
|
|
DPA83 |
5. točka |
|
|
|
DPA84 |
5. točka |
1. točka |
|
|
DPA85 |
5. točka |
1. točka |
3. točka |
|
DPA86 |
5. točka |
1. točka |
|
|
DPA87 |
1. točka |
|
|
|
DPA88 |
3. točka |
|
|
|
DPA89 |
1. točka |
3. točka |
|
|
DPA90 |
5. točka |
|
|
|
DPA91 |
3. točka |
|
|
|
DPA92 |
5. točka |
|
|
|
DPA93 |
5. točka |
3. točka |
|
|
DPA94 |
3. točka |
|
|
|
DPA95 |
5. točka |
|
|
|
DPA96 |
3. točka |
|
|
|
DPA97 |
5. točka |
|
|
|
DPA98 |
3. točka |
|
|
|
DPA99 |
5. točka |
|
|
|
DPA100 |
5. točka |
|
|
|
DPA101 |
3. točka |
|
|
|
DPA102 |
5. točka |
|
|
|
DPA103 |
5. točka |
4. točka |
|
|
DPA104 |
5. točka |
|
|
|
DPA105 |
5. točka |
|
|
|
DPA106 |
5. točka |
|
|
|
DPA107 |
5. točka |
|
|
|
DPA108 |
5. točka |
2. točka |
|
|
DPA109 |
3. točka |
|
|
|
DPA110 |
3. točka |
|
|
|
DPA111 |
1. točka |
|
|
|
DPA112 |
1. točka |
|
|
|
DPA113 |
2. točka |
|
|
|
DPA114 |
2. točka |
|
|
|
|
Braslovče: BR01 |
|
60. člen |
|
(1) Del EUP Braslovče: BR01 se ureja z: |
– BR01/01: OPPN PA2 – Braslovče (Irman) (Uradni list RS, št. 27/11) |
– BR01/02 in BR01/03: OPPN PA2 – Braslovče Trg (Uradni list RS,
št. 106/11) |
– BR01/04: OPPN za del območja PA2 – Braslovče (Šoštarič) (Uradni list
RS, št. 39/15). |
(2) Za preostalo območje EUP Braslovče: BR01, za katero ne veljajo
prostorski akti iz prejšnjega odstavka, je predvidena izdelava novega
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Nov OPPN se lahko
zaradi spremenjenih zahtev izdela tudi za območja iz prejšnjega
odstavka. |
(3) Okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN so naslednje: |
1. usmeritve
glede namenske rabe |
1.1. namenska raba |
– območja centralnih dejavnosti / osrednja območja centralnih
dejavnosti, kjer je dopusten preplet trgovskih, oskrbnih, storitvenih,
upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih,
verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje |
– območja prometne infrastrukture / površine cest, kjer je dovoljena
gradnja cest |
2. usmeritve
glede dopustne izrabe |
2.1. predlagan faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
– max. 3,5 |
2.2. predlagan faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,9 |
3. usmeritve
glede zahtev glede natečajev |
3.1. obveznost natečaja |
– ne |
4. usmeritve
glede prostorskih izvedbeni pogojev |
4.1. predlagane pretežne vrste objektov glede na namen in možnosti
spremembe namembnosti objektov |
– 11
Stanovanjske stavbe |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti |
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča |
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2
Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP |
4.2. predlagane vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
4.3. predlagan odmik od mej sosednjih zemljišč in medsebojni odmiki
objektov |
– objekti se lahko postavijo na sam rob sosednjih zemljišč in sicer v
skladu z že obstoječo zazidavo |
– upoštevati je potrebno že obstoječe medsebojne odmike med objekti, ki
jih je načeloma potrebno ohranjati, pri čemer se lahko objekti med seboj
stikajo |
4.4. predlagane regulacijske linije |
– upošteva se že obstoječa gradbena linija na območju trga, ki poteka po
samem robu fasad obstoječih objektov in katere se morajo objekti z enim
robom fasade dotikati |
4.5. predlagani tlorisni in višinski gabariti objektov |
– pri novih gradnjah se smiselno upoštevajo gabariti obstoječih objektov |
4.6. predlagani pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za
ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– v
celoti je potrebno ohranjati obstoječo podobo trškega jedra, pri čemer
je potrebno sanirati dvoriščne dele v zahodnem delu EUP |
4.7. predlagane oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi
naselja) |
– potrebno je ohranjati vse obstoječe kvalitetne oblikovne poteze
posameznih objektov in sicer v skladu s smernicami zavoda, pristojnega
za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine |
4.8. predlagani podrobnejši pogoji glede tipologije objektov |
– v
centru EUP, ob trgu je potrebno ohranjati obstoječo tipologijo trške
hiše z javnim parterjem ter stanovanjskimi ali ostalimi prostori v
nadstropjih |
– v
preostalih delih EUP so možne prvenstveno samostojne hiše ali dvojčki,
pri večstanovanjski gradnji naj prevladuje zgolj vila blok oziroma
manjši blok |
4.9. predlagani pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih
morfoloških struktur |
– v
centru EUP, ob trgu je potrebno ohranjati obstoječ vzorec trške gradnje |
– v
preostalih delih EUP je potrebno ohranjati obstoječ vzorec prostostoječe
strnjene gradnje |
4.10. predlagani pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
4.11. predlagani pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje
površin za mirujoči promet |
– prvenstveno se parkiranje ureja na skupnih zunanjih parkirnih mestih |
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene |
4.12. predlagani pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma
izvedeni tako, da ne kazijo podobe trga |
4.13. predlagano oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi
(okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade
(struktura, vrsta materiala) |
– potrebno je ohranjati vse obstoječe kvalitetne oblikovne poteze
posameznih objektov in sicer v skladu s smernicami zavoda, pristojnega
za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine |
4.14. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka
slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi,
napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov |
– strehe morajo biti dvokapnice |
4.15. predlagana min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– v
centru EUP je potrebno ohranjati obstoječo podolgovato parcelno
strukturo, ki je značilna za stara trška jedra |
5. celostnega
ohranjanja kulturne dediščine |
– OPPN za EUP se pripravi z namenom celovite prenove trškega jedra
Braslovč, ki je zavarovan kot kulturna dediščine (Braslovče – Trško
jedro, EŠD 41) |
– sestavni del OPPN za EUP je konservatorski načrt za prenovo, razen če
zavod, pristojen za varstvo nepremične in z njo povezane premične
kulturne dediščine, v postopku priprave OPPN ne določi drugače |
– pri pripravi OPPN je potrebno še posebej upoštevati območja varstva
kulturne dediščine oziroma naselbinsko dediščino |
– EUP se nahaja znotraj območja naselbinske kulturne dediščine; za vse
posege je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje |
6. ohranjanja
narave: |
– z
namenom ohranjanja habitata zavarovanih vrst netopirjev v ugodnem stanju
naj se pred morebitno obnovo Cerkve Marijinega vnebovzetja in izvedbo
posegov v okolici upošteva pogoje, ki jih v mnenju poda Zavod RS za
varstvo narave, OE Celje; v mnenju se opredelijo način in čas izvedbe
obnovitvenih del in posegov na cerkvi ter v njeni neposredni okolici. |
|
Braslovče: BR02, BR03 Gomilsko: GO01
Grajska vas: GR01 Letuš: LE01, LE02, LE05 Male Braslovče: MB01, MB02,
MB03 Parižlje: PŽ01, PŽ02, PŽ06 Rakovlje: RA03, RA04, RA06, RA07, RA09
Spodnje Gorče: SG04, SG05, SG06 Šentrupert: ŠE01 |
|
61. člen |
|
V
EUP Braslovče: BR02, BR03, Gomilsko: GO01, Grajska vas: GR01, Letuš:
LE01, LE02, LE05, Male Braslovče: MB01, MB02, MB03, Parižlje: PŽ01,
PŽ02, PŽ06, Rakovlje: RA03, RA04, RA06, RA07, RA09, Spodnje Gorče: SG04,
SG05, SG06, Šentrupert: ŠE01 veljajo naslednji prostorski izvedbeni
pogoji glede: |
1. namembnosti
in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti
objektov |
1.1.1. v EUP Gomilsko: GO01, Letuš: LE01, LE02, LE05, Parižlje: PŽ01,
PŽ02, PŽ06, Rakovlje: RA06, RA07, RA09: |
– 11
Stanovanjske stavbe |
1.1.2. v EUP Braslovče: BR02, BR03, Grajska vas: GR01, Male Braslovče:
MB01, MB02, MB03, Rakovlje: RA03, RA04, Šentrupert: ŠE01: |
– 111 Enostanovanjske stavbe |
– 1121 Dvostanovanjske stavbe |
1.1.3. v EUP Spodnje Gorče: SG04, SG05, SG06: |
– 111 Enostanovanjske stavbe |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2
Gradbeni inženirski objekti |
1.1.4. v vseh EUP, razen Spodnje Gorče: SG04, SG05, SG06: |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti |
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča |
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2
Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti
objektov ali prostorskih ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid
v mansardi pa ne presega višine 1,00 m |
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti, in sicer
podolžnih tlorisov stavb |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
– max. 1,2 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,6 |
3. oblikovanja
objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje
oblikovne podobe celotnega naselja |
3.1.1. v EUP Gomilsko: GO01 |
– z
novimi posegi se ohranja zasnova gručastega, deloma središčnega
obcestnega naselja |
3.1.2. v EUP Grajska vas: GR01 |
– z
novimi posegi se v jedru ohranja gručasta zasnova naselja |
3.1.3. v EUP Letuš: LE01, LE02: |
– z
novimi posegi se v jedru ohranja gručasta zasnova naselja |
3.1.4. v EUP Male Braslovče: MB01: |
– z
novimi posegi se ohranja zasnova obcestnega naselja |
3.1.5. v EUP Parižlje: PŽ01, PŽ02, PŽ06: |
– z
novimi posegi se ohranja zasnova gručastega naselja |
3.1.6. v EUP Šentrupert: ŠE01: |
– z
novimi posegi se ohranja zasnova obcestnega naselja |
3.1.7. v vseh EUP: |
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi, ohranjanje pretežne
usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s plastnicami),
kjer gre za prepoznano kvaliteto; sleme je vzporedno z daljšo stranico |
– za
vse EUP je pomembna revitalizacija jedra; poleg strukturne
revitalizacije ter prenove objektov je potrebno tem EUP vrniti nekdanjo
mentalno veljavo |
– potrebno se je posvetiti ambientalni sanaciji ter kvalitativni
izboljšavi odprtih prostorov |
– oblikuje se osrednji trg, ki bo jedru dal mentalno in urbano središče |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve |
– varujejo se vedute na spomenike, ki so zavarovani kot kulturna
dediščina (npr. cerkev) |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov |
– samostoječe stavbe in sicer pretežno samostojne hiše, kmečke hiše in
druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne
stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski
domovi) in podobno |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških
struktur |
– z
novimi posegi se nadaljuje morfologija trške zgoščene prostostoječe
gradnje |
– načrtovanje novih ureditev tako, da se ohrani morfologija umestitve
posameznih objektov z večjim deležem zelenih površin |
– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri
čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi objekti |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega
povezovanja javnih in zelenih površin |
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so
varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje
delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za
mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene |
– parkirna mesta za posamezne objekte je možno zagotoviti tudi na
skupnih parkirnih površinah |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma
izvedeni tako, da ne kazijo podobe naselja |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna,
nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta
materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno ter se
morajo čim bolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico |
– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele ali v pastelnih barvah ali
v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih
barv |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo |
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter
okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka
slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi,
napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov |
– strehe naj bodo dvokapnice z nakloni strešin od 30 do 45º |
– napušči naj bodo minimalni, kritina pa pretežno opečnata (zaželeni
bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi,
izjemoma v sivih odtenkih, kadar je taka barva kritine prevladujoča v
okolici |
– strehe nestanovanjskih stavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane
drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta in so skladne
s prevladujočimi elementi v okolici objekta |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene
gradnji |
– min. 400 m²–max. 800 m² za enostanovanjske stavbe |
– izjemoma so lahko parcele, namenjene gradnji enostanovanjskih stavb
tudi večje, če se nahajajo znotraj grajenega območja kmetije |
– za
ostale objekte: velikosti parcel, namenjenih gradnji, naj se prilagajajo
potrebam objektov |
5. celostnega
ohranjanja kulturne dediščine |
5.1. v EUP Rakovlje: RA07: |
– EUP se nahaja znotraj območja naselbinske kulturne dediščine in
njegovega vplivnega območja; za vse posege je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in soglasje |
5.2. v EUP Grajska vas: GR01 |
– del EUP se nahaja znotraj območja naselbinske kulturne dediščine; za
vse posege v tistem delu EUP, ki se nahaja znotraj zavarovanega območja,
je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje |
– morebitna novogradnja na parcelah št. 1098, 831/3, 921/1, k.o. Grajska
vas je sprejemljiva z upoštevanjem obstoječega urbanizma ter v
tradicionalnih gabaritih in arhitekturi |
– gradnja na parceli 1098, k.o. Grajska vas naj spoštuje
urbanistično-zazidalno in arhitekturno kontinuiteto, locirana mora biti
v skrajnem zahodnem robu navedene parcele, za posege na navedeni parceli
je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje |
5.3. v EUP Braslovče: BR02, Gomilsko: GO01, Grajska vas: GR01, Letuš:
LE01, LE02, Male Braslovče: MB01, Parižlje: P01, PŽ02, Rakovlje: RA06,
RA07, Šentrupert: ŠE01: |
– za
vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje |
6. ohranjanja
narave: |
6.1. v EUP Letuš: LE02, Šentrupert: ŠE01, Grajska vas: GR01: |
– z
namenom ohranjanja habitata zavarovanih vrst netopirjev v ugodnem stanju
naj se pred morebitno obnovo cerkev Sv. Janeza Krstnika (EUP Letuš:
LE02), Sv. Ruperta (EUP Šentrupert: ŠE01), Sv. Krištofa (EUP Grajska
vas: GR01) in izvedbo posegov v okolici upošteva pogoje, ki jih v mnenju
poda Zavod RS za varstvo narave, OE Celje; v mnenju se opredelijo način
in čas izvedbe obnovitvenih del in posegov na cerkvi ter v njeni
neposredni okolici |
7. ohranjanja
kvalitet naselja |
7.1. v EUP Letuš: LE02 |
– na
parceli št. 469/227, k.o. Letuš je možna le nadomestna gradnja oziroma
rekonstrukcija legalno zgrajene stavbe, kot izhaja iz določb 42. in
43. člena tega odloka |
8. zagotavljanja
poplavne varnosti |
8.1. v EUP Šentrupert: ŠE01: |
– na
naslednjih parc. št., vse k.o. Orla vas, je potrebno pred kakršnimikoli
posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi, predvideni z
državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v prostor ne
povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno
s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 444/6, 458/1, 458/2, 458/6,
*178. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da omilitveni
ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen) niso bili
izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali erozijske
nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni. |
|
Rakovlje: RA10 |
|
62. člen |
|
Celotna EUP Rakovlje: RA10 se ureja z: |
– Odlok o OPPN za del območja PA10-Rakovlje vzhod (Strnad) (Uradni list
RS, št. 60/16). |
|
Braslovče: BR04, BR05 |
|
63. člen |
|
(1) Za celotni EUP Braslovče: BR04, BR05 je predvidena izdelava novega
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
(2) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo
določila 61. člena in 52. člena ter prostorske izvedbene pogoje, ki se
nanašajo na ohranjanje vodnega in obvodnega prostora vodotoka Radigaj,
ki ima status naravne vrednote, kot so določeni v 5.1 odstavku
70. člena. |
|
Braslovče: BR06 |
|
64. člen |
|
Celotna EUP Braslovče: BR06 se ureja z: |
– OPPN PA11 – Braslovče (Spolenak) (Uradni list RS, št. 31/10). |
|
Braslovče: BR09 |
|
65. člen |
|
Celotna EUP Braslovče: BR09 se ureja z: |
– Odlok o OPPN za del območja PA11 – Braslovče (Brinovšek) (Uradni list
RS, št. 8/16). |
|
Braslovče: BR07 Grajska vas: GR08 Letuš:
LE13 Spodnje Gorče: SG07 Šentrupert: ŠE07 |
|
66. člen |
|
V
EUP Braslovče: BR07, Grajska vas: GR08, Letuš: LE13, Spodnje Gorče: SG07
in Šentrupert: ŠE07 veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti
in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti
objektov |
1.1.1. v EUP Braslovče: BR07 |
– 121 Gostinske stavbe |
1.1.2. v EUP Grajska vas: GR08, Letuš: LE13 in Spodnje Gorče: SG07 |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti |
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča |
– možni so samo posegi za razvoj obstoječe dejavnosti v posamezni EUP |
1.1.3. v EUP Šentrupert: ŠE07 |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča |
– možni so samo posegi za razvoj obstoječe dejavnosti, in sicer:
proizvodne in storitvene dejavnosti na področju proizvodnje aparatov in
drugih polizdelkov ter prodaje tovornih in gradbenih vozil, ureditev
utrjenih površin za odprt skladiščni prostor, objekt za pokrite
skladiščne prostore in manipulativne površine za opravljanje dejavnosti, |
– možni so samo tisti posegi in dejavnosti, pri katerih ob morebitnih
poplavah ne obstaja možnost onesnaženja večjega obsega |
– možni so samo tisti posegi in dejavnosti, ki ob morebitnih poplavah
niso okolju škodljive |
1.1.4. v vseh EUP: |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2
Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. ne glede na določila točke 1.1. tega člena, je na mestu obstoječih
stanovanjskih stavb in v celotni EUP Grajska vas: GR08 dopustno
vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov, in
sicer: |
– 111 Enostanovanjske stavbe |
– 1121 Dvostanovanjske stavbe |
1.3. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti
objektov ali prostorskih ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana,
kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 0,00 m ali max. K+P+M, pri
čemer je lahko klet delno vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega
višine 1,00 m |
– višina max. do 12 m |
– izjema so obstoječi objekti, ki so večjih dimenzij od navedenih v
predhodnih alinejah – ti se lahko obnavljajo in rekonstruirajo, pri
čemer se ne sme preseči faktorjev izrabe parcele, namenjen gradnji |
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer
podolžnih tlorisov stavb |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
– max. 2,4 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,8 |
3. oblikovanja
objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje
oblikovne podobe celotnega naselja |
– območje naj bo ozelenjeno |
– ozelenitve so potrebne tudi na zunanjih mejah območja kot vizualna
sanacija objektov |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve |
– obvezne so zasaditve na zunanjih robovih vseh EUP |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov |
– tipologija objektov naj sledi funkciji objekta in naj ji bo podrejena |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških
struktur |
– območje je morfološkega značaja gospodarske cone |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega
povezovanja javnih in zelenih površin |
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so
varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje
delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za
mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna,
nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta
materiala) |
– objekti naj bodo oblikovani sodobno ter v duhu svoje funkcije |
– za
fasade ni dovoljeno uporabljati živih barv |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka
slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi,
napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov |
– na
strehah (predvsem večjih objektov) je možno postaviti sončne module
oziroma fotovoltaične sisteme |
– strehe se prilagajajo funkciji objekta, možne so tudi ravne strehe in
strehe nižjih naklonov (max. naklon simetrične dvokapnice je do 45º) |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene
gradnji |
– velikosti parcel, namenjenih gradnji, naj se prilagajajo potrebam
objektov |
5. varstva
pred hrupom |
5.1. v vseh EUP |
– na
zunanjih robovih EUP so obvezne zasaditve, tudi kot vizualna sanacija
EUP |
5.2. v EUP Letuš: LE13: |
– na
zunanjem, predvsem na zahodnem in južnem robu EUP je potrebno postaviti
tako protihrupno zaščito, da v sosednji EUP Letuš: LE02 zaradi hrupa ne
bodo presežene največje dovoljene vrednosti, ki veljajo v EUP Letuš:
LE02 skladno s (4) odstavkom 53. člena tega odloka. |
5.3. v EUP Spodnje Gorče: SG07: |
– na
zunanjem, predvsem na zahodnem in severnem robu EUP je potrebno
postaviti tako protihrupno zaščito, da v sosednji EUP Spodnje Gorče:
SG01 zaradi hrupa ne bodo presežene največje dovoljene vrednosti, ki
veljajo v EUP Spodnje Gorče: SG01 skladno s (4) odstavkom 53. člena tega
odloka. |
5.4. v EUP Šentrupert: ŠE07: |
– na
zunanjem, predvsem na zahodnem in severnem robu EUP je potrebno
postaviti tako protihrupno zaščito, da v sosednji EUP Šentrupert: ŠE01
zaradi hrupa ne bodo presežene največje dovoljene vrednosti, ki veljajo
v EUP Šentrupert: ŠE01 skladno s (4) odstavkom 53. člena tega odloka. |
6. zagotavljanja
poplavne varnosti |
6.1. v EUP Šentrupert: ŠE07: |
– v
EUP je potrebno pred kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi
omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen),
oziroma če posegi v prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske
nevarnosti ali ogroženosti ter skladno s to preveritvijo izvajati
nadaljnje posege. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da
omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen)
niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali
erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni. |
|
Braslovče – pokopališče: BP01 Orla vas:
OR08 Šentrupert: ŠE03 |
|
67. člen |
|
(1) V EUP Braslovče – pokopališče: BP01, Orla vas: OR08, Šentrupert:
ŠE03 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja
novih objektov – parkirišča, in sicer: |
– 2
Gradbeni inženirski objekti |
– gradnja 1 Stavb kot zahtevnih in manj zahtevnih objektov ni dopustna. |
(2) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov iz
tabele 3, ki služijo za potrebe parkirišč. |
(3) Na zunanjih robovih EUP, predvsem na zahodu EUP Šentrupert: ŠE03 in
Orla vas: OR08, so obvezne zasaditve kot vizualna sanacija območja. Prav
tako naj se ozeleni območje parkirišč v celotnih EUP. |
(4) Na zunanjem, predvsem na zahodnem in severnem robu EUP Šentrupert:
ŠE03 je potrebno postaviti tako protihrupno zaščito, da v bližnji EUP
Šentrupert: ŠE01 zaradi hrupa ne bodo presežene največje dovoljene
vrednosti, ki veljajo v EUP Šentrupert: ŠE01 skladno s (4) odstavkom
53. člena tega odloka. |
(5) V EUP Šentrupert: ŠE03 in na njenih robovih nasipavanje terena ni
dopustno. |
|
Braslovče – pokopališče: BP02 Gomilsko:
GO03 |
|
68. člen |
|
(1) V EUP Braslovče – pokopališče: BP02, Gomilsko: GO03 je dopustno
vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov za
potrebe pokopališča, in sicer: |
– 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti |
– 2
Gradbeni inženirski objekti, med njimi predvsem 24204 Pokopališča ter
javne prometne površine, vključno s površinami za mirujoči promet za
potrebe pokopališča in naselja in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo. |
(2) Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s
tabelo 3. |
(3) Oblikovanje in velikost novih objektov naj se prilagaja njihovi
funkciji pokopaliških stavb. Površine za mirujoči promet (parkirišča)
naj se ozeleni, predvsem na zunanji strani EUP kot vizualno sanacijo. |
(4) Dopustne so zasaditve na zunanjih območjih EUP. |
(5) Za vse posege v tistem delu EUP Gomilsko: GO03, kjer se nahajajo
varovani objekti, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje. |
|
Gomilsko: GO04, GO05 |
|
69. člen |
|
Celotna EUP Gomilsko: GO04, GO05 se ureja z: |
– OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo
kmetijskih objektov – kmetija Brinovec (Uradni list RS, št. 31/16). |
|
Braslovško jezero: BJ01 Klavarjevo: KL01
Lovski dom: LV01 Male Braslovče: MB04 Pšake: PŠ01 Rakovlje: RA08 |
|
70. člen |
|
V
EUP Braslovško jezero: BJ01, Klavarjevo: KL01, Lovski dom: LV01, Male
Braslovče: MB04, Pšake: PŠ01, Rakovlje: RA08 veljajo naslednji
prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti
in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti
objektov |
1.1.1. v EUP Male Braslovče: MB04 |
– 121 Gostinske stavbe |
– 12301 Trgovske stavbe |
– 1251 Industrijske stavbe, vendar samo v povezavi z osnovno dejavnostjo
ribogojništva |
1.1.2. v vseh EUP: |
– 121 Gostinske stavbe |
– 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe |
– 2
Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen |
– skladno s tabelo 3 in sicer tistih, ki so v EUP Male Braslovče:
MB04 potrebni za ribogojništvo oziroma v vseh EUP za dodatno gostinsko
in turistično ponudbo |
2. velikosti
objektov ali prostorskih ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– tlorisna površina max. 500 m2 |
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid
v mansardi pa ne presega višine 1,00 m |
– višina max. do 10 m |
– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer
podolžnih tlorisov stavb |
– izjema so obstoječi objekti, ki so večjih dimenzij od navedenih v
predhodnih alinejah – ti se lahko obnavljajo in rekonstruirajo, pri
čemer se ne sme preseči faktorjev izrabe parcele, namenjen gradnji |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
– max. 1,2 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,6 |
3. oblikovanja
objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje
oblikovne podobe celotnega naselja |
– načrtovanje objektov skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje
pretežne usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s
prometnico oziroma plastnicami); sleme je vzporedno z daljšo stranico |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov se ohranijo drevesa in drugo rastje |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov |
– samostoječe stavbe in sicer pretežno samostoječe nestanovanjske stavbe
(samostojne stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni,
gostišča) in nestanovanjske kmetijske stavbe (rastlinjaki, hlevi, staje,
silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, sušilnice sadja,
stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in
podobno |
– kamp, šotorišče, počivališče za avtodome in podobno |
– izrecno je prepovedana gradnja stanovanjskih stavb in počitniških
hišic v celotnih EUP |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških
struktur |
– z
novimi posegi se oblikuje enotno turistično območje |
– z
novimi posegi se ohranja morfologija pozidave posameznih individualnih
prostostoječih stavb s pomožnimi nestanovanjskimi stavbami |
– vsi posegi se v EUP Male Braslovče: MB04 načrtujejo skladno s celovito
ureditvijo ribogojništva z dodatno turistično ponudbo, v vseh EUP pa
skladno s celovito skupno ureditvijo območja EUP |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega
povezovanja javnih in zelenih površin |
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so
varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje
delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana, v skladu z arhitekturnim oblikovanjem celotnega
turističnega območja |
–
oziroma ribogojništva (EUP Male Braslovče: MB04) z dodatno turistično
ponudbo |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za
mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene |
– parkirna mesta za EUP je potrebno zagotoviti na skupnih parkirnih
površinah |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma
izvedeni tako, da ne kazijo podobe EUP |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna,
nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta
materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno ter se
morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico |
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni
dovoljeno uporabljati, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo |
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter
okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka
slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi,
napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov |
– strehe naj bodo dvokapnice z nakloni strešin od 30 do 45º |
– napušči naj bodo minimalni, kritina pa pretežno opečnata (zaželeni
bobrovci ali zarezniki), pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi |
– strehe stavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane drugače in
sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta in so skladne s
prevladujočimi elementi v okolici objekta |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene
gradnji |
– površina parcele, namenjene gradnji se prilagaja funkciji objektov
gostinstva oziroma ribogojništva (EUP Male Braslovče: MB04) z dodatno
turistično ponudbo |
5. ohranjanja
narave |
5.1. v EUP Klavarjevo: KL01: |
– gradnja novih objektov in ureditve okolice objektov naj se načrtuje v
čim večji oddaljenosti od brežin vodotoka oziroma meje naravne vrednote |
– regulacij in ostalih tehničnih ureditev, s katero bi povzročili
spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in
prečnega profila struge), izolacijo in fragmentacijo habitata, naj se ne
izvaja |
– v
primeru nujnosti utrjevanja brežin zaradi bočne erozije, naj se brežina
utrjuje s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni piloti) |
– krčitev vlagoljubne obvodne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se
lahko odstranijo le poškodovana drevesa in grmičevje, oziroma le v
primeru močno oviranega pretoka, vendar tako, da se odstranijo le debla
in veje (pušča naj se panje in korenine) |
– vzdolž desne brežine, kjer je bila odstranjena obrežna grmovna in
drevesna vegetacija, se z zasaditvami rastišču primernih avtohtonih
grmovnih in drevesnih vrst vzpostavi zveznost in pestra višinska
strukturiranost obrežne vegetacije |
– posamična drevesa naj se ohranja |
– propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst |
– sadnja alohtonih vrst grmovnic ali dreves naj se ne izvaja |
– pri izvajanju gradbenih del naj se večja drevesa fizično zaščiti pred
poškodbami |
– območja naj se ne ograjuje |
– odlaganje kakršnegakoli materiala v strugo in na bregove vodotoka naj
se ne izvaja |
– morfologija brežine in dna struge vodotoka se ne spreminja z izgradnjo
dostopov do vode |
– ureditve na območju naj ne omejujejo dostopa do vode |
– objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka naj se ne gradi, v
primeru, ko drugih možnosti ni, pa naj se gradijo tako, da se ob njih z
dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom |
– za
ureditve zelenih površin naj se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic
in drevja; pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled in ne linijska
parkovna zasaditev |
– ureditev površin naj se izvede brez škarp, teras, ograj in drugih
objektov za premoščanje višinskih razlik |
– pohodne oziroma vozne površine naj bodo izdelane iz naravnih
materialov pesek, sekanci, les ipd.) |
– odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo v vodotesne
greznice ali v kanalizacijski sistem |
– osvetljena naj bo le okolica objektov; osvetljevanje naj se uredi
tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko
usmerjena proti tlom in stran od vodotoka ter časovno omejena |
– na
območju z namensko rabo kmetijska zemljišča (območje krčitve gozdov) je
potrebno upoštevati tudi naslednje usmeritve: |
– po
krčitvi gozda naj se vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega
zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega
roba |
– gozdni rob se ustrezno vzdržuje |
– ohranja se osnovne reliefne značilnosti površja, prehodi v okoliški
teren naj bodo mehkih oblik |
– ostanki odstranjene vegetacije (panji, korenine, veje) se deponirajo
na območju urejanja ter se jih uporabi za izvedbo zemeljskih del |
– območja naj se ne ograjuje z ograjami, ki bi onemogočale prehod
prostoživečih vrst |
– spodbuja naj se ekstenzivno kmetijstvo |
– preprečuje naj se zaraščanje novih kmetijskih površin |
– kmetijske površine se gnoji na uveljavljen (obstoječ, tradicionalen)
način s hlevskim gnojem; ne uporablja se mineralnih gnojil in gnojevke |
– sestave biocenoze naj se ne spreminja z naseljevanjem tujerodnih
rastlin in živali |
– na
območju naj se ne postavlja trajnih, niti začasnih objektov |
5.2. v EUP Braslovško jezero: BJ01: |
– pri posegih v prostor se smiselno upoštevajo določbe predhodne 5.1
točke, ki se nanašajo na varovanje vodnih in obvodnih površin |
– vsi objekti se morajo odmikati 5 m od vodnega zemljišča |
– odpadnih voda se ne sme ponikati ali speljati v vodotok. |
|
Dobrovlje – razpršena poselitev: DO01 –
DO48 |
|
71. člen |
|
V
EUP Dobrovlje – razpršena poselitev: DO01 – DO48 veljajo naslednji
prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti
in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti
objektov |
– 111 Enostanovanjske stavbe |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe |
– 121 Gostinske stavbe |
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti |
– 1242 Garažne stavbe |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri čemer mora gradnja teh vrst
stavb upoštevati zakonsko določene stopnje varstva pred hrupom,
emisijami in podobno |
– 1265 Stavbe za šport |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2
Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP, |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti
objektov ali prostorskih ureditev |
2.1. prostornina objektov |
– max. 1.500 m3 za stanovanjske stavbe |
– max. 3.000 m3 za nestanovanjske stavbe |
2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– tlorisna površina max. 300 m2 za stanovanjske stavbe |
– tlorisna površina max. 500 m2 za nestanovanjske stavbe |
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid
v mansardi pa ne presega višine 1,00 m |
– višina max. do 10 m |
– pri gradnji v hribu je lahko višina max. 12 m, pri čemer je obvezna
usmerjenost slemena vzporedno s plastnicami |
– obvezno je ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer
podolžnih tlorisov stavb |
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,4 |
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,2 |
3. oblikovanja
objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje
oblikovne podobe celotnega naselja |
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne
usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s prometnico
oziroma plastnicami); sleme je vzporedno z daljšo stranico |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov |
– samostoječe stavbe in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in
druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne
stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski
domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe
(rastlinjaki, pokrite drevesnice, hlevi, svinjaki, staje, silosi, kašče,
kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki, stavbe za
predelavo lastnih kmetijskih pridelkov, sirarne, sušilnice sadja, stavbe
za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije ipd.) in
podobno |
– izrecno je prepovedana gradnja počitniških hišic |
– ni
dovoljena gradnja večstanovanjskih objektov (blokov, stolpnic in
podobno) |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških
struktur |
– z
novimi posegi se ohranja avtohtona oblika razpršene poselitve –
kmetijskih gospodarstev v celkih |
– z
novimi posegi se ohranja morfologija pozidave posameznih v gruče
razporejenih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s
pomožnimi nestanovanjskimi stavbami |
– objekti naj se postavljajo na kompleks zemljišč enega lastnika v t.i.
