Na podlagi 15. člena
Statuta Občine Hodoš
(Uradni list RS, št. 136/06) je Občinski svet Občine Hodoš na 5. redni
seji dne 19. aprila 2007 sprejel |
P O S L O V N I K |
Občinskega sveta
Občine Hodoš |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta
(v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
2. člen |
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
3. člen |
Občinski svet in
njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem in madžarskem jeziku. |
4. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
Javnost dela se lahko
omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov,
dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom,
drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna
tajnost. |
Način zagotavljanja
javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih
teles določa ta poslovnik. |
5. člen |
Svet dela na rednih,
izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
Redne seje se
sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
Slavnostne seje se
sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
6. člen |
Svet predstavlja
župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta
pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem
besedilu: predsednik). |
7. člen |
Svet uporablja pečat
občine, ki je določen s statutom Občine Hodoš, v katerem je v zunanjem
krogu napis OBČINA HODOŠ – HODOS KÖZSÉG, v sredina pa grb občine in št.
-2-. |
Pečat se uporablja na
vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na
dopisih. |
Pečat uporabljajo v
okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
II. KONSTITUIRANJE
SVETA |
8. člen |
Svet se konstituira
na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica
mandatov članov sveta. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga
volitev župana. |
Zaradi priprave na
prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili
izvoljeni člani sveta. |
9. člen |
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
1. ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov |
2. poročilo občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana |
3. imenovanje
mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta |
4. poročilo mandatne
komisije in potrditev mandatov svetnikov |
5. poročilo mandatne
komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana |
6. imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
10. člen |
Dnevni red
konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in njegov
pozdravni nagovor. |
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo
za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov
članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta.
Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler
niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne
odloča. |
Mandatna komisija na
podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
11. člen |
Mandate članov sveta
potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
|
Svet odloči skupaj o
potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
Svetnik, katerega
mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje
se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
|
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
12. člen |
Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
Če svet ni sprejel
pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena, prične
novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
S prenehanjem mandata
članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in
občasnih delovnih telesih sveta. |
13. člen |
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, na konstitutivni
seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
14. člen |
Pravice in dolžnosti
članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in s tem
poslovnikom. |
Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles,
katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
Član sveta ima
pravico: |
– predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana; |
– predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
– sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej;
|
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljeni z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
15. člen |
Član sveta ne more
biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal
v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
Član sveta nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
16. člen |
Svetniške skupine, ki
jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali
več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
|
Svet lahko odloči, da
imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov. |
17. člen |
Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in
njegovih delovnih telesih. |
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva,
mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni
obliki. |
Član sveta ima
pravico županu ali tajniku občine (direktorju občinske uprave) postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
18. člen |
Član sveta zastavlja
vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
Na vsaki redni seji
sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in
pobude članov. |
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in tajnik
občine. Če sta župan ali tajnik občine zadržana določita, kdo ju bo
nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
Na seji se odgovarja
na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na
ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če
zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko župan ali tajnik občine odgovorita na naslednji seji.
|
Župan ali tajnik
lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata
odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva
vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s
sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
19. člen |
Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
|
Če svet odloči, da bo
o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
20. člen |
Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
|
Če ne more priti na
sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
|
Članu sveta, ki se
neupravičeno ne udeleži redne seje sveta, ne pripada del plače za
nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja.
|
Če se član delovnega
telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v
koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu
svetu njegovo razrešitev. |
IV. SEJE SVETA |
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
21. člen |
Občinski svet dela in
odloča na sejah. Seje sveta sklicuje župan. |
Župan sklicuje seje
sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in na
predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to
zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
|
Župan lahko skliče
redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa
nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
22. člen |
Vabilo za redno sejo
sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred
dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki
je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno gradivo se
lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno potrebna pri
odločanju o točki dnevnega reda. |
Vabilo za sejo sveta
se pošlje županu, podžupanu (podžupanom), predsedniku nadzornega odbora
občine, tajniku občine, predsednikom vaških odborov, vodjem političnih
strank in list, zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev.
