|
|
|
|
|
ODLOK
|
|
|
o zazidalnem načrtu za del naselja v Sp. Hočah
|
|
|
(štev. parcel 677, 678 in 679 v k.o. Sp. Hoče)
|
|
|
I. UVODNA DOLOČILA
|
|
|
1. člen
|
|
|
|
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za del naselja v Sp. Hočah (št. parcel 677, 678, 679 v k.o.Sp. Hoče), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 185/03.
|
|
|
|
2. člen
|
|
|
|
Zazidalni načrt, ki je sestavni del tega odloka vsebuje:
|
|
|
A. TEKSTUALNI DEL
|
|
|
B. PRILOGE
|
|
|
- izjave načrtovalca zazidalnega načrta
|
|
|
- načrt parcele - kataster
|
|
|
- podatki o parcelah - lastništvo pridobljeno na OGU Maribor, Izpostava Maribor
|
|
|
- smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora
|
|
|
C. KARTOGRAFSKI DEL
|
|
|
- Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov M 1:5000
|
|
|
- Prikaz vključitve predmetnega območja obdelave v variantno ureditev širšega prostora vključno z oblikovanjem predvidenega križišča pri gasilskem domu z levozavijalnim pasom M 1:1000
|
|
|
- Geodetski načrt obstoječega stanja M 1:1000
|
|
|
- Zazidalna situacija M 1:500
|
|
|
- Funkcionalno oblikovalski pogoji M 1:500
|
|
|
- Situacija prometne ureditve M 1:500
|
|
|
- Prikaz komunalne in energetske infrastrukture M 1:1000
|
|
|
TEHNIČNI ELEMENTI ZA ZAKOLIČENJE PARCEL M 1:500
|
|
|
TEHNIČNI ELEMENTI ZA ZAKOLIČENJE OBJEKTOV M 1:500
|
|
|
TEHNIČNI ELEMENTI ZA ZAKOLIČENJE KOMUNALNIH NAPRAV M 1:500
|
|
|
KARAKTERISTIČNI PREREZI M 1:500
|
|
|
|
II. MEJA IN OPIS OBMOČJA OBDELAVE
|
|
|
3. člen
|
|
|
|
Obravnavano območje leži v naselju Spodnje Hoče, v istoimenski katastrski občini, na delu večje nezazidane ravne površine južno od kategorizirane regionalne ceste R III - 929 in severno od obstoječega teniškega igrišča.
|
|
|
Izgradnja objektov in nove stanovanjske ulice - ceste se izvede na parcelah št. 677, 678 in 679 v k.o. Sp. Hoče v površini 13439 m2.
|
|
|
Zaradi navezave kanalizacijskega priključka predmetnega območja na obstoječo kanalizacijo v Vrtni ulici pa se območje še razširi na parcele št. 1464-Pohorsko cesto, 502,500/1 in 1465/5 Vrtno ulico, zaradi kabliranja električnega voda in nove transformatorske postaje na parcele oz. dele št. 1486, 1218, 1219/1, 1220, 1223, 1224, 674, 675, 680, 682, 683/1, zaradi izvedbe odvoda meteornih vod pa še na parcele št.686/1
|
|
|
Meja poteka: na vzhodu po zahodnem robu parcele št. 679, pred vogalom parcele zavije proti vzhodu ( zaradi kabliranja obstoječega električnega voda) in poteka po parcelah št. 680, 682 in 683/1 do obstoječega električnega droga ter se po isti poti vrača do parcele 679, nato se na njenem jugovzhodnem vogalu ponovno zaradi priključevanja na obstoječi meteorni kanal obrne proti vzhodu in poteka po parceli št. 686/1 do meteornega kanala ter se nato po isti parceli vrača do jugovzhodnega roba parcele 677, nato poteka po jugovzhodnem robu percele št. 677 in se v njenem južnem vogalu obrne proti severu in gre po njenem jugozahodnem robu cca 12 m, nato se zaradi kabliranja električnega voda obrne proti zahodu in poteka po parcelah 675 in 674 do parcele 1486, na kateri bo nova transformatorska postaja.
