Na
podlagi 61. in 96. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 –
ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12,
57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 Skl.US: U-I-43/13-8) (v nadaljnjem
besedilu: ZPNačrt) in 17. člena
Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – UPB
in 49/10) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 26. redni seji
dne 24. aprila 2014 sprejel |
|
O D L
O K |
o
spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za trgovsko cono Murska
Sobota – zahod (stanovanjska gradnja) |
1. člen
|
V Odloku
o sprejetju zazidalnega načrta za trgovsko cono Murska Sobota – zahod
(Uradni list RS, št. 46/03) se v 1. členu na koncu besedila pika
nadomesti z vejico in doda besedilo »ter spremembe in dopolnitve
zazidalnega načrta za trgovsko cono Murska Sobota – zahod (stanovanjska
gradnja) (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve zazidalnega
načrta).«. |
2. člen
|
Za
četrtim odstavkom 2. člena se dodajo novi peti, šesti, sedmi in osmi
odstavek, ki se glasijo: |
»Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo tekstualni in
grafični del. |
Tekstualni del sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta vsebuje
besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta. |
Grafični
del sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta vsebuje naslednje grafične
načrte, ki veljajo za območje sprememb in dopolnitev zazidalnega
načrta: |
– izsek
iz kartografske dokumentacije k prostorskim sestavinam planskih aktov za
območje Mestne občine Murska Sobota v merilu 1:2000, |
–
območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta z obstoječim parcelnim
stanjem v merilu 1:500, |
– prikaz
vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:500, |
–
zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:500, |
– prikaz
ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:500, |
– prikaz
ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:500, |
– načrt
parcelacije v merilu 1:500. |
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta imajo naslednje priloge: |
– sklep
o začetku priprave sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta, |
–
izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
– prikaz
stanja prostora, |
–
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta, |
–
smernice in mnenja, |
–
obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta«. |
3. člen
|
V 3.
členu se besedilo spremeni tako, da se glasi: |
»Območje
zazidalnega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami 4134/2,
4134/7, 4134/8, 4134/9, 4134/10, 4134/11, 4139/2, 4145/1, 4145/2,
4145/3, 4145/4, 4145/5, 4145/6, 4155/1, 4155/2, 4155/3, 4156/3, 4158/3
in 4158/4 vse v k.o. Murska Sobota.«. |
4. člen
|
Besedilo
4. člena se spremeni tako, da se glasi: |
»Na
območju zazidalnega načrta je dopustna: |
–
gradnja trgovskih centrov, |
–
gradnja samostojnih hiš, vrstnih hiš ali dvojčkov, |
–
gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske
infrastrukture, |
–
gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, |
–
ureditev zunanjih površin. |
Poleg
tega je na parkirišču trgovskih centrov dopustna gradnja ročne ali
avtomatske avtopralnice.«. |
5. člen
|
V 5.
členu se besedilo »Na območju zazidalnega načrta je predvidena gradnja
objektov znotraj katerih je dovoljen razvoj predvidenih dejavnosti
navedenih v 4. členu tega odloka« nadomesti z besedilom »Gradnja
trgovskih centrov je dopustna«, črtata se peta in šesta alineja. |
Za prvim
odstavkom se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se
glasijo: |
»Gradnja
samostojnih hiš, vrstnih hiš ali dvojčkov je dopustna pod naslednjimi
pogoji: |
– lega:
znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami,
katerih načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se jih dotika s
fasadami ali pa je od njih odmaknjena v notranjost zemljišča. Gradbeno
mejo lahko presegajo le napušči, terase, balkoni, nadstreški nad vhodi
ipd., vendar ne smejo segati preko meje sosednjega zemljišča; |
– odmik
od meje sosednjega zemljišča: določen je z gradbeno mejo. Kolikor ni
določen z gradbeno mejo (združevanje, širjenje ali oženje zemljiških
parcel), mora biti odmik fasade stavbe od meje sosednjega zemljišča
najmanj 3,00 m. S soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je lahko odmik
tudi manjši; |
–
višinska kota pritličja: največ 1,40 m nad najnižjo višinsko koto
urejenega terena ob stavbi; |
–
etažnost: največ K+P+1. Dopustna je medetažna zasnova. Klet se zaradi
možnosti nastopa visoke podtalnice izvede v vodotesni bazenski izvedbi; |
–
tipologija: samostojne hiše, vrstne hiše ali dvojčki; |
–
tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri je
največ 0,4 za samostojne hiše in največ 0,5 za vrstne hiše ali dvojčke; |
–
fasada: klasično ometana (obarvane v umirjene tone), lesena ali iz
sodobnih materialov na način, da se doseže oblikovno kvalitetna
arhitektura; |
–
streha: ravna, enokapna ali dvokapna. Smer slemena je poljubna in
odvisna od zasnove stavbe oziroma vzporedna z daljšo stranico. V
detajlih je dovoljena kombinirana streha. Na strehah je dovoljeno
namestiti zbiralnike sončne energije, vendar naj bodo nameščeni zadržano
in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja; |
–
strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe.«. |
Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna pod naslednjimi pogoji: |
– vrste:
dopustna je gradnja vseh nezahtevnih in enostavnih objektov razen
pomolov, objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko-gozdarskih
objektov, objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost,
pomožnih letaliških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na
smučišču; |
– odmik
od meje sosednjega zemljišča: najbolj izpostavljeni deli objekta so od
meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem
lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima
višine, pa se lahko gradita na mejo; |
–
velikosti: upošteva se določila predpisa o razvrščanju objektov glede na
zahtevnost gradnje; |
–
oblikovanje: da se ne kvari splošnega videza prostora. |
Ureditev
zunanjih površin je dopustna pod naslednjimi pogoji: |
– zelene
in utrjene površine ob stanovanjski stavbi se uredi poljubno, in sicer
odvisno od potreb in razpoložljivega prostora na zemljiški parceli; |
– na
severovzhodu območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta se uredi
zelenico, na kateri se utrdi pešpot za morebitno peš navezavo do
trgovskega centra.«. |
6. člen
|
V 1.