celku (objekte naj obdaja kultivirano zemljišče), pretežno ob
komunikacijo in ob rob travniških površin |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega
povezovanja javnih in zelenih površin |
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so
varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje
delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za
mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani |
– kablovodi se izvedejo podzemno; njihovo umeščanje v prostor naj se
izvede na način, da ob izkopu jarka ne bo prišlo do poškodovanja
koreninskega sistema |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna,
nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta
materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno ter se
morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico |
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni
dovoljeno uporabljati, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo |
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti |
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne
oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša |
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter
okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka
slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi,
napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35
do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s
strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni |
– strešna okna so prepovedana na vidno izpostavljeni strani strehe,
dovoljena so zgolj na vidno neizpostavljeni, dvoriščni strani strehe |
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno
v naravni opečnati (rdeči) barvi |
– strehe nestanovanjskihstavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane
drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene
gradnji |
– min. 500 m² za stanovanjske stavbe |
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe |
5. celostnega
ohranjanja kulturne dediščine |
5.1. EUP Dobrovlje – razpršena poselitev: DO37 |
– morebitna gradnja naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno
kontinuiteto ter zadosten odmik od kozolca ter kašče; za vse posege v
tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje |
5.2. EUP Dobrovlje – razpršena poselitev: DO07, DO24, DO27, DO35, DO36,
DO37, DO39 |
– za
vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
|
Glinje: GL01 Kamenče: KA01, KA02, KA03
Orla vas: OR01-OR07, OR09-OR12 Podgorje pri Letušu: PD01 Poljče:
PO01-PO07 Preserje: PR01-PR07 Spodnje Gorče: SG01, SG02, SG03 Šmatevž:
ŠM01, ŠM08, ŠM09 Topovlje: TO01 Trnava: TR01, TR02, TR03 Vrtoglav: VR01,
VR02, VR03, VR05 Zakl: ZA01, ZA02 Zgornje Gorče: ZG01 |
|
72. člen |
|
V
EUP Glinje: 01, Kamenče: KA01, KA02, KA03, Orla vas: OR01-OR07,
OR09-OR12, Podgorje pri Letušu: PD01, Poljče: PO01-PO07, Preserje:
PR01-PR07, Spodnje Gorče: SG01, SG02, SG03, Šmatevž: ŠM01, ŠM08, ŠM09,
Topovlje: TO01, Trnava: TR01, TR02, TR03,Vrtoglav: VR01, VR02, VR03,
VR05, Zakl: ZA01, ZA02, Zgornje Gorče: ZG01 veljajo naslednji prostorski
izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti
in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti
objektov |
– 111 Enostanovanjske stavbe, razen v delu EUP Zakl: ZA02 in Orla vas:
OR01 (gl. točko 5.2 tega člena) |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe, razen v delu EUP Zakl: ZA02 in Orla vas:
OR01 (gl. točko 5.2 tega člena) |
– 121 Gostinske stavbe |
– 122 Poslovne in upravne stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti |
– 1242 Garažne stavbe |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri čemer mora gradnja teh vrst
stavb upoštevati zakonsko določene stopnje varstva pred hrupom,
emisijami in podobno |
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2
Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti
objektov ali prostorskih ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe |
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe |
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid
v mansardi pa ne presega višine 1,00 m in je v celoti skrit pod napuščem |
– obvezno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer
podolžnih tlorisov stavb |
– novogradnje se morajo v gabaritih in tlorisih podrediti tradicionalnim
vaškim hišam in gospodarskim poslopjem, nova arhitektura ne sme
negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega prostora |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,8 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,4 |
3. oblikovanja
objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje
oblikovne podobe celotnega naselja |
3.1.1. v EUP Glinje: GL01: |
– z
novimi posegi se ohranja gručasta zasnova vasi |
3.1.2. v EUP Kamenče: KA01: |
– z
novimi posegi se v zahodnem delu EUP ohranja zasnova razpotegnjene,
obcestne vasi, v vzhodnem delu se oblikuje jedro naselja |
3.1.3. v EUP Orla vas: OR01-OR07 |
– z
novimi posegi se v jedru ohranja gručasta zasnova |
3.1.4. v EUP Podgorje pri Letušu: PD01: |
– z
novimi posegi se ohranja zasnova razpotegnjene vasi |
3.1.5. v EUP Poljče: PO01-PO07: |
– z
novimi posegi se gosti zazidava v naselju tako, da sledi vzorcu obcestne
vasi; pri tem se ohranja vmesni zeleni pas med zahodnim in vzhodnim
delom naselja (na parcelah št. 954/1, 803/1 in 803/2, k.o. Spodnje Gorče |
3.1.6. v EUP Preserje: PR01, PR02, PR06: |
– z
novimi posegi se ohranja zasnova obcestnega zaselka |
3.1.7. v EUP Spodnje Gorče: SG01: |
– z
novimi posegi se ohranja gručasta zasnova vasi |
3.1.8. v EUP Šmatevž: ŠM01: |
– z
novimi posegi se vzpostavi zasnova gručastega naselja |
3.1.9. v EUP Topovlje: TO01: |
– z
novimi posegi se ohranja zasnova razpotegnjene vasi |
3.1.10. v EUP Trnava: TR01, TR02, TR03: |
– z
novimi posegi se v jedru ohranja gručasta zasnova |
3.1.11. v EUP Vrtoglav: VR01, VR02, VR03: |
– z
novimi posegi se ohranja zasnova obcestnega slemenskega zaselka,
umerjenost slemen pretežno vzporedno s cesto, izjemoma (večji,
gospodarski objekti) pravokotno nanjo |
3.1.12. v EUP Zakl: ZA01, ZA02 |
– z
novimi posegi se ohranja obcestna zasnova, s pretežno usmerjenostjo
slemen pravokotno na prometnico |
3.1.13. v EUP Zgornje Gorče: ZG01 |
– z
novimi posegi se v jedru ohranja gručasta zasnova, umerjenost slemen
pretežno pravokotno na prometnico |
3.1.14. v vseh EUP: |
– celotno vas je potrebno ohraniti in obnoviti v prvotni tradicionalni
podobi |
– vaško jedo mora ohraniti historično funkcijo, urbanistično-tlorisno
zasnovo ter vse tipološke značilnosti gradnje |
– pri prenovi se morajo ohraniti in primerno obnoviti vsi zavarovani
objekti |
– poleg stavb se ohranjajo tudi drugi členi naselja, kot so sadovnjaki,
vrtovi, drevoredi pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste
tradicionalnih itd. ograj, kamniti opori zidovi |
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi, ohranjanje pretežne
usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s plastnicami),
kjer gre za prepoznano kvaliteto; sleme je vzporedno z daljšo stranico |
– novogradnje se morajo v oblikovanju arhitekture podrediti
tradicionalnim vaškim hišam in gospodarskim poslopjem, hkrati pa je
možna uporaba sodobnih elementov in materialov, nova arhitektura ne sme
negativno vplivati na kvaliteto obravnavanega prostora |
– vse zunanje ureditve se morajo skladati z značilnimi elementi kulturne
krajine, morebitni objekti pa naj spoštujejo urbanistično-zazidalno
kontinuiteto območja |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov |
– samostoječe stavbe, in sicer pretežno samostojne hiše, kmečke hiše in
druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne
stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski
domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe
(rastlinjaki, pokrite drevesnice, hlevi, svinjaki, staje, silosi, kašče,
kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki, stavbe za
predelavo lastnih kmetijskih pridelkov, sirarne, sušilnice sadja, stavbe
za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije ipd.) in
podobno |
– gradnja večstanovanjskih objektov (blokov in podobno) ni dopustna |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških
struktur |
– z
novimi posegi se vzpostavlja ali nadaljuje morfologija obstoječe
pozidave posameznih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s
pomožnimi nestanovanjskimi stavbami |
– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri
čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi objekti |
– v
vseh EUP se oblikujejo skupne javne površine naselja z enotno oblikovano
urbano opremo, označbami, informativnimi tablami, prostori za druženje
ipd. |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega
povezovanja javnih in zelenih površin |
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so
varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje
delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za
mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna,
nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta
materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno ter se
morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico |
– fasade stanovanjskih objektov naj bodo bele ali v pastelnih barvah ali
v naravni barvi materiala, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih
barv, živih barv ni dovoljeno uporabljati |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo |
– zaželena je uporaba avtohtonih gradiv (les, kamen) v čim večji meri |
– zaželeno je, da so okenske in vratne odprtine stanovanjskih stavb
pokončne, pravokotne in simetrično razporejene |
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter
okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka
slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi,
napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 30
do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s
strešnimi okni |
– kritina naj bo pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki),
pretežno v naravni opečnati (rdeči) barvi, izjemoma je možna barva
kritine v sivih odtenkih |
– strehe nestanovanjskih stavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane
drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene
gradnji |
– min. 400 m²–max. 1.000 m² za stanovanjske stavbe |
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe |
5. varstva
pred hrupom |
5.1. v EUP Orla vas: OR01, OR11: |
– pri načrtovanju pasivne protihrupne zaščite v jugo-vzhodnem delu EUP
zaradi bližine avtoceste je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom v
dolgoročnem obdobju 20 let, |
– ustrezna zvočna zaščita novega objekta mora biti izkazana v Elaboratu
zaščite pred hrupom v stavbah (v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred
hrupom v stavbah, Uradni list RS, št. 10/12), iz katerega mora biti
razvidno tudi, da je s predvidenim stavbnim pohištvom (okna, balkonska
vrata, rolete ipd.) zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa v varovanih
prostorih objekta ne bodo presežene, |
– izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov je obveznost
investitorjev teh objektov |
5.2. v EUP Zakl: ZA02 in Orla vas: OR01: |
– v
delu EUP Zakl: ZA02 na stavbnih zemljiščih na parcelah št. 440, 441/1,
441/2, 441/3, 442, k.o. Trnava glede na obremenitve s hrupom gradnja
novih stanovanjskih objektov ni dopustna; dopustna je gradnja
gospodarskih in drugih objektov, ki za hrup niso občutljivi |
– v
delu EUP Orla vas: OR01 na stavbnih zemljiščih na parcelah št. 177 –
del, zahodni del 178/3, 179 – del, k.o. Orla vas glede na obremenitve s
hrupom gradnja novih stanovanjskih objektov ni dopustna; dopustna je
gradnja gospodarskih in drugih objektov, ki za hrup niso občutljivi |
6. celostnega
ohranjanja kulturne dediščine |
6.1. v EUP Zgornje Gorče: ZG01: |
– ker je na parceli št. 546/2, 546/1 (del), k.o. Male Braslovče za
kulturno dediščino potrebno ohranjati prostorski kontekst in vlogo v
širšem prostoru, naj se pri morebitni novogradnji zagotovi zadosten umik |
– morebitna gradnja v območju gručastih domačij in bližini varovanih
gospodarskih objektov na robu vasi naj spoštuje urbanistično-zazidalno
in arhitekturno kontinuiteto ter zadosten odmik od varovanih objektov;
za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje |
6.2. v EUP Orla vas: OR01: |
– izjemoma so dovoljeni posegi v robne dele arheoloških najdišč, če ni
možno najti drugih rešitev oziroma če se za zemljišče na podlagi
rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da ga je
mogoče sprostiti za gradnjo |
– gradnja na parcelah št. 177 – del, 178/1, 178/3, 179 – del, k.o. Orla
vas je možna le v minimalnem obsegu kot dopolnitev domačije, ki se
nahaja na območju okrog parcele 178/3, k.o. Orla vas ob cesti, pred
gradnjo ta teh parcelah je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje
in soglasje |
6.3. v EUP Poljče: PO06: |
– morebitna gradnja naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno
kontinuiteto ter zadosten odmik od varovanih objektov; za vse posege v
tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje |
6.4. v EUP Preserje: PR02: |
– ker je na parceli št. *16, 22/1 (del), k.o. Male Braslovče za kulturno
dediščino potrebno ohranjati prostorski kontekst in vlogo v širšem
prostoru, naj se pri morebitni novogradnji zagotovi zadosten umik |
6.5. v EUP Glinje: GL01, Kamenče: KA02, Orla vas: OR01, OR07, Podgorje
pri Letušu: PD01, Poljče: PO06, Preserje: PR01, PR02, Spodnje Gorče:
SG01, SG02, SG03, Šmatevž: ŠM01, ŠM09, Trnava: TR01, Zakl: ZA02, Zgornje
Gorče: ZG01 |
– za
vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje |
7. varstva
pred elektromagnetnim sevanjem: |
7.1. v EUP Topovlje: TO01: |
– na
parceli št. 916/4, k.o. Spodnje Gorče so možni posegi na podlagi
ustreznega soglasja upravljalca visokonapetostnega daljnovoda |
8. zagotavljanja
poplavne varnosti |
8.1. v EUP Poljče: PO02: |
– na
naslednjih parc. št., vse k.o. Spodnje Gorče, je potrebno pred novo
načrtovanimi posegi hidravlično preveriti in izvesti potrebne ukrepe za
zmanjšanje poplavne nevarnosti in ogroženosti, ki izhajajo iz strokovne
podlage Analiza obstoječega stanja območja Trebnik in Radigaj s
predlogom ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti (št. projekta
F02-FR/12, februar 2012, IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o.) ter
