Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr., 76/08 – ZIKS-1C in 108/09), v skladu z določili Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08) in Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09) ter na podlagi 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Loški Potok (Uradni list RS, št. 47/95), spremembe Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Loški Potok (Uradni list RS, št. 57/95) in 18. člena Statuta Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 86/06) je Občinski svet Občine Loški Potok na 19. redni seji dne 30. 9. 2010 sprejel

ODLOK

o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Loški Potok

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta odlok določa pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na celotnem območju Občine Loški Potok (v nadaljevanju: občina), zahteve pri lastni oskrbi s pitno vodo, način izvajanja oskrbe s pitno vodo ter pravice in obveznosti uporabnikov in upravljavcev na območju občine.

S tem odlokom se ureja:

– dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo,

– vodovodno omrežje, objekte in naprave upravljavca in uporabnikov,

– vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,

– pogoji priključitve na javni vodovod,

– meritve in obračun porabljene pitne vode,

– prekinitev dobave pitne vode,

– odvzem pitne vode iz hidrantov,

– obveznosti upravljavca in uporabnikov,

– varovanje javnega vodovoda,

– prenos vodovodnega omrežja, objektov in naprav v upravljanje,

– kazenske določbe,

– nadzor,

– prehodne določbe,

– končne določbe.

Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu na območju Občine Loški Potok.

2. člen

(namen)

Namen tega odloka je:

– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,

– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,

– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.

3. člen

(pojmi)

Lastnik javnih vodovodov na področju Občine Loški Potok je Občina Loški Potok.

Uporabnik pitne vode iz javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik). Uporabnik je lahko lastnik ali solastnik objekta, najemnik objekta ali drug uporabnik.

Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: izvajalec) je pravna oseba, ki ji je občina poverila izvajanje javne službe s področja oskrbe s pitno vodo. Izvajalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti in je odgovoren za kakovostno izvajanje javne službe.

Upravljavec javnega vodovoda je izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo.

Upravljavec zasebnega vodovoda je oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.

Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov. Gradbeno inženirski objekti, cevovodi in oprema javnih vodovodov so občinska gospodarska javna infrastruktura. Javni vodovod je namenjen opravljanju storitev javne službe.

Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.

Priključek stavbe na sekundarni vodovod (v nadaljevanju: vodovodni priključek) je del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in obračunskim vodomerom in je v lasti uporabnika. Sestavljen je praviloma iz:

– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,

– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,

– ventila pred obračunskim vodomerom,

– čistilnega kosa in montažno – demontažnega kosa (odvisno od nazivnega premera),

– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom,

– ventila za vodomerom,

– vodomernega mesta.

Priključek stavbe na sekundarni vodovod ni objekt oziroma oprema javne infrastrukture.

Interno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med ventilom za obračunskim vodomerom in posameznimi mesti uporabe pitne vode.

Vodomerno mesto je zunanji ali notranji talni jašek ali zidna niša, v katerem je vodomer. Vodomerno mesto je del priključka stavbe na sekundarni vodovod.

Obračunski vodomer je naprava, s katero se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda.

Interni vodomer je naprava, ki je nameščena za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov pitne vode ter ga izvajalec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun.

Števnina je prispevek, ki se koristi za menjavo obračunskih vodomerov.

Vzdrževalnina je nadomestilo za stroške izvajanja rednih pregledov, obnove in popravil vodovodnega priključka ter vodenja predpisanih evidenc o opremi in trasah priključkov.

Vodarina je znesek, ki vključuje poleg cene pitne vode še vse prispevke, davke in takse.

Ostali pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot pojmi, ki se uporabljajo v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), v nadaljevanju: pravilnik.

II. IZVAJANJE DEJAVNOSTI OSKRBE S PITNO VODO

4. člen

(obseg storitev javne službe)

V okviru storitev javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) mora upravljavec javnega vodovoda zagotoviti:

– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,

– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,

– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,

– nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod in vzdrževanje delov teh priključkov, ki niso daljši od 50 m,

– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, skladno s predpisi in obsegom zagotovljenih sredstev s strani občine,

– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu, skladno z veljavno zakonodajo,

– monitoring kemijskega stanja vodnih virov,

– monitoring količine iz vodnih virov odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda,

– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;

– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,

– spremljanje stanja vodnih izgub,

– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– vodenje evidenc v skladu s pravilnikom,

– izdajanje projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,

– ostale storitve v skladu s pravilnikom.

Monitoring kemijskega stanja vodnega vira se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda.

Upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.

5. člen

(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)

V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda zagotoviti:

– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji, v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;

– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;

– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;

– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,

– monitoring količine iz vodnih virov odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda,

– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev,

– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira upravljavec javnega vodovoda;

– vodenje zahtevanih evidenc v skladu s pravilnikom,

– ostale storitve v skladu s pravilnikom.

Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

6. člen

(uporaba storitev javne službe)

S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo vseh stavb, v katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:

– iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,

– je namen rabe vode proizvodnja pijač,

– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,

– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali

– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.

Ne glede na določbe prve alinee prejšnjega odstavka se za storitve javne službe šteje oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

7. člen

(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)

Občina Loški Potok mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh njenih poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.

Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.

8. člen

(oskrbovalna območja)

Oskrbovalna območja, kjer občina zagotavlja javno službo oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda:

1. Vodooskrbni sistem Loški Potok: Draga, Hrib - Loški Potok, Lazec, Mali log, Podpreska, Retje, Srednja vas - Loški Potok, Šegova vas, Travnik.

2. Vodooskrbni sistem Trava - Srednja vas: Srednja vas pri Dragi, Trava.

3. Vodooskrbni sistem Novi Kot: Novi Kot.

Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena v karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga št. 1.

9. člen

(priključitev stavb na javni vodovod)

Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom, skladno z določbami pravilnika in tega odloka.

Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda.

Če je na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, že zgrajena javna kanalizacija, lahko upravljavec vodovoda izvede priključitev na vodovod le v primeru, ko je objekt že priključen na javno kanalizacijo.

Če na območju, na katerem želi lastnik objekta pridobiti priključek na javni vodovod, še ni zgrajena javna kanalizacija,lahko upravljavec vodovoda izda soglasje za priključitev na javni vodovod le v primerih, če je komunalna odpadna voda iz objekta speljana v malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico na izpraznjevanje ali na drug objekt oziroma napravo za čiščenje komunalne odpadne vode.