|
Vabila iz prejšnjih
dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju, če tako
s pisno izjavo naroči prejemnik, pa lahko tudi na disketi, zgoščenki,
drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. |
23. člen |
Izredna seja sveta se
skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev
za sklic redne seje, ali na zahtevo 1/4 članov sveta. |
V zahtevi članov
sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski
svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu
in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
Izredno sejo sveta
skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni
sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za
sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki
so sklic zahtevali, oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem
primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic
izredne seje zahtevali. |
Vabilo za izredno
sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni
pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom tega poslovnika in se
objavi na spletni strani občine. |
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
24. člen |
Dopisna seja se lahko
opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni
mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih
aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in
druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti
občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski
obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom
sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali
glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje
mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas
trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje). |
Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
Predlog sklepa, ki je
predložen na dopisno sejo, je sprejet, če so za sklep glasovali vsi
svetniki, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri izmed svetnikov
glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali pa se točka
uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
25. člen |
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma tajnik občine. |
Vabilo se pošlje tudi
vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
26. člen |
Predlog dnevnega reda
seje sveta pripravi župan. |
Predlog dnevnega reda
lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje
sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta
ali svetniška skupina. |
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. O sprejemu dnevnega reda odloča svet na
začetku seje. |
Svet ne more
odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
27. člen |
Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). Če nastopijo razlogi,
zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje,
jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član
sveta. |
Izredno sejo sveta,
ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z
zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
28. člen |
Seje sveta so javne.
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov
sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. Predstavnike sredstev
javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim
vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri
dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način.
Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski
pošti. |
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta
poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela
ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane
sveta. Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja
dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi
občana za snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet.
|
Če občan, ki spremlja
sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga
predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela
sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
29. člen |
Župan predlaga svetu,
da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne
točke dnevnega reda, če to zahteva a zagotovitev varstva podatkov, ki v
skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
Kadar svet sklene, da
bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov sveta navzoč na seji. |
2. Potek seje |
30. člen |
Ko predsedujoči začne
sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan
in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet
sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na
sejo. Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom
na seji in drugimi vprašanji. |
31. člen |
Preden svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Član sveta
lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
32. člen |
Svet na začetku seje
določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. Mandatne zadeve
se uvrstijo na dnevni red takoj za točko »potrditev zapisnika«. Zadeve,
za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z
dnevnega reda. Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo
le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O
predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
|
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
33. člen |
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
|
Med sejo lahko svet
izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če
med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno
posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je
uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno pisno
obrazložiti. |
34. člen |
Na začetku obravnave
vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan
oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev.
Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem
poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj
dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma tajnik občine mnenje k
obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta,
ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda
predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.
|
Potem dobijo besedo
člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava
posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da
posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa,
vendar ne več kot petnajst minut. |
Razpravljavec lahko
praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi
vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se
nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute. Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali
želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri
minute. |
35. člen |
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
Če se razpravljavec
ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči
opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma
nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem
besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
36. člen |
Članu sveta, ki želi
govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Nato poda predsedujoči
pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni
zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
|
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
37. člen |
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. Predsedujoči prekine delo sveta, če
ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem
telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta
prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v
nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
38. člen |
Seje sveta se
sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot štiri ure. Predsedujoči odredi
petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
39. člen |
Če svet o zadevi, ki
jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali
če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
3. Vzdrževanje reda
na seji |
40. člen |
Za red na seji skrbi
predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
Predsedujoči skrbi,
da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red
ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
41. člen |
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
– opomin |
– odvzem besede
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
42. člen |
Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. |
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. Odstranitev s seje ali z dela seje se
lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu
besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. Član sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
43. člen |
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
Če je red hudo kršen,
lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
44. člen |
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
4. Odločanje |
45. člen |
Svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. Navzočnost se ugotavlja
na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje
po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se
ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti. Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi na način, kot
velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok).
Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči
kadarkoli. Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina,
svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh
članov sveta. |
46. člen |
Predlagana odločitev
je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so
glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma če je »ZA« sprejem
glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. |
47. člen |
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
S tajnim glasovanjem
lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi
oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak
član sveta. |
48. člen |
Glasovanje se opravi
po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči pred
vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne
določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja
dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. K glasovanju pozove
predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo
»ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za
sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane
odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je
glasovanje v celoti ponovljeno. Predsedujoči po vsakem opravljenem
glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
49. člen |
Javno glasovanje se
opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim
izjavljanjem. |
Poimensko glasujejo
člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj
ene četrtine vseh članov sveta. Člane se pozove k poimenskemu glasovanju
po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da
glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek
tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se
zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
50. člen |
Tajno se glasuje z
glasovnicami. Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na
predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s
tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali javni uslužbenec, ki ga
določi župan ali tajnik. Za glasovanje se natisne toliko enakih
glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom,
ki ga uporablja občinski svet. |
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. Glasovnica vsebuje predlog,
o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je
na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na
levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedna številka pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih
številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v
glasovalno skrinjico. |
51. člen |
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
– datumu in številki
seje sveta, |
– predmetu
glasovanja, |
– sestavi glasovalne
komisije s podpisi njenih članov, |
– številu razdeljenih
glasovnic, |
– številu oddanih
glasovnic, |
– številu neveljavnih
glasovnic, |
– številu veljavnih
glasovnic, |
– številu glasov »ZA«
in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih,
|
– številu glasov, ki
jih je dobil posamezni kandidat, |
– ugotovitvi, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.