hkrati zagotoviti, da se s posegi ne povečuje poplavne ali erozijske
nevarnosti ali ogroženosti na območju in izven njega: 761/2, 761/3,
761/4. |
8.2. v EUP Poljče: PO03: |
– na
naslednjih parc. št., vse k.o. Spodnje Gorče, je potrebno pred
kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi,
predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v
prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti
ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 777/6, 777/7,
785, 786/1, 787/1, 787/3, 787/4, 787/5, 793. V primeru, da se v postopku
ugotavljanja ugotovi, da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim
prostorskim aktom (59. člen) niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg
povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso
dopustni. |
8.3. v EUP Trnava: TR01: |
– na
naslednjih parc. št., vse k.o. Trnava, je potrebno pred kakršnimikoli
posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi, predvideni z
državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v prostor ne
povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno
s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 20/11, 40/5, 102/1, 102/3,
868/15. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da omilitveni
ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen) niso bili
izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali erozijske
nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni. |
8.4. v EUP Zakl: ZA02: |
– na
naslednjih parc. št., vse k.o. Trnava, je potrebno pred kakršnimikoli
posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi, predvideni z
državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v prostor ne
povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno
s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 440, 441/1, 441/2, 441/3,
442, 444, 446/1, 447. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi,
da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen)
niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali
erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni. |
|
Poljče: PO08 |
|
73. člen |
|
Celotna EUP Poljče: PO08 se ureja z: |
– OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo
kmetijskih objektov – kmetija Prislan (Uradni list RS, št. 32/17). |
|
Gomilsko: GO02 |
|
74. člen |
|
(1) Del EUP Gomilsko: GO02 se ureja z: |
– GO02/01: OPPN za del območja urejanja PA 20 – območje
obrtno-stanovanjske dejavnosti Gomilsko (Cizej) (Uradni list RS,
št. 74/16). |
(2) Za preostalo območje EUP Gomilsko: GO02, za katero ne veljajo
prostorski akti iz prejšnjega odstavka, je predvidena izdelava novega
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Nov OPPN se lahko
zaradi spremenjenih zahtev izdela tudi za območja iz prejšnjega
odstavka. |
(3) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo
določila 61. člena. |
(4) V EUP so le izjemoma dovoljeni posegi v robne dele arheoloških
najdišč, če ni možno najti drugih rešitev oziroma če se za zemljišče na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da ga je mogoče sprostiti za gradnjo. |
(5) Za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti,
je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
|
Grajska vas: GR02 |
|
75. člen |
|
(1) Del EUP Grajska vas: GR02 se ureja z: |
– GR02/01: OPPN PA29 – Grajska vas - Poljane (Uradni list RS,
št. 102/09). |
(2) Za preostalo območje EUP Grajska vas: GR02, za katero ne veljajo
prostorski akti iz prejšnjega odstavka, je predvidena izdelava novega
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Nov OPPN se lahko
zaradi spremenjenih zahtev izdela tudi za območja iz prejšnjega
odstavka. |
(3) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo
določila 61. člena. |
|
Grajska vas: GR03 |
|
76. člen |
|
(1) V EUP Grajska vas: GR03 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija,
odstranitev ter gradnja novih objektov, ki se nanašajo na kmetijsko
pridelavo oziroma predelavo, in sicer: |
– 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe – od tega samo rastlinjaki z
ukoreniščem za proizvodnjo hmeljskih sadik, sadik zelenjave, okrasnih
rastlin in ostalih sadik za kmetijsko pridelavo in |
– 2
Gradbeni inženirski objekti |
(2) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov iz
tabele 3, ki služijo za potrebe kmetijske dejavnosti. |
(3) Na zunanjih robovih EUP so obvezne zasaditve kot vizualna sanacija
območja. |
(4) V celotni EUP velja III. stopnja varstva pred hrupom. |
|
Grajska vas: GR05 |
|
77. člen |
|
(1) V EUP Grajska vas: GR05 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija,
odstranitev ter gradnja novih objektov, ki so namenjeni izrecno
konjeništvu, med njimi izrecno: |
– 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe na območju z namensko rabo
površine podeželskega naselja (SK) in |
– 2
Gradbeni inženirski objekti. |
(2) Dopustna je izrecno konjeniška dejavnost. |
(3) Dopustna je postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih
objektov, ki služijo samo za potrebe konjeniške dejavnosti, in sicer:
pomožni objekt v javni rabi (samo objekt za razsvetljavo, drog in
pomožni cestni objekti), ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna
naprava, nepretočna grenica, rezervoar, priključek na objekt GJI in
daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, objekt za rejo živali,
pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, pomožni komunalni objekt, pomožni
objekt, namenjen obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
(4) Izrecno je prepovedana postavitev začasnih objektov (šotori in
podobno). |
(5) Gradnja objektov je možna le izven poplavnih območij. V delu EUP, ki
se nahaja znotraj poplavnega območja, so dopustni le posegi, ki so
skladni z uredbo, ki določa pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti
in posege v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja. |
(6) V celotni EUP velja II. stopnja varstva pred hrupom. |
|
Grajska vas: GR06 |
|
78. člen |
|
(1) Za celotno EUP Grajska vas: GR06 je predvidena izdelava novega
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
(2) Okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN so naslednje: |
– v
EUP se umesti živalski vrt z avtohtonimi slovenskimi pasmami s
spremljajočo gostinsko in turistično ponudbo |
– gradnja 11 Stanovanjskih stavb ni dopustna |
– dopustna je gradnja 121 Gostinskih stavb, 1271 Nestanovanjskih
kmetijskih stavb in 2 Gradbenih inženirskih objektov |
– določi se enotna podoba EUP |
– predlagano oblikovanje objektov je: značilnosti objektov naj v čim
večji možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe objektov v EUP
Grajska vas: GR01 oziroma določilom 61. člena odloka, pri čemer so
izjemoma možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo
skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v
zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od 30 do 45°, zaželene dvokapnice,
brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči,
kritina pretežno opečnata, naravna rdeča barva, mora potekati vzporedno
z daljšo stranico. |
|
Grajska vas: GR09 |
|
79. člen |
|
(1) Za celotno EUP Grajska vas: GR09 je predvidena izdelava novega
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
(2) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo
določila 70. člena. |
(3) Za spomenik je potrebno ohranjati prostorski kontekst in vlogo v
širšem prostoru, zato naj se pri izdelavi OPPN oziroma morebitnih
novogradnjah spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno
kontinuiteto, zagotovi zadosten umik od varovanega objekta ter upošteva
tradicionalno arhitekturo. |
(4) Za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti,
je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
|
Grajska vas (počitniške hiše):
GR10-GR22 |
|
80. člen |
|
V
EUP Grajska vas (počitniške hiše): GR10-GR22 veljajo naslednji
prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti
in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti
objektov |
– 111 Enostanovanjske stavbe – počitniške hišice |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2
Gradbeni inženirski objekti |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti
objektov ali prostorskih ureditev |
2.1. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– tlorisna površina max. 100 m2 za stanovanjske stavbe –
počitniške hišice |
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe |
– etažnost max. K+P+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid v
mansardi pa ne presega višine 1,00 m |
– višina max. do 10 m |
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer
podolžnih tlorisov stavb |
2.2. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,4 |
2.3. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,2 |
3. oblikovanja
objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje
oblikovne podobe celotnega naselja |
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne
usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s prometnico
oziroma plastnicami); sleme je vzporedno z daljšo stranico |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov |
– samostoječe stavbe in sicer počitniške hišice, nestanovanjske
kmetijske stavbe (kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci,
koruznjaki ipd.) |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških
struktur |
– z
novimi posegi se oblikuje morfologija pozidave počitniških hiš s
pomožnimi nestanovanjskimi stavbami na pobočju |
– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri
čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami
objektov |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega
povezovanja javnih in zelenih površin |
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za
mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna,
nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta
materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno ter se
morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico |
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni
dovoljeno uporabljati |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo |
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti |
– priporočeno je, da so okenske odprtine pravokotne oblike, pri čemer je
vertikalna stranica najdaljša |
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter
okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka
slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi,
napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, strme, nakloni strešin od 35
do 45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s
strešnimi okni, drugi arhitekturni elementi streh niso dovoljeni |
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno
v naravni opečnati (rdeči) barvi |
– strehe nestanovanjskihstavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane
drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta. |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene
gradnji |
– min. 300 m²–max. 600 m² za stanovanjske stavbe |
– max. 1.000 m² za nestanovanjske stavbe. |
5. celostnega
ohranjanja kulturne dediščine |
5.1. v EUP Grajska vas (počitniške hiše): GR15, GR17, GR19 |
– za
vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
|
Letuš: LE006 Šentrupert: ŠE04 |
|
81. člen |
|
(1) V EUP Letuš: LE06, Šentrupert: ŠE04 je dopustno vzdrževanje,
rekonstrukcija, odstranitev ter gradnja novih objektov, ki se nanašajo
na nemoteno obratovanje bencinskega servisa z dodatno ponudbo, in sicer: |
– 121 Gostinske stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti in |
– 2
Gradbeni inženirski objekti |
(2) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov iz
tabele 3, ki služijo za potrebe dejavnosti bencinskega servisa z dodatno
ponudbo. |
(3) Oblikovanje objektov bencinskega servisa z dodatno ponudbo naj se
prilagaja njihovi funkciji, pri čemer višina novih objektov ne sme
presegati višine obstoječega objekta bencinskega servisa oziroma
njegovega nadstreška. |
(4) Na zunanjih robovih EUP, predvsem na jugu in zahodu EUP Letuš: LE06
in zahodu EUP Šentrupert: ŠE04, so obvezne zasaditve kot vizualna
sanacija območja. |
|
Letuš: LE08, LE09 |
|
82. člen |
|
Celotni EUP Letuš: LE08, LE09 se urejata z: |
– OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo
kmetijskih objektov – kmetija Flere (Uradni list RS, št. 47/14). |
|
Letuš: LE12 |
|
83. člen |
|
V
EUP Letuš: LE12 je dopustna zgolj ureditev odprtega skladišča za les s
potrebnimi utrditvami terena in sicer zgolj za razvoj obstoječe
dejavnosti v EUP Letuš: LE13. Gradnja stavb ni dopustna. |
|
Letuš – vikend naselje levi breg: LL01 |
|
84. člen |
|
(1) Del EUP Letuš – vikend naselje levi breg: LL01 se ureja z: |
– LL01/01: OPPN PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Feldin): Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA1 – vikend naselje
Letuš – levi breg (Feldin) (Uradni list RS, št. 58/09) |
– LL01/02: OPPN PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Maglica) (Uradni
list RS, št. 31/10) |
– LL01/03: OPPN PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Lokan) (Uradni
list RS, št. 53/10) |
– LL01/04: OPPN PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Rožič) (Uradni
list RS, št. 27/11) |
– LL01/05: OPPN PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg (Jeseničnik)
(Uradni list RS, št. 97/11) |
– LL01/06: OPPN za območje PA1 Vikend naselje Letuš – levi breg
(Radanovič) (Uradni list RS, št. 47/14) |
– LL01/07: Odlok o OPPN za del območja PA1 – Vikend naselje Letuš – levi
breg (Golob) (Uradni list RS, št. 60/16). |
(2) Za preostalo območje EUP Letuš – vikend naselje levi breg: LL01, za
katero ne veljajo prostorski akti iz prejšnjega odstavka, je predvidena
izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Nov
OPPN se lahko zaradi spremenjenih zahtev izdela tudi za območja iz
prejšnjega odstavka. |
(3) Okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN so naslednje: |
– območje se vizualno, komunalno in funkcionalno sanira |
– določi se enotna podoba EUP |
– oblikuje se jedro naselja s kupnimi javnimi površinami |
– prvenstveno naj bo dopustna gradnja naslednjih stavb: 111
Enostanovanjske stavbe, 1121 Dvostanovanjske stavbe, 1242 Garažne
stavbe, 127 Druge nestanovanjske stavbe, 2 Gradbeni inženirski objekti
in drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP |
– izjemoma naj bo dopustna gradnja naslednjih stavb: 121 Gostinske