|
|
|
Od tu poteka še proti zahodu po severnem robu parcel št. 1224, 1223, 1220,1219/1, 1218.
|
|
|
Po zahodni strani parcele 1218 še poteka do obstoječega nadzemnega električnega droga.
|
|
|
Pri njem se obrne nazaj in po istih parcelah poteka v smeri proti vzhodu do parcele 677.
|
|
|
Po njenem zahodnem oz. jugozahodnem robu nato poteka do parcele št 1464 (regionalna cesta), tu se obrne proti vzhodu in poteka cca150m po severozahodnem robu parcele 677, nato se ponovno obrne proti severu, prečka parceli 1464 in 502, nato gre ob jugozahodnem robu parcele 500/1 do parcele 1465/5 (Vrtne ulice).Cca na polovici jo prečka in se po severozahodnem robu vrača proti parceli 500/1.Ob severovzhodnem robu gre nazaj do 502, jo prečka prav tako tudi 1464 in se po severozahodnem robu parcele 679 vrne v izhodiščno točko.
|
|
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADNJE
|
|
|
4. člen
|
|
|
|
Funkcija območja obdelave je stanovanjska.
|
|
|
Možno jo je dopolniti po potrebi tudi z dejavnostmi osebnih storitev (vključno z zdravstvenimi) in pisarniškimi prostori za predstavništva oz. sedeže podjetij v pritličju večstanovanjskih objektov in vrstnih hišah.
|
|
|
Kvaliteta gradnje se zagotavlja z upoštevanjem vseh relevantnih gradbenih in drugih predpisov, ki urejajo posege v prostor.
|
|
|
|
IV. URBANISTIČNI POGOJI IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV
|
|
|
5. člen
|
|
|
|
URBANISTIČNI POGOJI
|
|
|
Zazidava se izvede vzdolž nove stanovanjske ceste, ki se v severnem delu priključuje na regionalno cesto.
|
|
|
Glede na koncept pozidave širšega območja le to seka v severni četrtini del bodoče stanovanjske ulice, ob kateri se locirajo parkirne površine za stanovalce več stanovanjskih objektov.
|
|
|
Tudi v južnem delu se nova stanovanjska ulica priključuje na del bodoče javne ceste v naselju, ki bo povezala južno ležeče od predmetnega območja obstoječe in vzhodno ležeče predvidene športne površine z predvidenim glavnim dovozom na območje ob gasilskem domu, ki se bo izvedel s pozidavo vzhodno in zahodno ležečega prostora.
|
|
|
Načrtovana prometna mreža deli predmetno območje na štiri dele - enote. Severni se pozidata z več stanovanjskima objektoma (10 stanovanj), južni pa z vrstnimi objekti z 26 stanovanjskimi enotami(v obliki: dvojčka, četverčka, peterčka).
|
|
|
|
6. člen
|
|
|
|
OBLIKOVALSKI POGOJI
|
|
|
|
Več stanovanjska objekta
|
|
|
|
Oblikovanje - v skladu z arhitekturnimi trendi in veljavnimi predpisi. Fasade so lahko tudi iz različnih materialov - kombinacij: omet, les, kamen, itd…
|
|
|
Tlorisni gabarit pritličja - 13,40mx19m, osnovnemu tlorisu tako v pritličju kot etažah je možno poleg določenih toleranc tudi dodajat ali odvzemat določene gradbene mase (izzidki, erkerji, …)
|
|
|
Etažnost - K+P+2+M ali K+P+3
|
|
|
Streha - blaga enokapnica (naklon do 10%), kritina temne ali opečne barve, možni so tudi določeni manjši ravni deli strehe, itd…Ti so kriti s pločevino ali drugim ustreznim materialom.