|
Predsedujoči takoj po
ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
52. člen |
Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja
poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O
isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javno poimensko
glasovanje se ne ponavlja. |
5. Zapisnik seje
sveta |
53. člen |
O vsaki seji sveta se
piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa
podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju,
o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba
predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
54. člen |
Če se seja zvočno
snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa poteka seje
(magnetogram). Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z
zapisnikom in gradivom s seje. Član sveta in drug udeleženec javne seje,
če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati
magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
Vsakdo lahko zaprosi,
da se del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo
želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri
poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi
dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenem javnem uslužbencu, ki o
zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
55. člen |
Za zapisnik seje
sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje
sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca. |
Na vsaki redni seji
sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in tajnik občine oziroma
pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. Po sprejemu se
zapisnik lahko objavi na spletnih straneh občine ali na oglasni deski
občine. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil
voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo
sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika
seznani predsedujoči. |
56. člen |
Ravnanje z gradivom
sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim
aktom. |
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
57. člen |
Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana
sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo
pri gradivu, ki je bilo na vpogled. |
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
6. Strokovna in
administrativno-tehnična opravila za svet |
58. člen |
Za strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa sveta je
odgovorna tajnik občine. Tajnik občine organizira strokovno in tehnično
pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga
pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
Za zapisnik sveta in
delovnih teles sveta skrbi tajnik občine. |
7. Delovna telesa
sveta |
59. člen |
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane. |
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
|
– občinskemu svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov,
ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih
zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
– opravlja naloge v
zvezi s preprečevanjem korupcije, |
– občinskemu svetu
ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti sveta, |
– pripravlja predloge
odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev
in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev
javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
– obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
Komisijo za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet praviloma na
konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi
naslednji seji. |
60. člen |
Svet ustanovi stalne
ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in
odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
Komisije in odbori
sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna
in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
61. člen |
Stalna delovna telesa
občinskega sveta so določena v 22. in 24. členu Statuta Občine Hodoš. |
62. člen |
Odbori in komisije
obravnavajo predloge aktov in drugih odločitev iz svojih pristojnosti,
ki so občinskemu svetu predlagani za sprejem, kateri oblikuje o njih
svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
|
Obravnavo so odbori
in komisije dolžni opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je
sklicana redna seja sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno
predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih
k predlaganim splošnim aktom mora predložiti najkasneje do začetka
obravnave predloga splošnega akta. |
63. člen |
Kot stalna delovna
telesa občinskega sveta so tudi sveti, in sicer: |
– svet za varstvo
porabnikov javnih dobrin in varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj,
|
– svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu. |
Svet ima tri člane,
imenuje jih občinski svet. |
64. člen |
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
65. člen |
Člane odborov komisij
in svetov imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
Predsednike odborov, komisij in svetov imenuje izmed svojih članov,
vendar predsedniki morajo biti člani občinskega sveta. Prvo sejo skliče
župan. Članstvo v odborih, komisij in svetov ni združljivo s članstvom v
nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
66. člen |
Predsedniki delovnih
teles predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega
telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in
predloge v občinskem svetu. Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo
dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje
sveta ali na zahtevo župana. Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti
poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega
telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. Delovno telo dela na
sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov. Delovno telo sprejema svoje
odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih
članov. Glasovanje v delovnem telesu je javno. Za delo delovnih teles se
smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo
občinskega sveta. |
67. člen |
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
V. AKTI SVETA |
1. Splošne določbe |
68. člen |
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
– poslovnik o delu
sveta, |
– proračun občine in
zaključni račun, |
– planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
– odloke,
|
– odredbe,
|
– pravilnike,
|
– navodila,
|
– sklepe.