stavbe 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti, 125
Industrijske stavbe in skladišča vendar samo v sklopu parcele, namenjene
gradnji objektov 111 Enostanovanjske stavbe ali 11210 Dvostanovanjske
stavbe |
– predlagan faktor izrabe parcele, namenjene gradnji je 0,8 |
– predlagan faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4 |
– višina novih objektov naj se omeji z višino obstoječih objektov v EUP |
– predlagana max. etažnost je K+P+1 ali K+P+M, pri čemer je klet (delno)
vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,00 m |
– predlagano oblikovanje objektov je: značilnosti objektov naj v čim
večji možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe sosednjih
obstoječih objektov, pri čemer so izjemoma možni balkoni in drugi
arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi
naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od
30 do 45°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov
streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeča
barva, možno drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s
prevladujočimi elementi v naselju, sleme mora potekati vzporedno z
daljšo stranico |
– pri nadaljnjem načrtovanju je še posebej potrebno upoštevati ukrepe
glede varstva pred podtalnico, poplavno varnost in območja ohranjanja
narave ob Savinji. |
(4) Na naslednjih parc. št., vse k.o. Letuš, je potrebno pred
kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi,
predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v
prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti
ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 470/152,
470/154, 470/278. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da
omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen)
niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali
erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni. |
|
Letuš – vikend naselje desni breg: LD01
– LD05 |
|
85. člen |
|
(1) Del EUP Letuš – vikend naselje desni breg: LD01 se ureja z: |
– LD01/01: OPPN PA 6 – Vikend naselje Letuš – desni breg (Štekovič)
(Uradni list RS, št. 31/10) |
– LD01/02: Odlok o OPPN za del območja urejanja PA6 – območje vikend
naselje Letuš – desni breg (Marko, Sešel) (Uradni list RS, št. 8/16). |
(2) Del EUP Letuš – vikend naselje desni breg: LD04 se ureja z: |
– LD04/01: Odlok o OPPN za del območja PA6 – Vikend naselje Letuš –
desni breg (Božiček) (Uradni list RS, št. 60/16) |
– LD04/02: Odlok o OPPN za del območja PA6 – Vikend naselje Letuš –
desni breg (Kočevar) (Uradni list RS, št. 3/17). |
(3) Za preostalo območje EUP Letuš – vikend naselje desni breg: LD01 in
LD04, za katero ne veljajo prostorski akti iz prejšnjih dveh odstavkov,
in za celotne EUP Letuš – vikend naselje desni breg: LD02, LD03 in LD05,
je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega prostorskega načrta
(OPPN). Nov OPPN se lahko zaradi spremenjenih zahtev izdela tudi za
območja iz prejšnjih dveh odstavkov. |
(4) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo okvirne
usmeritve iz (3) odstavka 84. člena. |
(5) Na naslednjih parc. št., vse k.o. Letuš, je potrebno pred
kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi,
predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v
prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti
ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: |
– 469/166, 469/167, 469/168, 469/169, 469/170, 469/171, 469/172, 469/287 |
– *172, 469/165, 469/166, 469/167, 469/168, 469/169, 469/170, 469/171,
469/172, 469/279, 469/280. |
V
primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da omilitveni ukrepi,
predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen) niso bili izvedeni
oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali
ogroženosti, posegi niso dopustni. |
|
Male Braslovče: MB05, MB06 |
|
86. člen |
|
(1) Del EUP Male Braslovče: MB05 se ureja z: |
– MB05/01: OPPN PA5 – Vikend naselje v Malih Braslovčah (Jelen) (Uradni
list RS, št. 102/09) |
– MB05/02: OPPN PA5 – Vikend naselje ob Savinji v Malih Braslovčah
(Bach) (Uradni list RS, št. 75/10) |
– MB05/03 in MB05/04: OPPN za del območje PA5 – vikend naselje ob
Savinji v Malih Braslovčah (Acman, Pavšar) (Uradni list RS, št. 20/13) |
– MB05/05: Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta vikend
naselja ob Savinji v Malih Braslovčah (Uradni list RS, št. 109/05). |
(2) Za preostalo območje EUP Male Braslovče: MB05 za katero ne veljajo
prostorski akti iz prejšnjega odstavka ter za celotno območje EUP Male
Braslovče: MB06, je predvidena izdelava novega občinskega podrobnega
prostorskega načrta (OPPN). Nov OPPN se lahko zaradi spremenjenih zahtev
izdela tudi za območja iz prejšnjega odstavka. |
(3) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo okvirne
usmeritve iz (3) odstavka 84. člena. |
(4) Poleg tega se kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN na
območjih ohranjanja narave, smiselno pa tudi na preostalem območju,
uporabljajo naslednje usmeritve s področja ohranjanja narave; odstopanje
od teh usmeritve je v postopku priprave OPPN možno le v soglasju
pristojnega nosilca za področje ohranjanja narave: |
– gradnja novih objektov in ureditve okolice objektov naj se načrtuje v
čim večji oddaljenosti od brežin vodotoka oziroma meje naravne vrednote |
– regulacij in ostalih tehničnih ureditev, s katero bi povzročili
spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in
prečnega profila struge), izolacijo in fragmentacijo habitata, naj se ne
izvaja |
– v
primeru nujnosti utrjevanja brežin zaradi bočne erozije, naj se brežina
utrjuje s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni piloti) |
– krčitev vlagoljubne obvodne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se
lahko odstranijo le poškodovana drevesa in grmičevje, oziroma le v
primeru močno oviranega pretoka, vendar tako, da se odstranijo le debla
in veje (pušča naj se panje in korenine) |
– posamična drevesa naj se ohranja |
– propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst |
– sadnja alohtonih vrst grmovnic ali dreves naj se ne izvaja |
– pri izvajanju gradbenih del naj se večja drevesa fizično zaščiti pred
poškodbami |
– območja naj se ne ograjuje |
– odlaganje kakršnegakoli materiala v strugo in na bregove vodotoka naj
se ne izvaja |
– morfologija brežine in dna struge vodotoka se ne spreminja z izgradnjo
dostopov do vode |
– ureditve na območju naj ne omejujejo dostopa do vode |
– objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka naj se ne gradi, v
primeru, ko drugih možnosti ni, pa naj se gradijo tako, da se ob njih z
dodatnimi tehničnimi rešitvami vzpostavi povezava s celotnim tokom |
– za
ureditve zelenih površin naj se uporabijo avtohtone vrste trav, grmovnic
in drevja; pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled in ne linijska
parkovna zasaditev |
– ureditev površin naj se izvede brez škarp, teras, ograj in drugih
objektov za premoščanje višinskih razlik |
– pohodne oziroma vozne površine naj bodo izdelane iz naravnih
materialov pesek, sekanci, les ipd.) |
– odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo v vodotesne
greznice ali v kanalizacijski sistem |
– osvetljena naj bo le okolica objektov; osvetljevanje naj se uredi
tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko
usmerjena proti tlom in stran od vodotoka ter časovno omejena. |
(5) Na naslednjih parc. št., vse k.o. Male Braslovče, je potrebno pred
kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi,
predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v
prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti
ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 328/64, 328/65,
328/72, 328/73, 328/74, 328/75, 328/76, 328/77, 330/7, 330/8, 449/1,
449/153, 449/154. V primeru, da se v postopku ugotavljanja ugotovi, da
omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen)
niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne ali
erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni. |
|
Odprt prostor občine: OP01 – OP78 |
|
87. člen |
|
(1) Posege v EUP Odprt prostor občine: OP01 – OP78 urejajo določila
odloka, navedena v tabeli 6: |
tabela 6 |
namenska raba |
določila odloka |
G |
49. člen |
K1 |
48. člen |
K2 |
48. člen |
PC |
50. člen |
VC |
55. člen |
(2) Na območjih z namensko rabo ZP je dopustno urejanje parkovnih
nasadov, v EUP Odprt prostor občine: OP52 in OP66 samo na podlagi
kulturnovarstvenih pogojev in soglasja. |
(3) Za vse posege v tistih delih EUP, kjer se nahajajo varovani objekti,
je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
(4) Pred gradnjo v EUP Odprt prostor občine: OP67 je potrebno izdelati
karte poplavne in erozijske nevarnosti. |
|
Parižlje: PŽ03 |
|
88. člen |
|
(1) Del EUP Parižlje: PŽ03 se ureja z: |
– PŽ03/01: OPPN PA19 – Parižlje (Matvoz): Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za območje PA19 – Parižlje (Matvoz) (Uradni list RS,
št. 19/09) |
– PŽ03/02: OPPN PA18 – Parižlje (Beharič): Odlok o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za območje PA18 – Parižlje (Beharič) Uradni list RS,
št. 58/09) |
– PŽ03/03: OPPN PA17 – Parižlje Jug (Uradni list RS, št. 54/10) |
– PŽ03/04: OPPN za del območja urejanja PA19 – Parižlje (Lorger) (Uradni
list RS, št. 69/12) |
– PŽ03/05: OPPN za del območja PA 19 – Parižlje (Kamplin-Pentek) (Uradni
list RS, št. 74/13) |
– PŽ03/06: OPPN za del območja PA19 – Parižlje (Šket) (Uradni list RS,
št. 35/18). |
(2) Za preostalo območje EUP Parižlje: PŽ03 za katero ne veljajo
prostorski akti iz prejšnjega odstavka, je predvidena izdelava novega
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Nov OPPN se lahko
zaradi spremenjenih zahtev izdela tudi za območja iz prejšnjega
odstavka. |
(3) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo
določila iz 61. člena. |
|
Parižlje: PŽ05 |
|
89. člen |
|
Celotna EUP Parižlje: PŽ05 se ureja z: |
– OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo
kmetijskih objektov – kmetija Marovt (Uradni list RS, št. 39/15). |
|
Preserska jezera: PJ01 |
|
90. člen |
|
(1) Za celotna Preserska jezera: PJ01 je predvidena izdelava novega
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
(2) Okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN so naslednje: |
1. usmeritve
glede namenske rabe |
1.1. namenska raba |
– posebna območja / površine za turizem, kamp – minimalno 50 % velikosti
EUP |
2. usmeritve
glede dopustne izrabe |
2.1. predlagan faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
– max. 1,2 |
2.2. predlagan faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,6 |
3. usmeritve
glede zahtev glede natečajev |
3.1. obveznost natečaja |
– ne |
4. usmeritve
glede prostorskih izvedbeni pogojev |
4.1. predlagane pretežne vrste objektov glede na namen in možnosti
spremembe namembnosti objektov |
– dovoljena je postavitev kampa in gradnja stavb za potrebe turizma,
gostinskih stavb, stavb za šport, športnih igrišč, gradbeno inženirskih
objektov za prosti čas, servisnih objektov (slačilnice, skladišča,
toalete), gradbeno inženirskih objektov in drugih objektov, ki niso v
nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP |
4.2. predlagane vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
4.3. predlagana prostornina objektov |
– prostornine stavb se prilagajajo funkciji objektov |
4.4. predlagani tlorisni in višinski gabariti objektov |
– gabariti stavb se prilagajajo funkciji objektov |
– višina novih stavb naj ne presega višine obstoječega gostinskega
objekta |
4.5. predlagani pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za
ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja |
– potrebno je enotno oblikovanje celotnega turističnega kompleksa z
območjem za kampiranje, ki naj se v veliki meri ozeleni |
4.6. predlagane oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi
naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve |
4.7. predlagani podrobnejši pogoji glede tipologije objektov |
– tipologija gradnje mora biti podrejena turistični vsebini |
4.8. predlagani pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih
morfoloških struktur |
– ohranjati je potrebno morfološki vzorec prostostoječe objektov v
zelenju |
4.9. predlagani pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
4.10. predlagani pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje
površin za mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo centralizirane in ozelenjene |
4.11. predlagani pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani oziroma
izvedeni tako, da ne kazijo podobe območja |
4.12. predlagano oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi
(okna, nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade
(struktura, vrsta materiala) |
– vsi novi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno izredno
kvalitetno ter sodobno |
4.13. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka
slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi,
napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov |
– strehe so lahko dvokapnice ali ravne oziroma z minimalnim naklonom |
4.14. predlagana min. oziroma max. površina v m2 parcele,
namenjene gradnji |
– površina parcel, namenjenih gradnji se prilagaja funkciji objektov. |
(3) Na naslednjih parc. št., vse k.o. Male Braslovče, je potrebno pred
kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni vsi omilitveni ukrepi,
predvideni z državnim prostorskim aktom (59. člen), oziroma če posegi v
prostor ne povečujejo poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti
ter skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege: 566/2, 574/22,
574/23, 574/24, 574/25, 574/26, 574/27, 574/28, 574/29, 574/40, 574/52,
574/53, 574/55, 574/57, 574/70. V primeru, da se v postopku ugotavljanja
ugotovi, da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom
(59. člen) niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne
ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni. |
|
Pretežno stanovanjska gradnja v okviru
razpršene poselitve: ST01 – ST33 |
|
91. člen |
|
(1) V EUP Pretežno stanovanjska gradnja v okviru razpršene poselitve:
ST01 – ST33 veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot so določeni v
95. členu tega odloka. |
(2) V delih naslednjih EUP Pretežno stanovanjska gradnja v okviru
razpršene poselitve: ST13 (parc. št. 898/6, k.o. Letuš), ST14 (parc.