|
|
|
|
Vrstne hiše - tip A, tip B
|
|
|
|
Oblikovanje - v skladu z arhitekturnimi trendi in veljavnimi predpisi. Fasade so lahko tudi iz različnih materialov - kombinacij: omet, les, kamen, itd…
|
|
|
Tlorisni gabarit pritličja - 8mx11m, osnovnemu tlorisu tako v pritličju kot etaži je možno poleg določenih toleranc tudi dodajat ali odvzemat določene gradbene mase (izzidki, erkerji, …), tako v pritličju kot etaži
|
|
|
Etažnost - K (delno ali v celoti)+P+1
|
|
|
Streha - blaga enokapnica ( naklon do 10%), kritina temne ali opečne barve, možni so tudi določeni manjši ravni deli strehe, itd…Ti so lahko kriti s pločevino ali drugim ustreznim materialom.
|
|
|
|
Nadstrešnice
|
|
|
|
Oblikovanje - v skladu z arhitekturnimi trendi in veljavnimi predpisi iz lesa ali kovine ali iz drugih razpoložljivih materialov
|
|
|
Tlorisni gabarit - za eno vozilo 3mx5,5m, za dve vozili 5mx5,5m
|
|
|
Etažnost - P
|
|
|
Streha - ravna, krita s pločevino ali steklom ali plastiko ali drugim ustreznim materialom, med njimi so možne pregrade.
|
|
|
|
V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN
|
|
|
7. člen
|
|
|
|
Odprte površine so tiste, ki niso pozidane z objekti, cestami, pločniki, trafo postajo in parkirnimi prostori za stanovalce več stanovanjskih objektov. Uredijo se kot funkcionalno zemljišče k posameznemu objektu ali vrstni enoti.
|
|
|
Na teh površinah okoli več stanovanjskih objektov se uredijo zelenica z zasajenim drevjem in grmovnicami , otroško igrišče, prostor za stepanje preprog, prostor za smeti - smetarnik, dostopne in intervenčne poti, postavijo se klopi, itd…
|
|
|
Na površinah okoli vrstnih objektov pa se poleg dostopne tlakovane ploščadi pred objekti, na kateri so locirane nadstrešnice za avtomobile (1-2 kom za posamezni tip vrstne enote) in nenadkrito parkirno mesto, uredijo še zelenice z zasajenimi grmovnicami in drevjem, prostor za zbiranje odpadkov - smetarniki, na "vrtni" strani terase in pregrade (lesene, zidane, steklene, kovinske, kamnite,…) med njimi ter na določenih mestih tudi vmesne poti do vrtov.
|
|
|
Dopustno je tudi postaviti ograje in pomožne objekte - enostavne v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov, brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur. l. RS št. 114/03).
|
|
|
|
8. člen
|
|
|
|
Navedena rešitev odprtega prostora v tekstualni in grafični obliki predstavlja izhodišče za projektno dokumentacijo, kjer se določi natančno vsa oprema (tlaki, svetila, zidci, klopi, konfini, koši za odpadke itd.), izbor in število rastlinskih vrst.
|
|
|
|
VI. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN
|
|
|
9. člen
|
|
|
|
Osnovno prometno navezavo zagotavlja obstoječa regionalna cesta R III-929 (Hoče-Pohorska vzpenjača). V prvi fazi pozidave, ki jo predstavlja območje predmetnega zazidalnega načrta, bo to območje priključeno na regionalno cesto preko priključka ceste C, ki je v končni fazi pozidave izrazito podrejen priključek na regionalno cesto. Notranje prometno omrežje sestavljajo predvidene kategorizirane občinske ceste, ki so del predvidenega širšega prometnega omrežja nepozidanega območja. Ker predvidene ceste še niso poimenovane so zanje uporabljena delovna imena, ki so povzeta iz strokovne podlage za prometno ureditev širšega, nepozidanega območja.
|
|
|
|
10. člen
|
|
|
|
Za navezavo predvidenega notranjega cestnega omrežja na obstoječo regionalno cesto je treba izgraditi priključek Ceste C. Prometno podrejen priključek mora biti dvosmeren in dvopasoven. Kot merodajno vozilo pri zasnovi prometno-tehničnih elementov priključka je treba uporabiti dvoosno dostavno tovorno vozilo. Predvidene ureditve ob priključku morajo biti zasnovane tako, da zagotavljajo potrebno prometno preglednost. Dovozi do objektov, ki so locirani ob priključku morajo biti urejeni z notranje Ceste 1, ki poteka vzporedno z regionalko.