|
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. Vsebina splošnih aktov občine je
določena z zakonom in statutom občine. |
69. člen |
Proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga občinskemu svetu v
sprejem župan. Člani delovnih teles lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz
prvega odstavka. |
Najmanj pet odstotkov
volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od
sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
70. člen |
Akte, ki jih sprejema
občinski svet, podpisuje župan. |
Izvirniki aktov sveta
se pečatijo in shranijo v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske
uprave. |
2. Postopek za
sprejem odloka |
71. člen |
Predlog odloka mora
vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
Če je predlagatelj
odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu s
predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
72. člen |
Predlagatelj določi
svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na
sejah sveta. |
Župan lahko sodeluje
v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
73. člen |
Predlog odloka se
pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan. |
Občinski svet lahko
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
74. člen |
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka,
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. Po
končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih
članov sprejme stališča in predloge o odloku. Če občinski svet meni, da
predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga
s sklepom zavrne. Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga
umik predloga odloka. O predlogu umika odloči občinski svet s sklepom.
|
Če na predlog odloka
v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo
predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v
prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog
odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka
združita. |
75. člen |
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
76. člen |
V drugi obravnavi
razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka.
Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti. V drugi obravnavi predloga odloka
lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov
predloga odloka v obliki amandmaja. Župan lahko predlaga amandmaje,
kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta
k vsakemu predlogu odloka. Amandma mora biti predložen članom sveta v
pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za
sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je
predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma
najmanj ena četrtina vseh članov sveta. Župan lahko predlaga amandma na
amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma
na amandma mora vložiti pisno. Predlagatelj amandmaja ima pravico na
seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga
umakniti. |
77. člen |
Amandma, člen odloka
in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta,
ki glasujejo, o vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
78. člen |
Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za
sprejemanje odloka. Proračun občine sprejema občinski po postopku,
določenem s tem poslovnikom. |
O predlogih drugih
aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
79. člen |
Občinski svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. V primeru, da postopki niso
zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o
katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek
nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
80. člen |
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
Hitri postopek lahko
predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči
občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Če občinski
svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
Pri hitrem postopku
se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji in je
mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse
do konca obravnave predloga odloka. |
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
81. člen |
Občinski svet lahko
na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil
obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema
na enak način, če gre: |
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
– prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z
zakonom, |
– uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
|
– spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
– prečiščena besedila
aktov. |
Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak
član sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega
odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku.
O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predlogov. |
V skrajšanem postopku
se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom
spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se
lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
82. člen |
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine, in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
V uradnem glasilu se
objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
5. Postopek za
sprejem proračuna |
83. člen |
S proračunom občine
se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja
javne porabe občini. |
Občinski proračun se
sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim
letom za državni proračun. |
84. člen |
Predlog proračuna
občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po
izvolitvi sveta. Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine
z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati
z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. V okviru predstavitve predstavi župan ali
pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu svetu: |
– temeljna izhodišča
in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
– načrtovane politike
občine, |
– oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
– okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
– načrt razvojnih
programov |
– načrt nabav.
|
Po predstavitvi
predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. Če občinski svet meni, da
predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in
predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži občinskemu
svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
Če občinski svet po
ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
85. člen |
Predlog proračuna
mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. V času javne razprave mora
biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni
razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in
zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.
|
Občina objavi način
in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega
proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. |
86. člen |
V času javne razprave
obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov
občine ter zainteresirana javnost. Pripombe in predlogi k predlogu
proračuna se pošljejo županu. |
Predsedniki delovnih
teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
87. člen |
Najkasneje v
petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi
župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na
kateri se bosta obravnavala. Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o
proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki
najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.
Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
88. člen |
Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan
najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in
predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in
katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga
proračuna. V nadaljevanju župan poroča občinskemu svetu o prejetih
amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda
svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj
umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z
utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. Predsedujoči oziroma
župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se
izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega
od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo
vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za
oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. Glasovanje se izvede
o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju
župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil
predlagatelj. |
89. člen |
Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine. |
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
|
Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen
predlog uskladitve. Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga
župan obrazloži, o predlogu uskladitve ni razprave. |
Občinski svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava
in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri
postopek za sprejem odloka. |
90. člen |
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema
občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek
za sprejem odloka |
91. člen |
Župan lahko med letom
predlaga rebalans proračuna občine. Predlog rebalansa proračuna občine
obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave.