V tistih primerih, kjer je komunalna odpadna voda speljana v nepretočno greznico na izpraznjevanje, mora lastnik objekta priložiti k vlogi za soglasje tudi pogodbo s pooblaščenim izvajalcem za odvoz komunalne odpadne vode.

III. UPRAVLJANJE VODOVODOV

10. člen

(način izvajanja javne službe)

Javna služba oskrbe s pitno vodo se po tem odloku izvaja na način kot je določen v Odloku o gospodarskih javnih službah v Občini Loški Potok.

11. člen

(določitev upravljavca vodovoda)

Storitve javne službe na območju Občine Loški Potok opravlja izvajalec storitev javne službe oskrbe s pitno vodo – javno podjetje Hydrovod d.o.o., Ljubljanska cesta 38, 1330 Kočevje (v nadaljevanju izvajalec) v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, v skladu s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (pravilnikom) ter v skladu s tem odlokom.

Če je stavba na poselitvenem območju, na katerem v skladu z zakonom ali drugim predpisom priključitev na javni vodovod ni obvezna, se lahko oskrba s pitno vodo zagotavlja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu ali drugem predpisu.

Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.

Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.

Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.

12. člen

(evidenca vodovodov)

Ministrstvo za okolje in prostor vodi evidenco o javnih in zasebnih vodovodih.

Upravljavci vodovodov morajo zaradi vodenja evidenc o vodovodih poročati ministrstvu.

Evidenca o vodovodih vsebuje podatke o:

1. oskrbovalnemu območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnemu območju,

2. tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda,

3. vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod,

4. pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj,

5. rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega pravilnika ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe,

6. letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe.

13. člen

(kataster javnega vodovoda)

Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost in skladno z določili predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.

IV. OBJEKTI IN NAPRAVE LASTNIKA IN UPORABNIKOV

14. člen

(objekti in naprave v lasti občine)

Objekti in naprave v lasti občine so javni vodovodi in drugi objekti in naprave. Izvajalec upravlja s temi objekti na osnovi ustrezne pogodbe.

Drugi objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena so:

– vodnjaki, črpališča, prečrpališča in zajetja, objekti in naprave za obdelavo (čiščenje in pripravo) pitne vode,

– vodohrani in razbremenilniki,

– javno hidrantno omrežje,

– naprave za dviganje in reduciranje tlaka vode na omrežju,

– funkcionalna zemljišča, namenjena normalni rabi objekta.

Objekti in naprave v lasti občine in v upravljanju izvajalca predstavljajo javno vodovodno omrežje.

15. člen

(objekti in naprave uporabnikov)

Objekti in naprave, ki so last uporabnikov, so:

– vodovodni priključek,

– vodomerno mesto (jašek ali niša),

– interno (hišno) vodovodno omrežje,

– objekti in naprave, vgrajeni za obračunskim vodomerom, kot so: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventili pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.

V. GRADNJA VODOVODNEGA PRIKLJUČKA IN PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD

16. člen

(obveznost priključitve na javni vodovod)

Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.

Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali

– izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je povezana z nesorazmernimi stroški.

Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.

17. člen

(priključek stavbe na javni vodovod)

Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.

Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.

Priključek na javni vodovod je lahko stalen ali začasen.

18. člen

(priključek drugih objektov brez soglasja upravljavca)

Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca.

19. člen

(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)

Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode.

Dolžina vodovodnega priključka stavbe ne sme biti daljša od 50 m.

Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.

Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in opravljene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.

Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov. Stroški vodenja te evidence se pokrivajo iz sredstev zbranih vzdrževalnin priključkov stavbe.

20. člen

(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)

Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.

Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

21. člen

(lastna oskrba prebivalcev)

Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz tega pravilnika priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji iz 5. in 7. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08).

22. člen

(pogoj za priključitev)

Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s pisnim soglasjem, ki ga izda upravljavec javnega vodovoda, ki priključitev tudi izvede. Soglasje se izda v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

Uporabnik (investitor) je dolžan zagotoviti izvedbo priključka v okvirih, ki so določeni s soglasjem. Za vsak odmik v postopku izvedbe priključka in spremembe na priključku mora uporabnik ponovno pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda.

23. člen

(pogoji za priključitev)

Priključitev na javni vodovod mora biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, z zahtevami projektne dokumentacije in v skladu s pogoji izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.

Upravljavec je dolžan izvesti priključitev ali zagotoviti povečan odjem, če so izpolnjeni pogoji za izvedbo priključitve in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda (prepustnost omrežja), na katerega se uporabnik priključuje.

V primeru, da kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda (pretok, pritisk in podobno) ne omogočajo novih priključkov, je upravljavec dolžan uporabnika in občino seznaniti o trenutnih razmerah ter o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.

24. člen

(javno pooblastilo izvajalcu javne službe)

Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, opravlja na območju Občine Loški Potok na podlagi javnega pooblastila naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe oskrbe s pitno vodo po tem odloku:

– izdaja potrdila, projektne pogoje, smernice, mnenja in soglasja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo prostorske ureditve, prostorske akte, graditev objektov in urejanje prostora,

– izdaja projektne pogoje za posege v prostor in soglasja k projektnim rešitvam na podlagi predložene dokumentacije,

– izdaja soglasja za priključek.

Stroški, ki nastanejo pri izvajanja javnega pooblastila, se pokrivajo iz proračuna občine.

Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu za izdajo zgoraj navedenih listin, je:

1. za smernice in mnenja:

– dokumentacija, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora.

2. za pogoje in soglasja:

– dokumentacija, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,

– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve ter z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij.

Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:

a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:

– idejno zasnovo,

– situacijo obstoječega stanja,

– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se nahajajo ali se bodo nahajali na lokaciji,

– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,

– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.

b) k vlogi za soglasje k projektnih rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:

– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod (posebni elaborat ali v sklopu načrta strojnih inštalacij),

– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

– služnostne pogodbe z lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,

– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi).

c) k vlogi za soglasje za priključitev na vodovod:

– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,

– katastrski načrt (načrt parcele),

– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

– načrt vodovodnega priključka,

– izvedbeni načrt strojne (vodovodne) napeljave (interno vodovodno omrežje stavbe),

– potrdilo o uspešno izvedenem tlačnem preizkusu interne inštalacije,

– potrdilo o uspešno opravljeni dezinfekciji interne inštalacije,

– soglasja oziroma dovoljenja za prekop cestišča in križanja z ostalimi komunalnimi vodi,

– služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekal priključek ali sodno odločbo, ki nadomesti soglasje;

– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

d) k vlogi za soglasje za začasni priključek, katero se lahko izda za obdobje največ dveh let:

– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

– načrt vodovodnega priključka,

– upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (lokacijsko informacijo, odločbo ipd.) upravnega organa o začasnem objektu,

– opis dejavnosti z oceno predvidene porabe vode,

– služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bo potekal priključek,

– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek, in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),

– predviden datum odstranitve začasnega priključka.

e) k vlogi za soglasje za ukinitev priključka:

– situacijo z vrisano stavbo in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,

– opis razlogov za ukinitev priključka.

Projektne pogoje izdaja izvajalec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.

Za pridobitev soglasja za priključitev obstoječih zgradb na javni vodovod se uporablja c) točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.

25. člen

(sodelovanje na tehničnih pregledih)

Izvajalec sodeluje kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov.

26. člen

(vsebina soglasja za priključitev)

Pri izdaji soglasja za priključitev objekta na vodovodno omrežje mora izvajalec določiti:

– minimalne odmike objektov od vodovodnega omrežja,

– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,

– pogoje glede trase, globine in profila priključnega omrežja ter priključnega mesta na javno omrežje,

– profil in tip vodomera,

– lokacijo, obliko in velikost vodomernega mesta,

– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih, predvidenih za zajem pitne vode,

– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,

– mesto priključitve na naprave in objekte, za katere je odgovoren upravljavec in zahteve oziroma pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda,

– druge zahteve, ki so pomembne za delovanje in razvoj oskrbe z vodo.

27. člen

(podrobnejši pogoji izvedbe priključka)

Podrobnejše pogoje izvedbe vodovodnega priključka vsebuje Tehnični pravilnik o javnem vodovodu na območju Občine Loški Potok.

28. člen

(varovanje vodovodnega omrežja)

Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo.

Uporabnik oziroma investitor, izvajalec gradbenih ali drugih del, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca in zakoličbo komunalnih vodov ter pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostanejo vodovodno omrežje ali naprave nepoškodovane.

Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec gradbenih ali drugih del po svoji krivdi, nosi povzročitelj sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške, ki pri tem nastanejo.

29. člen

(predpogoj za izgradnjo priključka)

Priključitev stavbe na javni vodovod je možna le z vgradnjo oziroma izgradnjo zunanjega vodomernega mesta (jaška), ki mora imeti primerno toplotno zaščito, katera ščiti vodomer pred zmrzovanjem. Vodomerno mesto se zgradi na najkrajši možni razdalji od sekundarnega vodovoda, praviloma na zemljišču uporabnika, z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje in zagotovljeno dostopnostjo upravljavcu vodovodnega sistema.

Izjemoma in v primeru upravičenih razlogov (npr. strnjena gradnja ob ulici ali cesti in podobno) se lahko vodomerno mesto (jašek) zgradi znotraj objekta, ki se priključuje na javni vodovod.

30. člen

(način izvedbe priključka)

Priključek stavbe je del objekta in je last uporabnika. Le-tega je skupaj z vodomernim mestom dolžan zgraditi uporabnik na lastne stroške. Pri tem je dolžan montažna dela z dobavo materiala za izvedbo priključnega sklopa na sekundarno omrežje, postavitev dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom ter namestitev obračunskega vodomera vključno z ventili pred in za vodomerom, zaupati upravljavcu vodovoda. Preostala dela (izkop, zasip, vzpostavitev terena v prvotno stanje) lahko izvede uporabnik v lastni režiji, pod strokovnim nadzorom pooblaščenega predstavnika izvajalca. Po končani gradnji se priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu, ki vpiše lastnika objekta v kataster javnega vodovoda in v register priključkov.

31. člen

(rok za izvedbo priključka)

Upravljavec je dolžan izvesti priključitev na javni vodovod ali zagotoviti povečan odjem najkasneje v 30 dneh po tem, ko je uporabnik izpolnil naslednje pogoje:

– pridobil gradbeno dovoljenje,

– pridobil soglasje za priključitev,

– izpolnil pogoje soglasja,

– zgradil merilno mesto (prostor za vodomer) v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter tehničnim pravilnikom,

– uredil odvajanje komunalne odpadne vode,

– sklenil z izvajalcem pogodbo o dobavi pitne vode.

Po priključitvi objekta na javni vodovod se lastnik objekta vpiše v evidenco uporabnikov.

32. člen

(vzdrževanje vodovodnega priključka)

Vzdrževanje vodovodnega priključka zajema:

1. Tekoče vzdrževanje vodovodnega priključka, ki zajema: kontrolo vodotesnosti ter popravilo okvar na vodovodnem priključku in zagotavljanje funkcionalnosti vodovodnega priključka.

2. Obnovo vodovodnega priključka, pri čemer se mora vodovodni priključek obnoviti:

– če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;

– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;

– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,

– v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture in upravljavec ugotovi dotrajanost priključka.

Vsa vzdrževalna dela na vodovodnem priključku iz prejšnjega odstavka tega člena izvaja upravljavec vodovoda ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec. Lastnik ali najemnik stavbe mora dopustiti izvedbo ali preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje. Ob tem se je predstavnik upravljavca dolžan identificirati s službeno izkaznico. Storitev iz tega odstavka plača uporabnik s plačilom vzdrževalnine na način, ki je podrobneje določen v 41. členu tega odloka.

Objekti in omrežje vodovoda in vodovodnega priključka morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar brez soglasja upravljavca vodovoda. Mesto, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopno predstavnikom upravljavca vodovoda.

33. člen

(začasna priključitev na javni vodovod)

Izvajalec lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, kmetijske namene, začasne objekte in podobne primere pod pogojem, da je začasni priključek tehnično možno izvesti in če se s tem ne poslabšujejo pogoji oskrbe z vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod oziroma če se s tem ne vpliva na kakovost vode.

Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve, soglasje lokalne skupnosti ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Izvajalec dovoli začasno priključitev in izvede začasni priključek v roku 30 dni, če uporabnik vloži popolno vlogo in pridobi soglasje. Pogoj za začasno priključitev na javni vodovod je po navodilih izvajalca urejeno začasno odjemno mesto. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. Izvedbo začasnega priključka izvrši izvajalec na stroške uporabnika.

Uporabnik lahko zaprosi za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka. Prošnji za podaljšanje roka uporabe začasnega priključka upravljavec lahko ugodi, če so razlogi za podaljšanje utemeljeni.

Tudi v primerih začasne priključitve na javni vodovod morajo uporabniki skleniti pogodbo o dobavi pitne vode.

34. člen

(spremembe na priključkih)

Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedba dodatnega dela priključka in zahteva za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov vodovodni priključek.

Upravljavec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je dolžan v roku 15 dni od nastale spremembe upravljavcu sporočiti spremembo lastništva priključka ali plačnika storitev z odčitanim stanjem obračunskega vodomera na dan spremembe.

Prenos lastništva priključka ali obveznosti plačila storitev na drugo pravno ali fizično osebo je mogoč pod pogojem, da dotedanji uporabnik nima odprtih terjatev do upravljavca iz tega priključka. Če obstaja terjatev, prenos priključka oziroma sprememba plačnika ni možna. Priključitev novega uporabnika se v tem primeru izvede po postopku, ki je po določilih tega odloka predpisan za prvo priključitev na javni vodovod.

VI. MERJENJE PORABE PITNE VODE

35. člen

(merjenje količin porabljene vode)

Količina porabljene vode iz vodovoda se meri (obračunava) v m3 (kubični meter) z odčitkom obračunskega vodomera.

Upravljavec je dolžan pri uporabniku odčitati stanje na vodomeru najmanj enkrat letno za gospodinjstva, za večje odjemalce (industrija in večstanovanjske stavbe) pa praviloma vsak mesec.

V vmesnem času se uporabniku zaračunava mesečna akontacija za porabljeno vodo v višini povprečne mesečne porabe prejšnjih obračunskih obdobij. Uporabnik lahko v vmesnem času tudi sam posreduje odčitek stanja vodomera.

Ob zamenjavi vodomera je upravljavec dolžan obvezno odčitati stanje vodomera.

Ob spremembi cene vode upravljavec praviloma ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklih obdobjih. Uporabnik lahko na dan spremembe cene vode sam odčita stanje vodomera in ga v roku 8 dni sporoči upravljavcu. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.

36. člen

(namestitev obračunskega vodomera)

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.

Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera (vodomernega jaška) določi upravljavec samostojno, vendar v skladu s projektom, veljavnimi predpisi in določili Tehničnega pravilnika.

Obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega urada za kontrolo meril.

Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere ter skrbi za njihove redne preglede in za menjavo. Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.

Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera bremenijo uporabnika v obliki števnine, ki jo upravljavec zaračunava uporabnikom.

V primeru poškodovanja vodomera zaradi malomarnosti (zmrzal, poškodbe ipd.), je menjava vodomera strošek uporabnika in se ne krije iz naslova števnine.

Vodovodni priključek in prostor, kjer je vgrajen obračunski vodomer, morata biti upravljavcu vedno dostopna za redne preglede.

Uporabnik ne sme odstraniti, prestavljati, zamenjati ali popraviti obračunskega vodomera, niti odstraniti plombe.

37. člen

(interni vodomeri)

V interni hišni napeljavi so za obračunskim vodomerom lahko nameščeni še interni vodomeri, ki služijo uporabnikom ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih oziroma za porazdelitev stroškov porabe vode.

Upravljavec vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in jih tudi ne uporablja za obračun vode, razen v primeru, če skleneta izvajalec in uporabnik o tem posebno pogodbo.

38. člen

(preverjanje točnosti vodomerov)

Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven predpisanih dopustnih mej, določenih z veljavnimi predpisi o meroslovju, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. Zahteva za izredno kontrolo mora biti pisna.

39. člen

(okvare na priključkih in vodomerih)

Vsako okvaro na priključku ali obračunskem vodomeru mora uporabnik prijaviti pristojni službi za prijavo okvar upravljavca. Okvaro mora upravljavec odpraviti najkasneje v roku 15 dni. Ta rok se lahko podaljša, če mora izvajalec pridobiti zakonsko potrebna soglasja. Stroški odprave napake se krijejo iz sredstev vzdrževalnine.

Če na priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika (npr. zaradi zmrzali, udara vroče vode, mehanskih poškodb), nosi stroške popravila uporabnik. Okvaro lahko sanira izključno upravljavec.

Upravljavec je dolžan pri vsaki odstranitvi (zamenjavi) vodomera seznaniti uporabnika z odčitanim stanjem. Ob menjavi se sestavi zapisnik, ki ga podpiše tudi uporabnik, ki prejme en izvod zapisnika. Če uporabnik ob menjavi ni prisoten, mu je potrebno zapisnik poslati po pošti v roku 15 dni po zamenjavi.

VII. OBRAČUN PORABE PITNE VODE

40. člen

(cena oskrbe s pitno vodo)

Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je skladno z državnimi predpisi sestavljena iz:

– vodarine,

– omrežnine,

– stroškov vodnih povračil,

ki se na računu prikazujejo ločeno.

Vodarina pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom obračunava na podlagi odčitka porabe na obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, določene glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju.

Omrežnina pokriva letne stroške javne infrastrukture in se uporabnikom praviloma obračunava v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov.

Stroški vodnih povračil so stroški v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila in se praviloma obračunavajo mesečno.

41. člen

(vzdrževalnina)

Vzdrževalnina je plačilo storitve upravljavca, ki jo praviloma mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za redne preglede in nadzor delovanja cevovodov in opreme hišnih priključkov, vodenje predpisanih evidenc o opremi in trasah teh priključkov ter njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje (popravila in prenove), ki vključuje tudi postopni prenos vodomera na primerno lokacijo izven objekta, ki je čim bližje parcelni meji uporabnika.