|
|
|
|
11. člen
|
|
|
|
Notranje cestno omrežje sestavljajo Cesta C in dva krajša odseka Ceste 1 in Ceste 2.
|
|
|
Cesta C je dvosmerna dvopasovnica s širino vozišča 5,5m in obojestranskim pločnikom širine 2,0m.
|
|
|
Cesta 1 je dvosmerna dvopasovnica s širino vozišča 5,5m, obojestranskim parkiranjem za osebna vozila širine 5.0m, pločnikom na severni strani širine 2.0m in varovalnim pasom na južni strani širine 0,75m.
|
|
|
Cesta 2 je dvosmerna dvopasovnica s širino vozišča 5.5m, pločnikom na severni strani širine 2,0m in bankino na južni strani širine 0,75m.
|
|
|
|
12. člen
|
|
|
|
Potrebne parkirne površine za osebna vozila stanovalcev večstanovanjskih objektov je treba urediti kot obvoziščna parkirišča ob Cesti 1. Pri tem je treba uporabiti normativ 1,5 parkirnega mesta / 1stanovanje. Na območju individualnih stanovanjskih objektov vzdolž Ceste C je treba parkiranje urediti na lastnih parcelah. Pri tem je treba uporabiti normativ 2 parkirni mesti / 1stanovanjski objekt. Za parkiranje obiskovalcev na območju individualnih objektov se uporabijo vhodne ploščadi pred objekti.
|
|
|
Na obvoziščnih parkiriščih ob Cesti 1 je treba urediti parkirna mesta namenjena vozilom oseb z invalidskimi vozički. Potrebno število teh parkirnih mest je treba določiti skladno z veljavnimi normativi.
|
|
|
|
13. člen
|
|
|
|
Pešcem so namenjeni pločniki ob predvidenih cestah. Kolesarski promet je speljan po voziščih predvidenih cest. Kolesarski promet na regionalni cesti bo v končni fazi ureditve širšega območja speljan po skupnih obvoziščnih površinah za pešce in kolesarje. Na območju tega zazidalnega načrta bo zaradi tega treba razširiti južni pločnik ob regionalni cesti.
|
|
|
Pri ureditvi vseh pločnikov, ploščadi in dostopov do objektov je treba upoštevati vsa določila veljavnega pravilnika za projektiranje objektov brez grajenih ovir.
|
|
|
|
14. člen
|
|
|
|
Dostavni promet do večstanovanjskih objektov je treba urediti s Ceste 1. Dostava do individulnih stanovanjskih objektov poteka z vozišča Ceste C. Intervencijski promet je speljan po cestah in vhodnih ploščadih.
|
|
|
|
15. člen
|
|
|
|
Linije javnega avtobusnega potniškega prometa so speljane po regionalni cesti, ob kateri so urejena avtobusna postajališča, ki s pet minutnim radijem dostopnosti pokrivajo obravnavano območje. Dostop do avtobusnih postajališč je zagotovljen po obstoječem pločniku ob regionalni cesti.
|
|
|
|
VII. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
|
|
|
16. člen
|
|
|
|
SPLOŠNO
|
|
|
Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode.
|
|
|
Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5m, minimalni horizontalni odmik 3.0 m. V kolikor tega odmika ni mogoče doseči, je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).
|
|
|
Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz grafične priloge št. 7 "Situacija komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez".
|
|
|
|
17. člen
|
|
|
|
VODOOSKRBA
|
|
|
Zgraditi je treba
|
|
|
vodovodni cevovod minimalne dimenzije DN 100, ki se na severu naveže na obstoječi vodovodni cevovod TPE DN 110 v Pohorski cesti in na jugu na obstoječi vodovodni cevovod TPE DN 90 v Gozdni ulici
|
|
|
hidrantno omrežje
|
|
|
|
18. člen
|
|
|
|
ODVAJANJE ONESNAŽENIH VODA
|
|
|
Treba je ločeno zbirati komunalne odpadne vode in padavinske vode.