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga
proračuna. |
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
92. člen |
Prostorske akte, za
katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek,
ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine,
sprejme občinski svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega
akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni
obravnavi se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku
konča. Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z
razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega
odstavka. |
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
93. člen |
Vsak, ki ima pravico
predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih
splošnih aktov. |
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana
in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena,
pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v
postopek. |
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
94. člen |
Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega
prečiščenega besedila. |
Uradno prečiščeno
besedilo iz prejšnjega odstavka določi občinski svet po skrajšanem
postopku za sprejem odloka. |
95. člen |
Po sprejetju sprememb
in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno
tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta
uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno
besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi
in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi občinski svet. O
uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez obravnave.
|
Uradno prečiščeno
besedilo se objavi. |
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
96. člen |
Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen občinski
svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj
glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
97. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi
z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. Če
se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
Če svet odloči, da se
glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
Če se glasuje za ali
proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
Če se tajno glasuje o
več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ
toliko kandidatov, kot je funkcij. |
98. člen |
Kandidat je izvoljen
oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali.
Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli
glasovnice. |
99. člen |
Če se glasuje o več
kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. Pri ponovnem glasovanju se
glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih
pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri
prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem
vrstnem redu kandidatov. |
Če kandidat ne dobi
potrebne večine oziroma če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat
ne dobi potrebne večine ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov,
se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek
glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
1. Imenovanje članov
delovnih teles sveta |
100. člen |
Člane delovnih teles
sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Če kandidatna
lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
2. Imenovanje člana
sveta za začasno opravljanje funkcije župana |
101. člen |
Če župan, ki mu je
predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od podžupanov bo začasno
opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen, imenuje svet izmed svojih
članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve novega župana. O
tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja,
odloči svet pred glasovanjem o imenovanju. Kandidat je imenovan, če dobi
večino glasov navzočih članov sveta. |
3. Postopek za
razrešitev |
102. člen |
Oseba, ki jo voli ali
imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z
drugim aktom določen drugačen postopek. Postopek za razrešitev se začne
na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali
imenovanje, ali na predlog najmanj 1 članov sveta. Če predlagatelj
razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se
predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
Predlog za razrešitev
mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešite. |
103. člen |
Predlog za razrešitev
se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih
drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v
dopolnitev. Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se
nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan.
Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o
predlogu razrešitve. Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo
sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega
člena. |
104. člen |
Po končani obravnavi
predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je
predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen
predlog za razrešitev. |
O razrešitvi ser izda
pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
4. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
105. člen |
Občinski funkcionarji
imajo pravico odstopiti. Županu in članom sveta na podlagi odstopa v
skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. Pravico
odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
Izjava o odstopu mora
biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru
občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati občinskemu svetu
novega kandidata. |
Občinski svet s
sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
Sklep o prenehanju
mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji.
|
Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
VII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
106. člen |
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
Kadar svet obravnava
odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako
zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
107. člen |
Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine, o opravljenih
nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. Če sklepa sveta
župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
|
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
VIII. JAVNOST DELA |
108. člen |
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. Javnost dela se zagotavlja z
obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih
pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih
odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa
statut in ta poslovnik. Župan in tajnik občine obveščata občane in
sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana
in občinske uprave. Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno
obvestilo za javnost. Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se
objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in
odločitev sveta in drugih organov občine. |
109. člen |
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. Predstavnikom javnih
občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi
aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge
informacije o delu občinskih organov. Javnosti niso dostopni dokumenti
in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. |
Za ravnanje z gradivi
zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to
področje. |
IX. DELO
SVETA V IZREDNEM STANJU |
110. člen |
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik. |
Odstopanja se lahko
nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma
drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine.
Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O
odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
X. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
111. člen |
Za sprejem sprememb
in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki
veljajo za sprejem odloka. Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme
svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
112. člen |
Če pride do dvoma o
vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži pristojnim, da do naslednje seje pripravi
razlago posamezne poslovniške določbe. |
Vsak član sveta lahko
zahteva, da o razlagi poslovnika odloči svet. |
XI.
KONČNA DOLOČBA |
113. člen |
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Hodoš,
ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 67/99. |
114. člen |
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po sprejemu in se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije ali v Glasilu Őrség. |
Šifra
246/07-LS |
Hodoš, dne 7. maja
2007 |
Župan |
Občine Hodoš
|
Ludvik Orban l.r. |