Vzdrževalnina ne zajema dela na odstranitvi in sanaciji zaključnega sloja dela trase priključka, ki poteka po zemljišču, ki je v lastništvu uporabnika, kot je: odstranitev in ponovna vzpostavitev zaključnega površinskega sloja trase priključka (travna ruša, nasad, betonska plošča, asfaltna površina, tlakovci ipd.) ter odstranitev in ponovna postavitev ograje, pomožnih objektov, podpornih zidov in podobno. Odstranitev in ponovno vzpostavitev vrhnjega sloja terena nad traso priključka, na zasebnem zemljišču ter odstranitev in ponovno postavitev ograje, pomožnih objektov, podpornih zidov in podobno, zagotovi in plača lastnik oziroma uporabnik priključka. Vzdrževalnina ne zajema tudi vzdrževanja in prestavitve industrijskih vodomernih mest (armirano betonski jaški, LTŽ pokrovi itd.) in drugih vodomerov z dimenzijo nad DN 40, kakor tudi vzdrževanje in obnovo dela priključka stavbe znotraj stavbe.

Vzdrževanje priključka prav tako ne zajema stroškov popravil priključka zaradi poškodb (pretrganje cevi, mehanske poškodbe jaška, zmrzal zaradi malomarnosti ipd.). Stroške popravil priključka zaradi poškodb krije uporabnik oziroma povzročitelj poškodbe.

Upravljavec pred izvedbo del zamenjave priključka obvesti lastnika oziroma uporabnika priključka.

42. člen

(števnina)

Števnina je plačilo storitve upravljavca, ki jo, praviloma mesečno, ob ceni vode plačujejo uporabniki, uporablja pa se za vzdrževanje, umerjanje, overjanje in zamenjavo vodomerov, ki jih je, skladno z odredbo o rokih, v katerih se redno overjajo merila, dolžan izvajati upravljavec, posodobitev sistema odčitavanja vodomerov ter vodenje predpisanih evidenc o vodomerih.

43. člen

(način vodenja sredstev)

Sredstva, pridobljena iz vzdrževalnine in števnine, mora upravljavec voditi ločeno. Višino prispevka za vzdrževalnino in števnino določi na predlog upravljavca javnega vodovoda pristojni občinski organ.

44. člen

(posebni primeri obračuna)

V primeru, da upravljavec ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega merjenega obračunskega obdobja pred okvaro.

V primeru, ko vodovodni priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se pri obračunu porabe vode upoštevajo določila državnih predpisov.

VIII. EVIDENCE UPORABNIKOV

45. člen

(evidence uporabnikov)

Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.

Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe lahko vsebuje naslednje podatke:

– šifro uporabnika,

– ime, priimek in naslov stalnega in/ali začasnega prebivališča nosilca odjemnega mesta (ulica, kraj, hišna številka, telefonska številka, število oseb v gospodinjstvu, TRR plačnika, koordinate odjemnega mesta, način obračuna, odčitki …),

– finančne podatke, vezane na zaračunavanje in plačilo storitev,

– datum vnosa in sprememb podatkov.

Upravljavec lahko za posameznega uporabnika v postopku izterjave zbira tudi podatke o:

– zaposlitvi,

– številki osebnega računa,

– davčni številki,

– deležu lastništva,

– EMŠO.

Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike lahko vsebuje naslednje podatke:

– šifro uporabnika in plačnika,

– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika (naziv, ulica, kraj, hišna številka, način obračuna, koordinate odjemnega mesta, odčitki …),

– transakcijski račun,

– davčno številko,

– finančne podatke, vezane na zaračunavanje in plačilo storitev,

– kontaktne osebe,

– datum vnosa in sprememb podatkov.

Poleg navedenih podatkov lahko vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:

– podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu,

– lastništvo nepremičnine,

– podatke o upravljavcu nepremičnine.

46. člen

(dodatne evidence v stavbah)

Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih oziroma večlastniških stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:

– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem,

– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.

Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:

– ime, priimek in naslov dotedanjega in novega odjemalca,

– listino o prenosu lastninske pravice (po potrebi),

– številko in naslov odjemnega mesta,

– podpisano izjavo novega uporabnika, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.

Do prejema popolnega obvestila in poravnave vseh obstoječih finančnih obveznosti je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.

47. člen

(plačilo in opominjanje)

Uporabniki plačujejo porabo vode na podlagi izstavljenega računa upravljavca. Upravljavec izstavlja račune praviloma mesečno. Na računu morajo biti ločeno izkazani zneski za omrežnino, vodarino, vodna povračila, vzdrževalnino, števnino in druge dajatve, določene z zakoni.

Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v desetih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Račun se izstavi na podlagi cenika, veljavnega na dan izstavitve računa.

V primeru, da uporabnik ne poravna računa v roku, navedenem na računu, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora upravljavec določiti nov rok plačila in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. V primeru, da uporabnik tudi po izteku roka, določenega v opominu, ne izpolni obveznosti, lahko upravljavec prekine dobavo vode na stroške uporabnika ter začne postopek izterjave po sodni poti.

Upravljavec mora pred prekinitvijo dobave vode zaradi vzrokov, navedenih v tem členu, uporabnika o tem obvestiti (pisno s povratnico) in mu dati najmanj 15-dnevni rok za odpravo pomanjkljivosti. Če uporabnik obvestila noče prevzeti in se pošiljka po pravilih pošte nedostavljena vrne upravljavcu, se šteje, kot da je pošiljka stranki vročena.

Za zamudo plačila lahko upravljavec obračuna zakonite zamudne obresti.

48. člen

(izstavitev računa v večstanovanjskih objektih)

Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:

– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;

– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklene pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov takšne delitve po ceniku upravljavca.

V primeru, da je v objektu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, so dolžni z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku istega priključka ni obveznost upravljavca.

V primeru, da se za delitev porabljene pitne vode po glavnem obračunskem vodomeru uporabljajo interni vodomeri, se morebitna pozitivna razlika porabe med glavnim obračunskem vodomerom in vsoto porabe internih vodomerov obračuna vsem uporabnikom, sorazmerno z njihovo interno porabo pitne vode.

49. člen

(ugovor na račun)

Uporabnik lahko v roku desetih dni od datuma izstavitve računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu, če meni, da mu vodarina ni pravilno obračunana. Ugovor na izdani račun ne zadrži plačila. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika odpraviti morebitno napako oziroma pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.

IX. PREKINITVE DOBAVE PITNE VODE

50. člen

(vzdrževalna in investicijska dela)

Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:

– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih ali investicijskih del na vodovodnem omrežju, objektih in napravah javnega vodovoda,

– za čas odprave nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih in napravah javnega vodovoda,

– v primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad električne energije ipd.).

Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave pitne vode pravočasno obvestiti uporabnike na enega od naslednjih načinov: neposredno, preko sredstev javnega obveščanja, na spletni strani upravljavca ali na krajevno običajen način (npr. oglasna deska krajevne skupnosti).

V primeru krajših (do ene ure) nepredvidenih prekinitev dobave pitne vode objava ni potrebna.

51. člen

(izredne razmere)

V primerih višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, zdravstvena neustreznost pitne vode, izpad električne energije, velike okvare na objektih in napravah in podobno, mora upravljavec poleg obvestila uporabnikom o prekinitvi oziroma zmanjševanju dobave vode, posredovati le tem tudi ustrezna priporočila oziroma navodila ter postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere. Upravljavec mora skrbeti predvsem za prednostno preskrbo z vodo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost, kar so uporabniki dolžni upoštevati.

52. člen

(ostale prekinitve dobave vode)

Upravljavec lahko na stroške uporabnika prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:

– če je bil priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljavca,

– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo in če razširi svojo napeljavo,

– če uporabnik brez privolitve izvajalca oziroma na nedovoljen način odstrani plombo na vodomeru ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi ali odstranitvi vodomera,

– če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje, zamenjavo in pregled vodomera ter pregled priključka in interne instalacije, ki jih ta izvaja z določili tega odloka,

– če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ni brezhibno in ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto pitne vode v omrežju javnega vodovoda,

– če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom,

– če uporabnik ne plača računa za dobavo pitne vode v roku, predpisanem s tem odlokom,

– če uporabnik na svojih nepremičninah ne dopusti upravljavcu opravljanja nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu, priključku ali vodomeru,

– če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati vodomera,

– če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti,

– če uporabnik krši objavljene omejitve in navodila o varčevanju s pitno vodo,

– če uporabniki v večstanovanjski stavbi ne uredijo medsebojnih razmerij in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode;

– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.

Dobava pitne vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve dobave pitne vode oziroma sklenjen ustrezen dogovor. Za ponovno priključitev mora uporabnik upravljavcu plačati stroške izterjave, prekinitve, ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave pitne vode. Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno priključiti najkasneje v naslednjih dveh delovnih dnevih po odpravi vzroka prekinitve dobave pitne vode.

53. člen

(prekinitev dobave vode na zahtevo uporabnika)

Na pisno zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe ali zaradi daljše odsotnosti uporabnika, je upravljavec dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške začasne prekinitve in ponovne priključitve dobave vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.

Uporabnik lahko zahteva tudi ukinitev priključka. Ukinitev priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta. Uporabnik mora posredovati vlogo za ukinitev priključka upravljavcu v pisni obliki. Izvedbo ukinitve priključka izvrši upravljavec na stroške uporabnika.

Upravljavec lahko ukine priključek tudi brez pisne zahteve uporabnika, če je začasnemu priključku prenehala veljavnost.

Upravljavec ukine priključek tako, da:

– fizično odstrani priključni ventil in cev,

– izbriše priključek iz katastra,

– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.

X. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV

54. člen

(pogoji odvzema vode iz hidrantov)

Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni predvsem požarni varnosti ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje upravljavec vodovoda. Sredstva za pokrivanje stroškov vzdrževanja, evidentiranja in obratovanja hidrantov in javnega hidrantnega omrežja ter porabljene vode za primer požara in gasilskih vaj za preprečevanje požara zagotavlja Občina Loški Potok iz proračunskih sredstev.

Brez soglasja izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda se sme uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik v 24-urah po uporabi vode iz javnega hidranta pisno obvestiti izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda o kraju uporabe, času in količini odvzema vode in morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.

Za gasilske vaje, za preizkušanje in izpiranje vodovoda mora uporabnik predhodno obvestiti upravljavca ter si pridobiti soglasje. Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov.

Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob predhodnem soglasju izvajalca oziroma upravljavca zasebnega vodovoda in na podlagi predhodno sklenjene pogodbe, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo vodarine, tudi za naslednje namene:

1. čiščenje cest, ulic in trgov, izpiranje kanalov,

2. zalivanje parkov ter javnih nasadov,

3. za javne prireditve,

4. za polnjenje cistern za razvoz vode,

5. za utrjevanje cestišč in druga podobna gradbena dela.

V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in predvideno količino odvzema. Mesto, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.

Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru nosi sam vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil na hidrantu in vodovodnem omrežju.

Uporabniki javnega vodovoda na področju, na katerem se vrši nepooblaščen odvzem vode na hidrantih, so dolžni upravljavcu vodovoda sporočiti vsak nepooblaščen odvzem vode s hidrantov, v nasprotnem primeru prevzemajo soodgovornost za tako ravnanje.

55. člen

(kazen za nedovoljeno uporabo hidranta)

Plombo na hidrantih se sme odstraniti le, če pride do požara ali drugih primerov višje sile.

Če uporabnik hidranta pred uporabo ne pridobi soglasja upravljavca vodovoda, ima le-ta v tem primeru pravico zaračunati vso porabljeno vodo, v vsakem primeru pa 200 m3.

56. člen

(interni hidranti)

Interni hidranti so sestavni deli internega vodovodnega omrežja in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za obračunskim vodomerom. Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode.

Vgradnja hidrantov v interni inštalaciji ali v industrijskih objektih, kjer se pretok vode ne registrira z vodomerom, ni dopustna.

57. člen

(drugi načini zagotavljanja požarne vode)

Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.

XI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPRAVLJAVCA TER UPORABNIKOV

58. člen

(pravice uporabnikov)

Uporabniki imajo na podlagi soglasja izvajalca pravico:

– priključitve na javni vodovod,

– spremembe dimenzije priključka in trase priključka,

– izvedbe dodatnih del na priključku,

– povečanja odvzema vode,

– ukinitve priključka.