|
|
|
Zgraditi je treba:
|
|
|
- fekalno kanalizacijo obravnavanega območja tako, da bo gravitirala na severno stran območja, kjer se bo fekalna voda stekala v prečrpališče, nato pa prečrpavala po tlačnem vodu v javno kanalizacijo v Vrtni ulici oz. naknadno v predvideni fekalni kolektor v Pohorski cesti.
|
|
|
Meteorni del kanalizacije je potrebno urediti tako, da bo le ta gravitiral v južni del obravnavanega območja oz. v jarek ob obstoječih teniških igriščih. Severni del območja se bo odvajal v obstoječi meteorni kolektor v Pohorski cesti.
|
|
|
ELEKTROOSKRBA IN JAVNA RAZSVETLJAVA
|
|
|
Za napajanje novih objektov za del naselja Spodnje Hoče bo potrebno:
|
|
|
- odstraniti obstoječi 20 kV daljnovod Reka (d-118 OE Maribor okolica), in zgraditi nov nadomestni 20 kV kablovod
|
|
|
- zgraditi novo transformatorsko postajo ustrezne izvedbe in moči za napajanje predvidenih novih objektov. Ta bo locirana na občinski parceli zahodno ob teniških igriščih. Pri legi so možne tolerance, vendar mora ostati na predmetni parceli.
|
|
|
- vključiti novo transformatorsko postajo v novi nadomestni 20 kV kablovod,
|
|
|
- zgraditi ustrezni nizkonapetostni kabelski razvod iz nove transformatorske postaje do predvidenih novih objektov,
|
|
|
- pridobiti upravno in projektno dokumentacijo za nizkonapetostne kabelske priključke in razvod,
|
|
|
- pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za izgradnjo novega nadomestnega 20 kV kablovoda, za novo transformatorsko postajo in njeno vključitev v 20 kV omrežje ter za izgradnjo nizkonapetostnega kabelskega razvoda
|
|
|
- pridobiti zemljišče za novo transformatorsko postajo,
|
|
|
- pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bodo potekale trase prestavljenih in novih elektroenergetskih vodov
|
|
|
- na območju javnih cest je potrebno izvesti javno razsvetljavo
|
|
|
|
19. člen
|
|
|
|
TK OMREŽJE
|
|
|
Objekte je treba priključiti na obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki poteka v Pohorski cesti, pod pogoji upravljavca.
|
|
|
|
20. člen
|
|
|
|
OGREVANJE
|
|
|
Ogrevanje objektov bo z utekočinjenim naftnim plinom - UNP. Podzemni rezervoarji za UNP bodo locirani na severni strani večstanovanjskih objektov ( pred vsakim po dva 2000 kg).
|
|
|
|
21. člen
|
|
|
|
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
|
|
|
Komunalne odpadke je potrebno zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim odlokom o načinu upravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
|
|
|
|
VIII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
|
|
|
22. člen
|
|
|
|
ZAŠČITA PRED ONESNAŽEVANJEM PODTALNICE
|
|
|
Po Odloku o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode na Vrbanskem platoju, Mariborskem otoku, Limbuški dobravi in Dravskem polju (MUV, št. 19/98, 23/98 in 28/01) se območje nahaja v vplivnem varstvenem pasu - 4, zato je potrebno posege izvajati v skladu z njegovim 10. členom.
|
|
|
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
|
|
|
- pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
|
|
|
- odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
|
|
|
- odvodnjavanje z vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podtalje, dokler le-te niso predhodno prečiščene (lovilec olj);
|
|
|
- zgraditi je treba vodotesno kanalizacijo po veljavnih predpisih;
|
|
|
Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki obravnava varstvo voda.
