Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – ORZLS19, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 78/97 – ZIPRS-A, 10/98, 34/98 – ZIPRS-B, 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 – odl. US, 70/00, 28/01 – odl. US, 87/01 – ZSam-1, 51/02, 108/03 – odl. US, 72/05, 21/06 – odl. US, 14/07 – ZSPDPO, 60/07, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 s spremembami in dopolnitvami) in 32. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13 in 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 3. redni seji dne 21. 2. 2019 sprejel

O D L O K 

o proračunu Občine Tržič za leto 2019 

1. člen 

(vsebina odloka) 

Z Odlokom o proračunu Občine Tržič za leto 2019 (v nadaljevanju: proračun) se določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna in obseg zadolževanja javnega sektorja na ravni občine.

2. člen 

(sredstva proračuna in višina splošnega dela proračuna) 

Proračun Občine Tržič za leto 2019 se določa v naslednjih zneskih:

Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Tržič so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja, ki so sestavni deli odloka. Načrt razvojnih programov je priloga k temu odloku.

3. člen 

(izvrševanje proračuna) 

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke (PP) – konta.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko določi pristojne organe in strokovne službe, ki so nosilci porabe sredstev na posameznih proračunskih postavkah.

Odredbodajalec za sredstva proračuna je župan oziroma od župana pooblaščena oseba.

Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki krajevnih skupnosti.

Pravni posli nad vrednostjo 2.000,00 EUR, ki jih sklepajo krajevne skupnosti z območja Občine Tržič, so veljavni le ob predhodnem pisnem soglasju župana Občine Tržič. Pri nabavi opreme, naročanju investicijsko projektne dokumentacije in naročanju investicijsko-vzdrževalnih del, je vedno potrebno predhodno pisno soglasje župana, ne glede na vrednost pravnih poslov, ki jih sklepajo krajevne skupnosti.

4. člen 

(namenski prihodki in odhodki proračuna) 

Namenski prejemki so, poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF tudi donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, odškodnine iz naslova zavarovanj in drugi prejemki, ki jih kot namenske prihodke in prejemke opredeljuje Zakon o izvrševanju proračuna. Namenski prihodki proračuna so tudi okoljske dajatve, požarna taksa, vplačani prispevki občanov, namenjeni za sofinanciranje investicij, transferni prihodki za investicije, prihodki ožjih delov lokalnih skupnosti (samoprispevek in drugi prihodki) ter prejeta sredstva za sofinanciranje projektov.

Pravice porabe na proračunski postavki, ki se krijejo z namenskimi prihodki in ki niso porabljene v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.

Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg teh izdatkov in proračun.

V primeru pridobitve namenskih prejemkov ima župan pravico odpreti novo postavko v proračunu. Sredstva za novo odprto postavko se zagotovijo iz namenskih prejemkov in s prerazporeditvijo sredstev iz drugih postavk, v tem primeru prerazporeditev lahko preseže 15 % sredstev na določeni postavki, ne glede na določila 10. člena tega odloka.

5. člen 

(prerazporejanje pravic porabe) 

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

Župan (v primeru ožjih delov občin predsednik sveta) oziroma od njega pooblaščena oseba lahko samostojno prerazporeja sredstva med konti v okviru proračunske postavke in po potrebi odpira nove konte.

Župan lahko v okviru skupnega obsega proračunskih sredstev spremeni namen in višino sredstev za posamezne namene, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva, vendar največ do 15 % sredstev. Pri izračunu zneska, ki se prerazporeja med dvema proračunskima postavkama s sklepom župana, se upošteva 15 % od vrednosti večje proračunske postavke.

Predsednik sveta krajevne skupnosti lahko v okviru skupnega obsega proračunskih sredstev spremeni namen in višino sredstev za posamezne namene, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila zagotovljena sredstva, vendar največ do višine 20 % vseh sredstev znotraj svojega finančnega načrta.

6. člen 

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) 

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v naslednjih letih, iz naslova:

– investicijskih odhodkov in investicijskih transferov ne smejo presegati 70 % sredstev skupin odhodkov “42-investicijski odhodki” in “43-investicijski transferi”;

– drugih odhodkov proračuna ne smejo presegati 30 % sredstev skupin odhodkov “40-tekoči odhodki” in “41-tekoči transferi”.

Omejitve iz prejšnjega odstavka se ne nanašajo na namenske prejemke in izdatke proračuna ter na prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje posrednih in neposrednih uporabnikov.

7. člen 

(spreminjanje načrta razvojnih programov) 

Župan (oziroma v primeru ožjih delov občin predsednik sveta) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 % mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.

8. člen 

(proračunske rezerve) 

V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.

V proračunsko rezervo občine se, skladno z 49. členom zakona o javnih financah, najkasneje do konca tekočega koledarskega leta izloči del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna, vendar najmanj 1,5 % primerne porabe Občine Tržič in največ 1,5 % prejemkov proračuna.

Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče.

Občinski svet pooblašča župana, da odloča o uporabi proračunske rezerve do višine 4.200 EUR, vendar samo enkrat za isti namen.

Proračun obsega kot nerazporejeni del prihodkov, skladno z 42. členom zakona o javnih financah, tudi tekočo proračunsko rezervo za financiranje posameznih namenov javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev.

O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča župan do zneska 4.200,00 EUR za posamezni namen.

9. člen 

(odpis dolgov) 

Župan lahko na prošnjo dolžnika, ob primernem zavarovanju, odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga ali spremeni predvideno dinamiko plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega dolga.

Če so izpolnjeni pogoji iz 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do vrednosti 300,00 EUR posamezne terjatve in do skupne višine 10.000,00 EUR. V primeru pravnomočno končanih stečajnih ali dednih postopkov, župan lahko odpiše celotni dolg, ki ga pravno ni več mogoče izterjati.

Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi iz naslova obveznih dajatev.

10. člen 

(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) 

Dolgoročno zadolževanje Občine Tržič v letu 2019 ni predvideno.

Občina lahko za investicije predvidene v proračunu ali za refinanciranje obstoječih dolgov črpa povratna sredstva, ki ji pripadajo po Zakonu o financiranju občin (ZFO-1) v obliki odobritve dodatnega zadolževanja v državnem proračunu.

Za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.

Občina se lahko likvidnostno zadolži pod pogoji in na način, ki je določen v 85. členu Zakona o javnih financah. Župan je pooblaščen, da se v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov lahko odloči za kratkoročno zadolžitev največ do 5 % sprejetega proračuna.

11. člen 

(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna katerih ustanoviteljica je občina in pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) 

Pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se v letu 2019 lahko zadolžijo do višine 300.000,00 EUR na način in pod pogoji, ki jih določata Zakon o javnih financah in Zakon o financiranju občin. Pravne osebe iz prvega odstavka tega člena se lahko zadolžujejo s soglasjem občine in če imajo zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Soglasje izda občinski svet.

12. člen 

(uveljavitev odloka) 

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 4100-0003/2018-401

Tržič, dne 21. februarja 2019

Župan 

Občine Tržič 

mag. Borut Sajovic l.r.