59. člen

(obveznosti uporabnikov)

Uporabniki so dolžni upoštevati določila tega odloka, poleg tega pa še naslednje obveznosti:

1. zaščititi vodomerno mesto in obračunski vodomer pred zmrzovanjem,

2. uporabljati vodo na način, ki ne povzroča poslabšanja pogojev oskrbe z vodo drugim uporabnikom in ki ne vpliva na varnost oskrbe in zdravstveno ustreznost pitne vode,

3. pisno obvestiti upravljavca o spremembi naslova, lastništva objekta oziroma o vsem, kar ima vpliv na odvzem in obračun vode v roku 15 dni od nastanka spremembe,

4. upravljavcu mora javljati vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem priključku,

5. upoštevati varčevalne in druge ukrepe v primeru višje sile ali upravičene omejitve ali prekinitve dobave vode.

60. člen

(obveznosti izvajalca in upravljavca zasebnega vodovoda)

V okviru storitev javne službe izvajalec na celotnem oskrbovalnem območju izvaja obveznosti, ki so določene v 4. in drugih členih tega odloka.

Upravljavec zasebnega vodovoda izvaja obveznosti, ki so določene v 5. in drugih členih tega odloka.

XII. GRADNJA VODOVODNEGA OMREŽJA

61. člen

(gradnja objektov in naprav javnega vodovoda)

Gradnjo novih objektov in naprav javnega vodovoda lahko izvaja strokovno usposobljena oseba, posege v obstoječi sistem javnega vodovoda pa izvaja izvajalec ali od izvajalca pooblaščena oseba.

Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo javnega vodovoda, s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu.

62. člen

(prenos novozgrajenih zasebnih vodovodov na občino)

Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenih vodovodnih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini brezplačno.

Ob izgradnji vodovodne infrastrukture iz prejšnjega odstavka je investitor dolžan na lastne stroške zagotoviti strokovni nadzor upravljavca javnega vodovoda.

Navezave novih vodovodnih cevovodov na obstoječe vodovodno omrežje sme izvajati izključno samo upravljavec javnega vodovodnega sistema.

Prevzem novozgrajenih vodovodnih objektov in naprav v last občine se izvede po naslednjem postopku:

1. po končani gradnji investitor organizira tehnični pregled objekta in pridobi uporabno dovoljenje,

2. investitor pridobi izjavo bodočega upravljavca, da je nadziral gradnjo objekta ter da je objekt grajen skladno z izdanimi soglasji, tem odlokom in da tehnične zahteve ustrezajo pravilom stroke,

3. občina prevzame objekte v last na podlagi primopredajnega zapisnika, če je investitor izpolnil naslednje pogoje:

– pridobil uporabno dovoljenje in izjavo bodočega upravljavca (1. in 2. točka prvega odstavka tega člena),

– predložil gradbeno dovoljenje, projekt izvedenih del in ostalo ustrezno tehnično dokumentacijo, vrednost osnovnih sredstev ter potrdilo o urejenih lastninskih razmerjih,

– predložil elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster GJI, zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov, poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in pitne vode ter meritve hidrantnega omrežja,

– predložil garancijske izjave in overjene služnostne pogodbe lastnikov zemljišč o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.

Investitor je dolžan predati zgrajeni javni vodovod občini najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.

Prevzete vodovodne objekte in naprave skladno z določili tega člena preda občina v upravljanje bodočemu upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

XIII. PRENOS OBSTOJEČIH VODOVODOV (LOKALNIH ALI VAŠKIH) V UPRAVLJANJE

63. člen

Obstoječi vodovod (lokalni ali vaški vodovod), ki ni v upravljanju izvajalca javne službe in ni last občine, se lahko prenese v lastništvo Občine Loški Potok z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter Občino Loški Potok. V pogodbi iz prejšnjega stavka se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Občine Loški Potok.

64. člen

Za prenos vodovodnega sistema v lasti Občine Loški Potok v upravljanje izvajalcu javne službe morajo biti praviloma izpolnjeni naslednji pogoji:

– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno upravno in tehnično dokumentacijo, praviloma tudi uporabno dovoljenje, situacijo in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, odlok o zaščiti vodnega vira,

– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in določilom tehničnega pravilnika ter pravila stroke,

– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,

– izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja, in stroški, povezani s prevzemom,

– zagotovljena morajo biti sredstva za potrebno sanacijo vodovoda,

– izračunana mora biti takšna cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda,

– na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti v roku 4 mesecev od prevzema vodovoda vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere,

– vodomerni jaški morajo biti dostopni in zgrajeni zunaj objekta z minimalno oddaljenostjo od parcelne meje uporabnika javnega vodovodnega sistema,

– pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovarstvenem sistemu,

– urejena morajo biti lastninska razmerja oziroma pridobljene služnostne pravice za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave,

– postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.

XIV. VAROVANJE VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV

65. člen

(gradbena dela)

Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih le-ta določi.

Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.

Varovalni pas javnega vodovoda znaša 3 metre, merjeno od osi vodovodnega cevovoda.

Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu vodovoda, si mora pred začetkom del pri upravljavcu pridobiti podatke o trasi vodovodnega omrežja in soglasje za izvajanje predvidenih del, v katerem so podani pogoji za posege na območju trase.

V primeru nastalih poškodb na vodovodnem omrežju je povzročitelj dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe. Upravljavec je dolžan nemudoma poskrbeti za popravilo poškodbe vodovodnega omrežja na račun povzročitelja, ter mu zaračunati stroške odtečene vode ter vseh ostalih stroškov.

66. člen

(zagotavljanje dostopa do vodovodnega omrežja)

V primeru okvar na objektih in napravah javnega vodovoda ter hišnih priključkih mora pravna in fizična oseba kot lastnik zemljišča, kjer se nahajajo objekti in naprave vodovodne infrastrukture, dovoliti upravljavcu vodovoda dostop do njih po najkrajši možni poti in odpravo okvar ali pomanjkljivosti. Pooblaščene osebe upravljavca morajo pri izvajanju del paziti, da je poseg v prostor čim manjši. Upravljavec vodovoda mora po odpravi okvare zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje in lastniku na njegovo zahtevo povrniti povzročeno škodo na kulturi.

V primeru, ko upravljavec ugotovi, da je na vodovodni infrastrukturi nelegalno opravljen poseg, npr. podporni zidovi na cevovodu, ograje, garaže in ostali pomožni zidani objekti, ni dolžan vzpostaviti prvotnega stanja.

67. člen

(obveznost vzpostavitve prvotnega stanja)

Investitorji oziroma izvajalci del morajo po gradnji, vzdrževanju in rekonstrukcijah cest, ulic in trgov vzpostaviti javno vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vse posege na vodovodnem omrežju izvede oziroma nadzira upravljavec vodovoda. Stroški vzpostavitve prvotnega stanja in nadzora bremenijo investitorja.