|
|
|
|
23. člen
|
|
|
|
ZAŠČITA PRED ONESNAŽENJEM ZRAKA
|
|
|
Po Sklepu o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov,delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (U. L. RS, št. 72/03), ki je bil izdan na podlagi drugega odstavka 3. člena Uredbe o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (U. L. RS, št. 52/02), je predmetno območje opredeljeno v območje onesnaženosti zraka SI 1. Zanj velja II. stopnja onesnaženosti.
|
|
|
V skladu z navedeno Uredbo se mora na ustrezen način zagotoviti, da ravni onesnaženosti ne presežejo predpisanih mejnih vrednosti in da se obstoječa kakovost zraka ne slabša.
|
|
|
Za preprečevanje potencialnih emisij v zrak iz več virov je potrebno:
|
|
|
- med gradnjo upoštevati omilitvene ukrepe. Ti so predvsem uporaba gradbene mehanizacije in naprav, ki ustrezajo normam kakovosti, ustrezno nalaganje in čiščenje prevoznih sredstev, ko zapuščajo gradbišče in se vključujejo v promet, čiščenje javnih prometnih površin, prekrivanje deponij, prekrivanje transportnih sredstev v času prevozov sipkega materiala…
|
|
|
- predvideti ogrevanje z lahkim kurilnim oljem ali s plinom (UNP).
|
|
|
|
24. člen
|
|
|
|
HRUP IN VIBRACIJE
|
|
|
Po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS, št. 45/95, 66/96) spada območje zazidalnega načrta v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer je dovoljena mejna vrednost hrupa podnevi 55 decibelov, ponoči pa 45. Ker pa severni del območja leži ob regionalni cesti, je zanj po 7. členu navedene Uredbe merodajna kritična raven hrupa- za dan 63 dBA in za noč 53 dBA. V skladu z uredbo je potrebno zagotoviti ustrezno zvočno izoliranost novih objektov.
|
|
|
Za preprečevanje hrupa v času gradnje pa je potrebno uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo. Delo je dovoljeno opravljati le v dnevnem času (6.00 - 22.00). Ravni hrupa gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti za vir hrupa.
|
|
|
|
25. člen
|
|
|
|
TLA
|
|
|
Izkope, temeljenje in izvedbo zunanje ureditve je obvezno potrebno izvajati pod geomehanskim nadzorom.
|
|
|
Pri vseh posegih v prostor je treba plodno zemljo odgrniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih površin ali za izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
|
|
|
|
26. člen
|
|
|
|
POŽARNA VARNOST
|
|
|
Pogoji za požarno varnost objektov in drugih ureditev so zagotovljeni v skladu z: Zakonom o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71/93 in 87/01), Pravilnikom o požarno varstvenih zahtevah, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi izvedbenega akta, pri projektiranju, gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov (Ur. list SRS, št. 42/85), Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91), SIST DIN 14090 in Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. list RS, št. 57/96), ki določajo:
|
|
|
- potreben odmik med objekti, oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, s čimer so zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
|
|
|
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
|
|
|
- pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
|
|
|
- oskrbo z viri z zadostno količino in pretokom vode za gašenje
|
|
|
Za gašenje požarov se zagotovi zadostna količina vode iz vodovodnega cevovoda in s hidranti. Smeri evakuacijskih poti se določijo v projektni dokumentaciji.
|
|
|
Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 80 kN..
|
|
|
Izvedene morajo biti tudi potrebne postavitvene in delovne površine za gasilce ob zgradbah
|
|
|
|
IX. ETAPNOST IZVAJANJA IN TOLERANCE
|
|
|
27. člen
|
|
|
|
ETAPNOST
|
|
|
Ureditev predmetnega območja tega zazidalnega načrta je lahko v eni fazi ali pa se kot prva faza izvede komunalna, energetska in prometna infrastruktura ter omrežje zvez, nato pa sledi pozidava z objekti. Tudi ti se lahko fazno zgradijo. Posamezno fazo lahko predstavlja izgradnja več stanovanjskih objektov in posameznih nizov vrstnih hiš.