št. 818/8 in 818/9) in ST15 (parc. št. 784/2, 823/3, 823/4, 823/5,
823/6, k.o. Letuš), ki se nahajajo na erozijskih območjih s predvidenimi
zahtevnimi zaščitnimi ukrepi, je potrebno pred kakršnimikoli posegi
preveriti, ali obstoječi objekti ogrožajo oziroma ali so ogroženi zaradi
erozije tal in skladno s to preveritvijo izvajati nadaljnje posege. |
(3) V EUP Pretežno stanovanjska gradnja v okviru razpršene poselitve:
ST28 je potrebno pred kakršnimikoli posegi preveriti, ali so izvedeni
vsi omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom
(59. člen), oziroma če posegi v prostor ne povečujejo poplavne ali
erozijske nevarnosti ali ogroženosti ter skladno s to preveritvijo
izvajati nadaljnje posege. V primeru, da se v postopku ugotavljanja
ugotovi, da omilitveni ukrepi, predvideni z državnim prostorskim aktom
(59. člen) niso bili izvedeni oziroma predvideni poseg povečuje poplavne
ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti, posegi niso dopustni. |
(4) Za vse posege v delu EUP Pretežno stanovanjska gradnja v okviru
razpršene poselitve: ST18, kjer se nahajajo varovani objekti, potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
|
Rakovlje: RA01 |
|
92. člen |
|
Celotna EUP Rakovlje: RA01 se ureja z: |
– OPPN Rakovlje PA15 Zahod (Uradni list RS, št. 102/09, 28/11, 82/12,
6/18). |
Rakovlje: RA02 |
|
93. člen |
|
Celotna EUP Rakovlje: RA02 se ureja z: |
– OPPN Rakovlje Terasa 3 (Uradni list RS, št. 102/09). |
|
Rakovlje: RA05 |
|
94. člen |
|
(1) Za celotno EUP Rakovlje: RA05 je predvidena izdelava novega
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
(2) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo
določila 61. člena in 52. člena ter prostorske izvedbene pogoje, ki se
nanašajo na ohranjanje vodnega in obvodnega prostora vodotoka Radigaj,
ki ima status naravne vrednote, kot so določeni v 5.1 odstavku
70. člena. |
|
Savinjska dolina in Podvrh – razpršena
poselitev: SD01 – SD127 |
|
95. člen |
|
V
EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD01 – SD127 veljajo
naslednji prostorski izvedbeni pogoji glede: |
1. namembnosti
in vrste posegov v prostor |
1.1. vrste objektov glede na namen in možnosti spremembe namembnosti
objektov |
1.1.1. vse EUP, razen Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD121 |
– 111 Enostanovanjske stavbe |
– 11210 Dvostanovanjske stavbe |
– 121 Gostinske stavbe |
– 123 Trgovske stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti |
– 1242 Garažne stavbe |
– 125 Industrijske stavbe in skladišča, pri čemer mora gradnja teh vrst
stavb upoštevati zakonsko določene stopnje varstva pred hrupom,
emisijami in podobno |
– 1265 Stavbe za šport |
– 127 Druge nestanovanjske stavbe |
– 2
Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP, |
1.1.2. EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD121 |
– upoštevajo se določbe točke 5.4 tega člena |
1.2. vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen |
– skladno s tabelo 3 |
2. velikosti
objektov ali prostorskih ureditev |
2.1. prostornina objektov |
– max. 1.500 m3 za stanovanjske stavbe |
– max. 3.000 m3 za nestanovanjske stavbe |
2.2. tlorisni in višinski gabariti objektov |
– tlorisna površina max. 200 m2 za stanovanjske stavbe |
– tlorisna površina max. 300 m2 za nestanovanjske stavbe |
– etažnost max. K+P+1+M, pri čemer je klet (delno) vkopana, kolenčni zid
v mansardi pa ne presega višine 1,00 m |
– višina max. do 10 m |
– pri gradnji v hribu je lahko višina max. 12 m, pri čemer je obvezna
usmerjenost slemena vzporedno s plastnicami |
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti in sicer
podolžnih tlorisov stavb |
2.3. faktor izrabe parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,8 |
2.4. faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji |
– max. 0,4 |
3. oblikovanja
objektov |
3.1. pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje
oblikovne podobe celotnega naselja |
– načrtovanje skladno z regionalnimi značilnostmi; ohranjanje pretežne
usmerjenosti slemen okoliških objektov (t.j. vzporedno s prometnico
oziroma plastnicami); sleme je vzporedno z daljšo stranico |
3.2. oblikovne poteze (vizualni poudarki, dominante, robovi naselja) |
– okoli objektov so obvezne zasaditve in ozelenitve |
3.3. podrobnejši pogoji glede tipologije objektov |
– samostoječe stavbe in sicer pretežno samostoječe hiše, kmečke hiše in
druge podeželske hiše, samostoječe nestanovanjske stavbe (samostojne
stavbe, namenjene strežbi hrane in pijače, penzioni, gostišča, gasilski
domovi), med njimi predvsem nestanovanjske kmetijske stavbe
(rastlinjaki, pokrite drevesnice, hlevi, svinjaki, staje, silosi, kašče,
kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki, stavbe za
predelavo lastnih kmetijskih pridelkov, sirarne, sušilnice sadja, stavbe
za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije ipd.) in
podobno |
– ni
dovoljena gradnja večstanovanjskih objektov (blokov, stolpnic in
podobno) |
3.4. pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih morfoloških
struktur |
– z
novimi posegi se ohranja ali razvija avtohtona oblika razpršene
poselitve v lokalno prepoznani obliki |
– z
novimi posegi se ohranja morfologija pozidave posameznih v gruče
razporejenih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb s
pomožnimi nestanovanjskimi stavbami |
– novi posegi se načrtujejo tako, da se obstoječa zazidava gosti, pri
čemer se ohranjajo večji deleži odprtih površin med posameznimi gručami
objektov |
– novi posegi ne smejo povzročati stapljanja strnjenih naselij |
3.5. oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega
povezovanja javnih in zelenih površin |
– skupne javne in zelene površine ne smejo biti ograjene (izjema so
varnostne ograje ob igriščih oziroma ob ostalih ureditvah, ki za svoje
delovanje nujno potrebujejo ograjo) |
3.6. pogoji za oblikovanje urbane opreme |
– enotno oblikovana |
3.7. pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za
mirujoči promet |
– površine za mirujoči promet naj bodo ozelenjene |
3.8. pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov |
– gradbeno inženirski objekti naj bodo v pretežni meri vkopani |
3.9. oblikovanje fasad – arhitekturni elementi na fasadi (okna,
nadstreški, balkoni), barvni oziroma drug videz fasade (struktura, vrsta
materiala) |
– vsi objekti morajo biti oblikovani arhitekturno kvalitetno ter se
morajo čimbolj nevtralno ter neagresivno vključevati v okolico |
– vse fasade naj bodo bele ali v pastelnih barvah, živih barv ni
dovoljeno uporabljati, priporočajo se pastelni odtenki zemeljskih barv |
– zaželena je uporaba lesa za stavbno pohištvo |
– zaželeno ohranjanje regionalnih arhitekturnih posebnosti |
– priporočeno je, da so okenske odprtine stanovanjskih stavb pravokotne
oblike, pri čemer je vertikalna stranica najdaljša |
– stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter
okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni |
3.10. oblikovanje streh objektov – nakloni strešin, smeri poteka
slemena, oblikovanje arhitekturnih elementov streh (čopi, zatrepi,
napušči, barva oziroma tekstura kritine), uporaba materialov |
– strehe morajo biti simetrične dvokapnice, nakloni strešin od 30 do
45º, možni so čopi, osvetljevanje mansarde je možno s frčadami ali s
strešnimi okni |
– kritina pretežno opečnata (zaželeni bobrovci ali zarezniki), pretežno
v naravni opečnati (rdeči) barvi, izjemoma je lahko kritina v sivih
odtenkih, če je taka barva prevladujoča v okolici objekta |
– strehe nestanovanjskihstavb s specifično funkcijo so lahko oblikovane
drugače in sicer tako, da se prilagajajo funkciji objekta |
4. parcelacije |
4.1. min. oziroma max. površina v m2 parcele, namenjene
gradnji |
– min. 500 m²–max. 1.000 m² za stanovanjske stavbe |
– max. 2.000 m² za nestanovanjske stavbe |
5. celostnega
ohranjanja kulturne dediščine |
5.1. v EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD05: |
– EUP se nahaja znotraj območja naselbinske kulturne dediščine; za vse
posege je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje |
5.2. v EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD33, SD112, SD115: |
– del EUP se nahaja znotraj območja naselbinske kulturne dediščine
gradnja v EUP SD115 naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno
kontinuiteto; za vse posege v tistem delu EUP, ki se nahaja znotraj
zavarovanega območja, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
soglasje |
5.3. v EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD69 |
– morebitna gradnja naj spoštuje urbanistično-zazidalno in arhitekturno
kontinuiteto ter zadosten odmik od kozolca; za vse posege v tistem delu
EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in soglasje |
5.4. v EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD121 |
– morebitna novogradnja v vplivnem območju spomenika ni sprejemljiva; v
EUP so možni tisti posegi v prostor, ki so skladni z zakonodajo s
področja varstva kulturne dediščine oziroma s kulturnovarstvenimi pogoji
in soglasjem zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane
premične kulturne dediščine oziroma njegove pristojne območne oziroma
organizacijske enote. |
5.5. v EUP Savinjska dolina – razpršena poselitev: SD05, SD08, SD27,
SD33, SD35, SD38, SD48, SD49, SD56, SD62, SD66, SD69, SD85, SD97, SD101,
SD102, SD111, SD112, SD113, SD115, SD118, SD119, SD121 |
– za
vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti, je
potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
|
Šentrupert: ŠE02 |
|
96. člen |
|
(1) V Šentrupert: ŠE02 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija,
odstranitev ter gradnja novih objektov za potrebe pokopališča (mrliška
vežica), in sicer: |
– 12722 Pokopališke stavbe in |
– 2
Gradbeni inženirski objekti, med njimi predvsem javne prometne površine,
vključno s površinami za mirujoči promet za potrebe pokopališča oziroma
mrliške vežice. |
(2) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov iz
tabele 3, ki služijo za potrebe pokopališke dejavnosti. |
(3) Oblikovanje in velikost novih objektov naj se prilagaja njihovi
funkciji pokopaliških stavb. Površine za mirujoči promet (parkirišča)
naj se ozeleni, predvsem na zunanji strani EUP kot vizualno sanacijo. |
(4) Dopustne so zasaditve na zunanjih območjih in znotraj EUP. |
|
Šentrupert: ŠE05 |
|
97. člen |
|
Celotna EUP Šentrupert: ŠE05 se ureja z: |
– OPPN PA24 – SILCO Kronovšek: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za območje PA24 (Uradni list RS, št. 36/2009). |
|
Šmatevž: ŠM02 |
|
98. člen |
|
(1) Za celotno EUP Šmatevž: ŠM02 je predvidena izdelava novega
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
(2) Kot okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN se uporabljajo
določila 61. člena. |
(3) V EUP in ob njenem robu se ohranja obstoječa gozdna zaplata, zelene
površine in zelene površine s platano. Pri pripravi OPPN se upoštevajo
določila Odloka o razglasitvi dendroloških spomenikov in spomenikov
oblikovane narave v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 4/97) ter
naslednje usmeritve za varstvo zavarovanih platan in duglazij: |
– gradnja objektov oziroma ureditve naj se izvajajo na način, da ne bo
ogroženo ohranjanje lastnosti naravne vrednote |
– na
rastišču platane se ne postavlja novih objektov ali naprav |
– življenjske razmere na rastišču platane se ohranja nespremenjene, zato
se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča
oziroma površine nad koreninami, s hojo ali kako drugače tepta tla |
– vej, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače
poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu |
– na
deblo, korenine in veje drevesa se ne obeša, pritrjuje ali postavlja
tujih teles, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov,
table, omarice, antene ipd. |
(4) Pri pripravi OPPN se upoštevajo naslednja varstvena priporočila za
varstvo habitata netopirja v cerkvi Sv. Matevža: |
– osvetljevanje območja naj bo izvedeno tako, da ne bo motilo biološkega
stanja netopirjev v njihovem življenjskem prostoru |
– z
ustreznimi tehničnimi ukrepi se zagotovi, da je svetloba prostorsko
usmerjena proti tlom, svetlobni snopi naj ne osvetljujejo bližnje cerkve
Sv. Matevža |
– preko cele noči naj bodo osvetljene le tiste površine in objekti, ki
morajo biti osvetljeni zaradi varnostnih razlogov. |
(5) Za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti,
je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
|
Šmatevž: ŠM05, ŠM10 |
|
99. člen |
|
(1) Za vse posege v EUP Šmatevž: ŠM05, ŠM10 je potrebno predhodno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje zavoda, pristojnega za
varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine oziroma
njegove pristojne območne oziroma organizacijske enote. |
(2) Dopustni so posegi, ki so določeni v pogojih oziroma soglasju iz (1)
odstavka tega člena. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za poseg v
EUP so določeni v 51. členu tega odloka, še podrobneje pa jih določi
pristojna služba v pogojih oziroma soglasju iz (1) odstavka tega člena. |
(3) Z namenom ohranjanja habitata zavarovanih vrst netopirjev v ugodnem
stanju naj se pred morebitno obnovo Cerkve Sv. Matevža in izvedbo
posegov v okolici upošteva pogoje, ki jih v mnenju poda Zavod RS za
varstvo narave, OE Celje; v mnenju se opredelijo način in čas izvedbe
obnovitvenih del in posegov na cerkvi ter v njeni neposredni okolici. |
|
Šmatevž: ŠM06 |
|
100. člen |
|
(1) V EUP Šmatevž: ŠM06 je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija,
odstranitev ter gradnja novih objektov, ki so namenjeni preživljanju
prostega časa, predvsem oddihu, rekreaciji in športu, med njimi
predvsem: |
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
– 2
Gradbeni inženirski objekti in |
– drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo namensko rabo EUP. |
(2) Dopustna je postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov iz
tabele 3, ki služijo za potrebe športa. |
(3) Za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti,
je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
|
Šmatevž: ŠM07 |
|
101. člen |
|
(1) Celotna EUP Šmatevž: ŠM07 se ureja z: |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Šmatevž (Uradni
list RS, št. 14/05). |
(2) Pri načrtovanju pasivne protihrupne zaščite te EUP zaradi bližine
avtoceste je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom v dolgoročnem
obdobju 20 let. Ustrezna zvočna zaščita novega objekta mora biti
izkazana v Elaboratu zaščite pred hrupom v stavbah (v skladu s
Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah, Uradni list RS, št. 10/12),
iz katerega mora biti razvidno tudi, da je s predvidenim stavbnim
pohištvom (okna, balkonska vrata, rolete ipd.) zagotovljeno, da
dovoljene ravni hrupa v varovanih prostorih objekta ne bodo presežene.
Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih objektov je obveznost
investitorjev teh objektov. |
|
Trnava: TR04 |
|
102. člen |
|
Celotna EUP Trnava:TR04 se ureja z: |
– TR04/01: OPPN za del območja PA 28 – širitev Trnave (Rakun) (Uradni
list RS, št. 109/13) |
– TR04/02: Odlok o OPPN za del območja urejanja PA28 – širitev Trnava
(Rožič) (Uradni list RS, št. 60/16) |
– TR04/03: Odlok o OPPN za del območja urejanja PA28 – širitev Trnava
(Rožič) (Uradni list RS, št. 60/16). |
|
Trnava: TR05 |
|
103. člen |
|
(1) Celotna EUP Trnava: TR05 se ureja z: |
– OPPN za del območja PA26 – Šentrupert – Trnava (Uradni list RS,
št. 86/13). |
(2) Za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti,
je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
|
Trnava: TR06 |
|
104. člen |
|
Celotna EUP Trnava: TR06 se ureja z: |
– OPPN PA26 – OBMOČJE INDIVIDUALNIH HIŠ – Gospodarska cona Trnava zahod:
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA26 –
Gospodarska cona Trnava zahod – območje individualnih hiš (Uradni list
RS, št. 86/09). |
|
Trnava: TR07 |
|
105. člen |
|
(1) Celotna EUP Trnava: TR07 se ureja z: |
– OPPN PA26 – Gospodarska cona Trnava zahod (Uradni list RS,
št. 105/12). |
(2) Za vse posege v tistem delu EUP, kjer se nahajajo varovani objekti,
je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
|
Trnava: TR08 |
|
106. člen |
|
(1) Za celotno EUP Trnava: TR08 je predvidena izdelava novega občinskega
podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
(2) Za okvirne usmeritve za izdelavo OPPN iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo določila 72. člena. |
|
Trnava: TR09 |
|
107. člen |
|
Celotna EUP Trnava: TR09 se ureja z: |
– OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo
kmetijskih objektov – kmetija Rakun (Uradni list RS, št. 60/16). |
|
Varovalni gozdovi: VG01 – VG27 |
|
108. člen |
|
Posegi v EUP Varovalni gozdovi: VG01 – VG27 se izvajajo v skladu z
uredbo, ki določa varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom ter po
podrobni presoji zavoda, pristojnega za gozdove. |
|
Vrtoglav: VR04 |
|
109. člen |
|
(1) Za celotno EUP Vrtoglav: VR04 je predvidena izdelava novega
občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
(2) Za okvirne usmeritve za izdelavo OPPN iz prejšnjega odstavka se
uporabljajo določila 72. člena. |
|
Žovnek: ŽO01 |
|
110. člen |
|
(1) Za celotno EUP Žovnek: ŽO01 (Dvorec Žovnek), je predvidena izdelava
novega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). |
(2) Okvirne usmeritve za izdelavo novega OPPN so naslednje: |
– za
celotno območje EUP se podrobne usmeritve za varstvo kulturne dediščine
v okviru izdelave OPPN, s katerim se določi, katere dejavnosti in
morebitne gradnje so v zavarovanem območju sprejemljive |
– pri pripravi OPPN se upoštevajo določila Odloka o razglasitvi
dendroloških spomenikov in spomenikov oblikovane narave v Občini Žalec
(Uradni list RS, št. 4/97) ter usmeritve za varstvo zavarovanega
drevoreda: |
– življenjske razmere na rastišču dreves se ohranja nespremenjene, zato
se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča
oziroma površine nad koreninami, s hojo, vožnjo, ali kako drugače ne
tepta tal, ne poplavlja rastišča, spreminja višine podtalnice, kislosti
oziroma alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi na
rastišče ter ne odlaga odpadkov |
– podlago se na rastišču lahko utrjuje le v tolikšni meri, da se ohranja
zadostna zračnost in vodoprepustnost tal nad koreninskim sistemom |
– na
rastišče se ne postavlja objektov ali naprav; v primeru, da drugih
prostorskih možnosti ni, se manjše objekte kot so odri, kioski,
spominska obeležja, vodnjaki, svetilke, klopi in podobno, postavlja v
primerni oddaljenosti na način, da se ekološke razmere na rastišču ne
spremenijo ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena |
– vej, debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali
drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu |
– na
deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja
tujih teles, kot so plakati, obsvetila, svetilke, nosilci žičnih vodov,
table, omarice, antene in podobno |
|
Žovnek: ŽO02 |
|
111. člen |
|
Celotna EUP Žovnek: ŽO02 (Žovneško jezero) se ureja z: |
– Občinski podrobni prostorski načrt za območje PA14 – Žovneško jezero
(Uradni list RS, št. 31/16). |
|
Žovnek: ŽO04 Cerkev: CE01 |
|
112. člen |
|
(1) Za vse posege v EUP Žovnek: ŽO04 (Razvaline gradu Žovnek) in v EUP
Cerkev: CE01 (Dobrovlje – Cerkev sv. Janeza in Pavla) je potrebno
predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje zavoda,
pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne
dediščine oziroma njegove pristojne območne oziroma organizacijske
enote. |
(2) Dopustni so posegi, ki so določeni v pogojih oziroma soglasju iz (1)
odstavka tega člena. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za poseg v
EUP so določeni v 51. členu tega odloka, še podrobneje pa jih določi
pristojna služba v pogojih oziroma soglasju iz (1) odstavka tega člena. |
(3) Z namenom ohranjanja habitata zavarovanih vrst netopirjev v ugodnem
stanju naj se v EUP Žovnek: ŽO04 pred morebitno obnovo razvalin Gradu
Žovnek in izvedbo posegov v okolici upošteva pogoje, ki jih v mnenju
poda Zavod RS za varstvo narave, OE Celje; v mnenju se opredelijo način
in čas izvedbe obnovitvenih del in posegov na gradu ter v neposredni
okolici. |
|
3.5.2. Območja, za katera se pripravi
občinski podrobni prostorski načrt in območja, za katera se pripravijo
konservatorska izhodišča ali program |
|
113. člen |
|
(1) Območja, za katera je priprava občinskih podrobnih prostorskih
načrtov (OPPN) obvezna, so navedena v tabeli 2 v 40. členu tega
odloka. |
(2) Za območja iz prvega odstavka tega člena, za katera je predvidena
izdelava OPPN, se pripravi po en OPPN, izjemoma lahko tudi več OPPN, pri
čemer je potrebno zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in
funkcionalno smiselno zaključeno enoto ter da dinamika priprave
posameznih OPPN zagotavlja smiselno faznost prostorske ureditve. Za
različna območja, za katera je predvidena izdelava OPPN, se lahko izdela
tudi en skupen OPPN, če so ta območja prostorsko ali funkcionalno tako
povezana, da je smiselno in bolj racionalno izdelati samo en prostorski
akt. |
(3) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena
izdelava OPPN, je potrebno pripraviti strokovne podlage za celotno
območje OPPN, s katerimi se predvidijo celovite rešitve opremljanja z
gospodarsko javno infrastrukturo ter koncept urbanističnega oblikovanja
za celotno območje. |
(4) Območja podrobnejše namenske rabe ter meje EUP na območjih iz prvega
odstavka tega člena, ki so prikazane v grafičnih prikazih izvedbenega
dela, se v fazi priprave OPPN lahko prilagodijo podrobnim programskim
zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam
dostopov in infrastrukture. Z vsakim novim OPPN je dopustno prekriti in
razveljaviti veljavni OPPN ali drug izvedbeni prostorski akt, ki ureja
območje. |
(5) OPPN se lahko pripravi tudi za druga območja, ki niso določena v
prvem odstavku tega člena, če se za to izkaže potreba po tem, ko je ta
odlok že stopil v veljavo. Pri pripravi OPPN na teh območjih se smiselno
upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji in dopustna izraba prostora, ki
je predpisana v posamezni EUP. |
(6) Do sprejema OPPN je na območjih (v celotnih EUP ali njihovih
posameznih delih), kjer je predviden način urejanja z OPPN, dopustno
naslednje: |
– gradnja novih stavb ni dovoljena, |
– ne
glede na določila prejšnje alineje so do sprejema OPPN dopustne gradnje,
s katerimi se izboljšuje komunalna in druga infrastruktura, vendar le
pod pogojem, da se ne onemogoča izvedba z OPPN predvidenih ureditev in
če je taka gradnja skladna s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin
ter z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
kulturne dediščine in narave, |
– ne
glede na določila prve alineje je do sprejema OPPN dopustno izvajanje
gradenj, ki so bile na dan objave tega odloka v uradnem glasilu že
dovoljene na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, |
– ne
glede na določila prve alineje je do sprejema OPPN dopustna postavitev
vseh nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s tabelo 3, pod
pogojem, da se postavijo na zemljiških parcelah, ki pripadajo obstoječi
stavbi, h kateri se gradijo in pod pogojem, da je taka gradnja skladna s
pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z varstvenimi režimi in
usmeritvami za ohranjanje varovanih območij kulturne dediščine in
narave, |
– do
sprejema OPPN so dopustne nove izmere, obodne parcelacije in geodetski
postopki za urejanje obstoječih in načrtovanih objektov in naprav
gospodarske javne infrastrukture, pod pogojem, da se ne onemogoča
izvedba z OPPN predvidenih ureditev, |
– do
sprejema OPPN so dopustne rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih
objektov, odstranitve objektov in vzdrževanje obstoječih objektov, če je
tak poseg skladen s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin ter z
varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje varovanih območij
kulturne dediščine in narave, |
– določilo glede odstranitve objektov ali delov objektov ne velja za
objekte ali dele objektov, ki so varovani po predpisih s področja
varstva kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za odstranitev
predhodno pridobi soglasje zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in
z njo povezane premične kulturne dediščine. |
(7) Območja, kjer se predvideva izdelava OPPN, morajo upoštevati
registrirane enote kulturne dediščine skupaj z njihovimi vplivnimi
območji ter režime, ki v njih veljajo. Kadar se načrtuje celovita
prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju
kulturne krajine, se območja urejajo z OPPN, katerega sestavni del je
konservatorski načrt za prenovo (v nadaljevanju: KNP). Pripravljavec OPN
mora ob izdelavi osnutka OPPN izdelati osnutek KNP, t.j. analitični del
KNP skladno s pravilnikom, ki določa vsebino, obliko in način priprave
konservatorskega načrta za prenovo. |
|
3.5.3. Prostorski izvedbeni pogoji za
območja razpršene gradnje |
|
114. člen |
|
(1) V posameznih EUP so kot razpršena gradnja določeni objekti, ki so v
grafičnem delu OPN prikazani le kot stavbišče oziroma fundus objekta
skladno z evidenco stanja v prostoru. V primeru, da fundus objekta ni
prikazan v grafičnem delu OPN, se uporabljajo določila 117. člena tega
odloka. |
(2) V EUP je na objektih razpršene gradnje, ki niso varovani po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine, dopustno: |
– rekonstrukcija: |
a)
povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba
presega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so
predpisani za nove stavbe v najbližji EUP s stavbnim zemljiščem,
namenjenim gradnji, ob kateri se nahaja objekt razpršene gradnje
(merjeno od vogala stavbe in območja EUP na najkrajši razdalji) – v tem
primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe
stavbe, |
b)
povečanje prostornine ob rekonstrukciji prav tako ni možno, če
maksimalni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti za nove stavbe za
najbližjo EUP s stavbnim zemljiščem, namenjenim gradnji, ob kateri se
nahaja objekt razpršene gradnje, niso prepisani, |
– odstranitev objekta, |
– sprememba namembnosti legalno zgrajenih stavb ali delov stavb, pod
pogojem, da je nova namembnost skladna z dopustno namembnostjo stavb v
tisti EUP, v kateri se nahaja objekt razpršene gradnje, in ob
upoštevanju naslednjih določil: |
a)
sprememba namembnosti iz objektov za občasno bivanje v objekte za stalno
bivanje ni možna |
b)
sprememba namembnosti iz nestanovanjskih kmetijskih stavb v
enostanovanjske stavbe ali objekte za stalno bivanje ni možna |
c)
sprememba namembnosti ni možna, če dopustna namembnost za nove stavbe,
za tisto EUP, kjer se nahaja objekt razpršene gradnje, ni prepisana, |
– vzdrževanje, |
– rekonstrukcija, sprememba namembnosti in vzdrževanje objektov, ki so
zavarovani kot kulturna dediščina se izvaja na podlagi pridobljenih
projektnih pogojev, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojne območne
enote zavoda, pristojnega za varstvo nepremične in z njo povezane
premične kulturne dediščine, |
– dopustna je postavitev vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, in
sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja
graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela oziroma parcela,
namenjena gradnji in pod pogojem, da so na eni parceli, namenjeni
gradnji postavljeni nezahtevni in enostavni objekti le vsak po ene
vrste, in sicer naslednjih vrst: |
a) po ena vrsta objekta znotraj majhne stavbe, kot je npr. ena garaža,
ena drvarnica ipd. |
b) po ena vrsta objekta znotraj majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe
pozidave, kot je npr. ena uta, en nadstrešek ipd. |
c) ograje |
d) podporni zid |
e) mala komunalna čistilna naprava |
f) rezervoar |
g) vodnjak, vodomet |
h) po ena vrsta priključka znotraj priključka na objekt gospodarske
javne infrastrukture kot je en priključek na vodovod, en priključek na
elektriko, en priključek na cesto ipd. |
i) samostojno parkirišče |
j) pomožni komunalni objekt. |
(3) Za izvedbo posegov v prostor iz prejšnjega odstavka se smiselno
uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so dopustni na površinah
podrobnejše namenske rabe z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen
obstoječih objektov razpršene gradnje, in veljajo v tisti EUP, v kateri
se nahaja objekt razpršene gradnje. V kolikor se objekt razpršene
gradnje nahaja v EUP Odprt prostor občine: OP01 – OP78, se za izvedbo
posegov v prostor iz prejšnjega odstavka uporabljajo prostorski
izvedbeni pogoji, ki so dopustni na površinah z namensko rabo površine
razpršene poselitve v EUP, ki se nahaja v neposredni bližini objekta
razpršene gradnje. Šteje se, da je namen obstoječih objektov razpršene
gradnje določen z upravnim dovoljenjem, lahko pa tudi v drugih uradnih
evidencah. |
(4) V EUP se za posege na objektih razpršene gradnje, ki so varovani po
predpisih s področja varstva kulturne dediščine, upoštevajo določila
43. člena in določila 51. člena tega odloka. |
(5) V EUP je na objektih razpršene gradnje, ki se nahajajo na vodnem in
priobalnem zemljišču skladno z zakonom, ki ureja upravljanje z vodami,
mogoča rekonstrukcija ali sprememba namembnosti, če: |
– se
s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnosti ali ogroženost, |
– se
s tem ne poslabšuje stanja voda, |
– je
omogočeno izvajanje javnih služb, |
– se
s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, |
– to
ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in |
– se
s posegom oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
|
3.5.4. Dopustna odstopanja od
načrtovanih rešitev |
|
115. člen |
|
(1) V vseh EUP so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev,
če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše
rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo OPN in ne smejo poslabšati
prostorskih in okoljskih razmer. Odstopanja od rešitev, določenih s tem
odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, s pogoji varstva
okolja in naravnih dobrin, s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s
pogoji ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave. Z odstopanji
morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo in imajo
v področni zakonodaji opredeljeno te pristojnosti, in sicer predvsem: |
– za
področje gozdov pristojna območna enota zavoda, pristojnega za gozdove
(Zavod za gozdove Slovenije – OE Celje), |
– za
področje ohranjanja narave pristojna območna enota zavoda, pristojnega
za ohranjanje narave (Zavod RS za varstvo narave, OE Celje), |
– za
področje kulturne dediščine pristojna območna enota zavoda, pristojnega
za varstvo nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine
(Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje), |
– za
področje varstva kmetijskih zemljišč ministrstvo, pristojno za
kmetijstvo (Ministrstvo za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano), |
– za
področje (gospodarske javne) infrastrukture pristojni operaterji in
upravljavci (gospodarske javne) infrastrukture, |
– za
področje upravljanja in varstva voda direkcija, pristojna za vode
(Direkcija RS za vode), |
– za
področje okolja, mdr. tudi za erozijska in plazljiva območja agencija,
pristojna za okolje (Agencija Republike Slovenije za okolje). |
(2) Ne glede na določila tega odloka je/so v vseh EUP na stavbnih
zemljiščih in izven njih dopustna/e/o: |
– opremljanje stavbnih zemljišč, |
– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in
podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture, ki so »21
Objekti prometne infrastrukture« s priključki, pod pogojem, da se ne
povečuje drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za
prostoživeče vrste, |
– gradnja, rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev
in podobna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture, ki so
»2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste« s priključki, pod pogojem, da se ne povečuje drobljenja
ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče vrste, |
– gradnja, odmera, rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev,
odstranitev in podobna dela na objektih gospodarske javne
infrastrukture, ki so »22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi« s priključki, pod pogojem, da se ne povečuje
drobljenja ekosistemov in zagotavlja ustrezne prehode za prostoživeče
vrste, |
– gradnja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambe, |
– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in
podobna dela na objektih, varovanih po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine, |
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim
delovanjem voda, ki so »24202 Objekti za varstvo pred škodljivim
delovanjem voda na ogroženih območjih« |
– sanacije površinskih kopov pod pogojem, da dostop do gozdne površine
na sosednjih gozdnih zemljiščih tudi v primeru sanacije, ki traja daljši
čas, ostane stalen ter da se v okvir pridobivalnega prostora, znotraj
katerega se bo izvajala sanacija, vključi tudi vse manipulativne
površine in površine, ki so pomembne za dostop do posameznih
pridobivalnih polj ter pod pogojem, da se obstoječi kopi v območjih z
naravnimi kakovostmi prednostno sanirajo s povrnitvijo v naravno stanje
ali uredijo kot nadomestni habitat, |
– sanacije nelegalnih odlagališč odpadkov, |
– vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov, |
– raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne
spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja na površini ali podtalju in
da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prvotno stanje, |
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in
evidentiranje stanja, |
– rekonstrukcija, obnova, vzdrževanje, posodobitev, odstranitev in
podobna dela za potrebe že obstoječe dejavnosti z ustreznimi dovoljenji,
četudi se nahaja izven parcel, namenjenih gradnji stanovanjskih stavb |
pod
pogojem, da je poseg skladen s pogoji varstva okolja in naravnih dobrin,
s pogoji varstva kmetijskih zemljišč ter s pogoji ohranjanja kulturne
dediščine in ohranjanja narave. |
(3) Ne glede na določila tega odloka pri načrtovanju in gradnji
gospodarske javne infrastrukture v EUP ni potrebno upoštevati določil o
minimalni in maksimalni površini parcel, namenjene gradnji ali drugih
določb, ki jih glede na vrsto gospodarske javne infrastrukture vsebinsko
ni mogoče upoštevati (npr. faktorji izrabe in zazidanosti parcele,
namenjene gradnji, tlorisni in višinski gabarit ipd.). |
(4) Ne glede na določila tega odloka so v vseh EUP na stavbnih
zemljiščih izjemoma dopustna odstopanja od predpisanih velikosti
objektov in parcelacije ter od predpisanih faktorjev izrabe in
zazidanosti za nestanovanjske stavbe, ki so »1271 nestanovanjske
kmetijske stavbe«, v naslednjih izjemnih primerih: |
– če
so odstopanja potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali
prilagoditve zahtevam predpisov, |
– če
so odstopanja v projektni dokumentaciji posebej utemeljena na podlagi
strokovnih prostorskih preveritev, |
– če
objekt ni vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z
vegetacijo. |
(5) Ne glede na določila tega odloka so lahko v vseh EUP tlorisni in
višinski gabariti ter prostornine stavb za opravljanje verskih obredov
in kulturnih spomenikov večji in se prilagajajo funkciji objekta. |
(6) Ne glede na določila tega odloka so v vseh EUP na območju
pokopališč, ne glede na opredeljeno vrsto namenske rabe na območju
pokopališča, dopustni naslednji posegi: |
– gradnja naslednjih objektov: 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči
objekti, 2 Gradbeni inženirski objekti, med njimi predvsem 24204
Pokopališča, in drugi objekti, ki niso v nasprotju s podrobnejšo
namensko rabo, |
– postavitev tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo
potrebam pokopališča, |
– ozelenitev na zunanjih mejah območja pokopališča. |
(7) V vseh EUP so za rekonstrukcije obstoječih objektov dopustna
odstopanja od predpisanih regulacijskih linij, v kolikor njihovo
upoštevanje ob rekonstrukcijah ni možno ali smiselno, če se s tem
strinja pristojni soglasodajalec. |
|
3.5.5. Uporabljeni predpisi |
|
116. člen |
|
(1) V odloku se uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost nanaša na
Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08,
99/08) oziroma Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
(Uradni list RS, 18/13, 24/13 in 26/13) ali drug predpis, ki razvršča
objekte glede na zahtevnost gradnje in ureja njihovo največjo velikost,
način gradnje in rabe ter druge pogoje. |
(2) V odloku se uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih
državnega pomena nanaša na Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in
objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11) in veljavne
predpise, ki urejajo posamezna področja. |
(3) V odloku se uredba, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor
in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja, za posege v okolje, ki v
primeru poplav in z njimi povezane erozije lahko ogrožajo vodno okolje,
ter za načrtovanje rabe prostora in preventivnih ukrepov za zmanjševanje
poplavne ogroženosti nanaša na Uredbo o pogojih in omejitvah za
izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi
poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list
RS, št. 89/08) in veljavne predpise, ki urejajo posamezna področja. |
|
3.5.6. Pogoji, ki niso predpisani |
|
117. člen |
|
(1) Pogoje za gradnjo in druge posege v prostor, ki s tem odlokom niso
predpisani, določajo predpisi s področja urejanja prostora, predpisi s
področja graditve objektov, predpisi s področja varstva kulturne
dediščine, ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih
vrednot, varstva gozdov in varstva okolja, urejanja voda ter drugi
predpisi. |
(2) V primeru sprememb zakonskih določil (pravilnikov, uredb ipd.), na
katerih temelji posamezna vsebina tega odloka, se odlok uporablja tako,
da se: |
– smiselno upoštevajo spremembe, če je to mogoče ali |
– sprejme obvezna razlaga tega odloka upoštevajoč spremembe pravilnikov,
uredb ipd. ali |
– v
primeru, da se s spremembo zakonskih ali podzakonskih določil uvajajo
objekti za katere ta odlok ne določa pogojev (kot npr. za glamping, hiše
na vodi, prostori na drevesu ipd.), sprejme obvezna razlaga tega odloka
tako, da se smiselno uporabljajo pogoji za nove objektov kot je določeno
za podobne vrste objektov v tem odloku. |
(3) V primeru, da v grafičnem delu OPN stavba ni vrisana, se preveri, če
je stavba legalna. Če je stavba nelegalna, veljajo zanjo pogoji glede
neskladnih in nelegalnih gradenj iz 42. člena tega odloga. Če je stavba
legalna in se nahaja na območju stavbnih zemljišč, veljajo zanjo pogoji,
ki so predpisani za tisto EUP, v kateri se stavba nahaja. Če je stavba
legalna in se nahaja izven območja stavbnih zemljišč, veljajo zanjo
prostorski izvedbeni pogoji za območja razpršene gradnje, ki so
predpisani v 114. členu tega odloka. |
|
4. JAVNI INTERES |
|
118. člen |
|
(1) Na posameznih območjih Občina Braslovče zasleduje posebni javni
interes, in sicer na območjih: |
– OPPN Rakovlje zahod (širitev šole in izgradnja športno-rekreacijskega
parka) |
– Območje Žovnek: OPPN Žovneško jezero in OPPN Žovnek – dvorec |
– Območje Grad Žovnek. |
(2) Območje javnega interesa se lahko določi tudi za druge lokacije, če
se izkaže, da je izkazan javni interes lokalne skupnosti za potrebe
gradnje javnih objektov športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva,
znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in
vodne infrastrukture ter objektov, ki služijo varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
|
5. PREHODNE DOLOČBE |
|
5.1. Dokončanje že začetih postopkov |
|
119. člen |
|
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov
občine, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja,
razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim
odlokom. |
(2) Vsi postopki priprave novih OPPN ter sprememb in dopolnitev
obstoječih OPPN in drugih izvedbenih aktov, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah prostorskih aktov,
ki so veljali do uveljavitve tega odloka ali po določbah tega OPN, kar
je za investitorja ugodneje. |
|
5.2. Varstvena območja dediščine |
|
120. člen |
|
Do
uveljavitev varstvenih območij dediščine je treba pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in soglasje za enote kulturne dediščine,
vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje
Občine Braslovče (zavod, pristojen za varstvo nepremične in z njo
povezane premične kulturne dediščine oziroma njegova pristojna območna
oziroma organizacijska enota), ki se hranijo na sedežu Občine Braslovče
in na zavodu, pristojnemu za varstvo nepremične in z njo povezane
premične kulturne dediščine (na njegovi pristojni območni oziroma
organizacijski enoti). |
|
6. KONČNE DOLOČBE |
|
6.1. Prenehanje veljavnosti |
|
121. člen |
|
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
– Odlok o zazidalnem načrtu Terasa – Braslovče, Uradni list RS,
št. 35/88 |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta Terasa –
Braslovče, Uradni list RS, št. 31/96 |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Terasa Braslovče,
Uradni l.RS, št. 4/00 |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Terasa Braslovče,
Uradni list RS, št. 73/05 (Objekt št. 21) |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Terasa Braslovče,
Uradni list RS, št. 73/05 (Objekti št. 18, 22, 31). |
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
– Odlok o Strategiji prostorskega razvoja Občine Braslovče (Uradni list
RS, št. 16/08) |
– Odlok o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08,
46/11) in Obvezna razlaga odloka o prostorskem redu Občine Braslovče
(Uradni list RS, št. 46/11) |
– Odlok o merilih za izdajo soglasja občinske uprave Občine Braslovče v
postopkih postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s
Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 76/10) |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Prostorskega reda Občine Braslovče
(US) (Uradni list RS, št. 8/15). |
|
6.2. Podaljšanje veljavnosti |
|
122. člen |
|
Veljavnost se podaljšuje naslednjim izvedbenim prostorskim aktom, ki
niso v nasprotju s tem odlokom: |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Šmatevž, Uradni
list RS, št. 14/05, 52/11 |
– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta vikend naselja ob
Savinji v Malih Braslovčah, Uradni list RS, št. 109/05 |
– Odlok o OPPN za območje PA24, Uradni list RS, št. 36/09 |
– Odlok o OPPN za območje PA19 – Parižlje (Matvoz), Uradni list RS,
št. 19/09 |
– Odlok o OPPN za območje PA1 – vikend naselje Letuš – levi breg
(Feldin), Uradni list RS, št. 58/09 |
– Odlok o OPPN za območje PA18 – Parižlje (Beharič), Uradni list RS,
št. 58/09 |
– Odlok o OPPN za območje PA26 – Gospodarska cona Trnava zahod – območje
individualnih hiš, Uradni list RS, št. 86/09 |
– Odlok o OPPN PA 5 – Vikend naselje v Malih Braslovčah (Jelen), Uradni
list RS, št. 102/09 |
– Odlok o OPPN PA 29 – Grajska vas – Poljane, Uradni list RS, št. 102/09 |
– Odlok o OPPN za območje PA 15 – Rakovlje zahod, Uradni list RS,
št. 102/09, 28/11, 82/12, 6/18 |
– Odlok o OPPN za del območja PA 9 – Rakovlje Terasa 3, Uradni list RS,
št. 102/09 |
– Odlok o OPPN za del območja PA 6 – Vikend naselje Letuš – desni breg
(Štekovič), Uradni list RS, št. 31/10 |
– Odlok o OPPN za območje PA 1 – Vikend naselje Letuš – levi breg
(Maglica), Uradni list RS, št. 31/10 |
– Odlok o OPPN za del območja PA 11 – Braslovče (Spolenak), Uradni list
RS, št. 31/10 |
– Odlok o OPPN za območje PA 17 – Parižlje Jug, Uradni list RS,
št. 54/10, 50/17 |
– Odlok o OPPN sanacija t.i. vikend naselje v Letušu – levi breg II.
faza, Uradni list RS, št. 53/10 |
– Odlok o OPPN za območje PA 5 – Vikend naselje ob Savinji v Malih
Braslovčah, Uradni list RS, št. 75/10 |
– Odlok o OPPN za del območja PA 2 – Braslovče (Irman), Uradni list RS,
št. 27/11 |
– Odlok o OPPN za del območja PA 1 – Vikend naselje Letuš – levi breg
(Rožič), Uradni list RS, št. 27/11 |
– Odlok o OPPN za območje PA 1 – Vikend naselje Letuš – levi breg
(Jeseničnik), Uradni list RS, št. 97/11 |
– Odlok o OPPN za del območja PA 2 – Braslovče Trg, Uradni list RS,
št. 106/11 |
– Odlok o OPPN za del območja urejanja PA19 – Parižlje (Lorger), Uradni
list RS, št. 69/12 |
– Odlok o OPPN za območje PA 26 – Gospodarska cona Trnava zahod, Uradni
list RS, št. 105/12 |
– Odlok o OPPN za del območje PA5 – vikend naselje ob Savinji v Malih
Braslovčah (Acman, Pavšar), Uradni list RS, št. 20/13 |
– Odlok o OPPN za del območja PA 19 – Parižlje (Kamplin-Pentek), Uradni
list RS, št. 74/13 |
– Odlok o OPPN za del območja PA 26 – Šentrupert – Trnava, Uradni list
RS, št. 86/13, 8/16 – obvezna razlaga |
– Odlok o OPPN za del območja PA 28 – širitev Trnave (Rakun), Uradni
list RS, št. 109/13 |
– Odlok o OPPN za območje PA1 Vikend naselje Letuš – levi breg
(Radanovič), Uradni list RS, št. 47/14 |
– Odlok o OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za
gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Flere, Uradni list RS, št. 47/14 |
– Odlok o OPPN za del območja PA 2 – Braslovče (Šoštarič), Uradni list
RS, št. 39/15 |
– Odlok o OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za
gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Marovt, Uradni list RS, št. 39/15 |
– Odlok o OPPN za del območja PA11 – Braslovče (Brinovšek), Uradni list
RS, št. 8/16 |
– Odlok o OPPN za del območja urejanja PA6 – območje vikend naselje
Letuš – desni breg (Marko, Sešel), Uradni list RS, št. 8/16 |
– Odlok o OPPN za območje PA14 – Žovneško jezero, Uradni list RS,
št. 31/16 |
– Odlok o OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za
gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Brinovec, Uradni list RS,
št. 31/16 |
– Odlok o OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za
gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Rakun, Uradni list RS, št. 60/16 |
– Odlok o OPPN za del območja PA1 – Vikend naselje Letuš – levi breg
(Golob), Uradni list RS, št. 60/16 |
– Odlok o OPPN za del območja PA6 – Vikend naselje Letuš – desni breg
(Božiček), Uradni list RS, št. 60/16 |
– Odlok o OPPN za del območja urejanja PA28 – širitev Trnava (Rožič),
Uradni list RS, št. 60/16 |
– Odlok o OPPN za del območja PA10 – Rakovlje vzhod (Strnad), Uradni
list RS, št. 60/16 |
– Odlok o OPPN za del območja urejanja PA 20 – območje
obrtno-stanovanjske dejavnosti Gomilsko (Cizej), Uradni list RS,
št. 74/16 |
– Odlok o OPPN za del območja PA6 – Vikend naselje Letuš – desni breg
(Kočevar), Uradni list RS, št. 3/17 |
– Odlok o OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za
gradnjo kmetijskih objektov – kmetija Prislan, Uradni list RS, št. 32/17 |
– Odlok o OPPN za del območja PA19 – Parižlje (Šket), Uradni list RS,
št. 35/18. |
|
6.3. Upoštevanje zakonodaje in
strokovnih podlag |
|
123. člen |
|
(1) Po prenehanju ali spremembi veljavne zakonodaje, na katero se nanaša
in sklicuje ta odlok (zakoni, uredbe, pravilniki, itd.), se smiselno
uporabljajo po potrebi: |
– določila spremenjene zakonodaje ali zakonodaje, ki nadomešča
razveljavljeno zakonodajo, |
– določila tega odloka. |
(2) V primeru sprememb ali izvedbi novih strokovnih podlag, na katere se
naša in sklicuje ta odlok ter se z njimi zagotavljajo druge primernejše
rešitve, se ob soglasju s pristojnimi organi in organizacijami, ki imajo
v področni zakonodaji opredeljeno te pristojnosti, se smiselno
uporabljajo po potrebi: |
– spremenjene oziroma nove strokovne podlage, |
– določila tega odloka. |
|
6.4. Vpogled |
|
124. člen |
|
OPN
je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče. Arhivski izvod se
hrani tudi na pristojni upravni enoti in ministrstvu, pristojnem za
prostor in graditev. |
|
6.5. Nadzor |
|
125. člen |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe za posamezna področja. |
|
6.6. Začetek veljavnosti |
|
126. člen |
|
Ta
odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3504-2/2013-263 |
Braslovče, dne
5. septembra 2018 |
|
Župan |
Občine Braslovče |
Branimir Strojanšek l.r. |