Upravljavci drugih omrežij in naprav (elektrika, PTT, plinovod, KTV, kanalizacija) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovani. V primeru nastanka škode na vodovodnem omrežju so upravljavci drugih omrežij dolžni naročiti odpravo poškodb pri upravljavcu vodovoda in plačati vse stroške popravila ter stroške odtečene vode.

XV. FINANCIRANJE OSKRBE S PITNO VODO

68. člen

(viri financiranja)

Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so:

– vodarina,

– omrežnina,

– vzdrževalnina,

– števnina,

– sredstva občinskega proračuna,

– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,

– prispevek za izgradnjo javnega vodovoda,

– sredstva EU,

– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje vodovodnega sistema.

69. člen

(oblikovanje cen)

Cene storitev, povezanih z oskrbo s pitno vodo, so določene z ustreznim aktom, ki ga sprejme pristojni občinski organ na predlog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo.

70. člen

(investicijsko in tekoče vzdrževanje)

Investicijsko in obnovitveno vzdrževanje javne infrastrukture se financira iz sredstev omrežnine in iz sredstev proračuna občine na podlagi letnega plana ter iz drugih virov.

Investicijsko in tekoče vzdrževanje vodovodnih priključkov se financira iz vzdrževalnine.

71. člen

(prispevek)

Občinski svet občine lahko v predpisu določi prispevek za izgradnjo javnega vodovoda, ki se uporablja namensko za potrebe oskrbe s pitno vodo.

XVI. NADZOR

72. člen

(pristojnost izvajanja nadzora)

Nadzor nad delom izvajalca v zvezi z izvajanjem javne službe opravlja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.

Inšpekcijska služba občine izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, v skladu s svojimi pristojnostmi.

Pooblaščeni delavci izvajalca opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka. O kršitvah so dolžni obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter te kršitve na primeren način dokumentirati.

XVII. KAZENSKE DOLOČBE

73. člen

(kazen za porabljeno vodo na neregistriranem priključku)

V primeru suma oziroma ugotovitve dodatnega neregistriranega priključka na objektu, je uporabnik dolžan omogočiti takojšen pregled notranjih (internih) inštalacij. Če uporabnik kontrolo zavrača, se mu prekine dobava pitne vode.

V primeru, da se dokaže poraba vode po neregistriranem priključku, ima upravljavec vodovoda pravico zaračunati 200 m3 vode. Enaka količina vode se uporabniku dodatno zaračuna tudi v primeru odstranitve ali poškodbe plombe na vodomeru.

74. člen

(globe za izvajalca)

Z globo v znesku 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec oziroma upravljavec:

1. če ne izdaja smernic in mnenj k predlogom prostorskih aktov, soglasij in projektnih pogojev v skladu s predpisi (24. člen);

2. če ne izvede priključitve v predpisanem roku, če so za to izpolnjeni vsi pogoji (31. člen);

3. če ne odpravi okvare na vodovodnem priključku v predpisanem roku (prvi odstavek 39. člena);

4. če ravna v nasprotju z določilom tretjega odstavka 39. člena;

5. če v primeru izrednih razmer ne ravna v skladu z določilom 51. člena;

6. če prekine dobavo vode v nasprotju z določili 50. in 52. člena;

7. če ne izpolnjuje obveznosti iz 4. člena.

Z globo v znesku 400,00 EUR kaznuje tudi odgovorno osebo izvajalca oziroma upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

75. člen

(globe za upravljavca zasebnega vodovoda)

Z globo v znesku 500,00 EUR kaznuje občinski inšpektor za prekršek upravljavca zasebnega vodovoda, v primeru, če ne izpolnjuje obveznosti iz 5. člena.

76. člen

(globe za uporabnike)

Z globo v znesku 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:

1. če ravna v nasprotju z določilom 16., 20. in 28. člena;

2. če se priključi na javni vodovod brez soglasja izvajalca oziroma v nasprotju s soglasjem izvajalca;

3. če onemogoča dostop do vodovodnega priključka, vključno z obračunskim vodomerom (sedmi odstavek 36. člena) oziroma ravna v nasprotju z osmim odstavkom 36. člena;

4. če omogoči priključitev objektov drugih lastnikov na svojo interno inštalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja izvajalca (18. člen);

5. če ne prijavi vsake okvare na priključku ali obračunskem vodomeru (prvi odstavek 39. člena);

6. če ravna v nasprotju z določilom drugega odstavka 48. člena;

7. če odvzame vodo iz hidranta v nasprotju z določilom 54. člena;

8. če ravna v nasprotju z določilom 56. člena;

9. če ne izpolnjuje obveznosti oziroma ravna v nasprotju z 59. členom;

10. če ravna v nasprotju z določili drugega in tretjega odstavka 62. člena;

11. če ravna v nasprotju z določilom 65. člena;

12. če ravna v nasprotju z določilom 67. člena;

13. če ne izpolni obveznosti iz 78. člena.

Z globo 1400 € se za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, z globo 400 € pa odgovorna oseba te pravne osebe.

XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

77. člen

(tarifni del oskrbe s pitno vodo)

Tarifne velikosti posameznega elementa cene pitne vode pripravi izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.

78. člen

(zagotavljanje meritev porabljene vode)

Uporabniki, ki so že priključeni na javni vodovod in še nimajo vgrajenih obračunskih vodomerov, so dolžni v roku enega leta od uveljavitve tega odloka, skladno z določili tega odloka poskrbeti za izgradnjo vodomernega mesta in vgradnjo obračunskega vodomera. Do vgraditve vodomera uporabniki plačujejo vodo pavšalno.

79. člen

(prednostna raba vode iz vodovoda)

Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

80. člen

(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda)

Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

Upravljavec javnega vodovoda lahko rezervne vodne vire izjemoma nadomesti z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan.

81. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Loški Potok (Uradni list RS, št. 35/01) razen določb, ki urejajo tarifne postavke za obračun vodarine, priključne moči in števnine, ki veljajo do uveljavitve cen po tem odloku.

Št. 355-0004/2010

Župan Občine Loški Potok

Loški Potok, dne 30. septembra 2010

Janez Novak l.r.