|
|
|
|
28. člen
|
|
|
|
TOLERANCE
|
|
|
|
Tolerance objektov in gradbenih parcel
|
|
|
|
Več stanovanjski
|
|
|
Tloris - ± 1m v vse smeri
|
|
|
Višina - ± 1m ( dodatno ob toleranci nulte kote)
|
|
|
Nulta kota - ± 1m (v odnosu do ceste iz karakterističnega prereza)
|
|
|
Lega - ± 1m v vse smeri (brez vključene tlorisne tolerance - to pomeni odstopanje lahko za 2m od prikaza v grafičnem delu )
|
|
|
Vrstni
|
|
|
Tloris - ± 1m na vrtno stran
|
|
|
Višina - ± 1m ( dodatno ob toleranci nulte kote)
|
|
|
Nulta kota - ± 1m (v odnosu do ceste iz karakterističnega prereza)
|
|
|
Lega - ± 0,5m na vse strani, kar pomeni na vrtno stran vključno s toleranco tlorisa celo 1,5 m
|
|
|
Nadstrešnice
|
|
|
V primeru, ko je pred bivalno enoto vrstne zazidave predvidena le ena nadstrešnica, je to možno povečati še za eno. Tako je maksimalno število nadkritih PM -2. Dimenzije posamezne nadstrešnice ( za en avto ali dva) pa je možno glede na podane mere v ZN še povečati za nadkritje dostopne poti ali maksimalno do širine vrstne enote (do 8m).
|
|
|
Zaradi rahlega naklona terena so nulte kote objektov na različnih višinah, zato se za vsak niz (objekt) natančno določijo v projektni dokumentaciji glede na niveleto nove stanovanjske ceste "C", ki se tudi definira v projektni dokumentaciji.
|
|
|
Možna so tudi manjša odstopanja v fazi izvedbe zakoličenja (parcel, objektov, komunalnih naprav) na terenu, vendar pod pogojem, da se ohrani koncept pozidave in v soglasju s posameznimi nosilci urejanja prostora, le v kolikor so njihovi vodi tangirani ter v soglasju z občino.
|
|
|
|
Tolerance glede prostih- odprtih površin
|
|
|
|
V projektni dokumentaciji je dopustno proste nezazidane površine okoli večstanovanjskih objektov, prikazane v tem zazidalnem načrtu, tudi urediti z enakimi elementi drugače, vendar v skladu z veljavnimi predpisi.
|
|
|
Na površinah okoli vrstnih objektov pa je v projektni dokumentaciji možno te spremenit tako, da se pri končnih enotah povečajo tlakovane dovozne površine, da se spremeni odjemno mesto za smeti, da se poveča nadstrešnica na lastni parceli, da se poveča terasa na vrtni strani….
|
|
|
|
Tolerance glede infrastrukturnih ureditev
|
|
|
|
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem zazidalnim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali tehničnih ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega, ekonomskega, gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
|
|
|
Pri odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih zadevni nosilci urejanja prostora podali k temu zazidalnemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
|
|
|
|
X. KONČNE DOLOČBE
|
|
|
29. člen
|
|
|
|
Površine, ki se eventualno ne zazidajo v fazi po izvedbi komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter omrežja zvez, ostanejo kot infrastrukturno opremljene, travnate površine pripravljene za nadaljevanje gradnje.
|
|
|
|
30. člen
|
|
|
|
Investitorji in izvajalci so obvezani izvajati predmetni zazidalni načrt tako, kot je z odlokom sprejet ter v skladu s smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora.
|
|
|
|
31. člen
|
|
|
|
Zazidalni načrt je stalno na vpogled na sedežu Občine Hoče-Slivnica.
|
|
|
|
32. člen
|
|
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Prostorskih ureditvenih pogojev za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 26/98) za območje obdelave tega zazidalnega načrta.
|
|
|
|
33. člen
|
|
|
|
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
|
|
|
Župan Občine Hoče-Slivnica
|
|
|
Anton Obreht, prof. fiz., s. r.
|
|
|
Številka: 03200 00004 2004 09
|
|
|
Datum: 17. maj 2004
|
|