točki 6. člena se za prvim odstavkom dodata nova drugi in tretji
odstavek, ki se glasita: |
»Dostopna cesta na območju sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta se
rekonstruira in dogradi proti zahodu ter severozahodu. Ob dostopni cesti
se uredi zeleni pas ali hodnik za pešce. Prometni dostop se vrši s
severa, s ceste Šercerjevega naselja. Cestni priključek dostopne ceste
na gramozirano javno pot ob južnem delu območja sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta se ukine. |
Po
izgradnji zahodne obvozne ceste mesta Murska Sobota je na južnem delu
zazidalnega načrta dopustna izvedba povezovalne ceste med Gajevo ulico
in zahodno obvozno cesto mesta Murska Sobota. Na povezovalno cesto je
dopustno priključiti dostopno cesto.«. |
Besedilo
2. točke se spremeni tako, da se glasi: |
»Predvidena je izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema. |
Komunalne odpadne vode se priključijo na obstoječe kanalizacijsko
omrežje (na severni kanalizacijski kolektor). |
Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se odvajajo posredno
v podzemne vode preko ponikovalnic (ponikovalnih polj). V času močnejših
nalivov se padavinske odpadne vode prelivajo preko roba zadrževalnega
prostora ponikalnih polj in razlivajo na okoliških njivskih površinah
izven območja zazidalnega načrta. V prihodnosti je ob robu območja
zazidalnega načrta načrtovana izvedba površinskega odvodnika, po katerem
se bodo v času večjih nalivov padavinske odpadne vode razbremenjevale
proti jugozahodu (potok Dobel–Mokoš). Izvedba površinskega odvodnika ni
predmet tega zazidalnega načrta in ni predpogoj za gradnjo na območju
zazidalnega načrta.«. |
V 5.
točki se besedilo »predvideni dovozni cesti« nadomesti z besedilom
»načrtovanih cestah«. |
Za 9.
točko se doda nova 10. točka, ki se glasi: |
»10.
Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije |
Pri
gradnji objektov se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe
energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri
energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali
pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter
geotermalna in neakumulirana sončna energija. |
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in
naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z
zmanjševanjem porabe tako, da se: |
–
izboljšuje toplotna izolacija objektov, |
–
spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, |
– pri
načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih
izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, |
–
zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski
plin) ali z biomaso. |
Pri
gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb je treba izdelati
študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri
čemer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska
izvedljivost teh sistemov. Za alternativne štejejo naslednji sistemi: |
–
decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, |
–
soproizvodnja z visokim izkoristkom, |
–
daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, |
–
toplotne črpalke. |
Študija
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna
sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja le za določene
stavbe v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, energetiko in
učinkovito rabo energije v stavbah.«. |
7. člen
|
V V.
poglavju se črta podnaslov »Varovanje in izboljšanje delovnega okolja«. |
8. člen
|
Za
drugim odstavkom 9. člena se dodajo novi tretji, četrti in peti
odstavek, ki se glasijo: |
»Na
območju zazidalnega načrta obstaja možnost nastopa visoke podtalnice,
zato objekti ne smejo biti podkleteni oziroma morajo biti kletni
prostori ustrezno zgrajeni za pogoje visoke talne vode. |
Pri
načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. |
Pri
novih objektih je obvezna ojačitev plošče nad kletjo tako, da zdrži
rušenje nanjo.«. |
9. člen
|
V 11.
členu se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: |
»Izvajanje gradenj in drugih ureditev lahko poteka časovno neodvisno.«. |
10. člen
|
V prvem
odstavku 15. člena se za besedilom »tlorisnih gabaritov« doda besedilo
»trgovskih centrov«. |
Za
drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se
glasita: |
»Dopustna so odstopanja od načrtovanih potekov tras, površin, objektov,
naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske,
energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi
priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo
pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše
tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke,
prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov.
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami
morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja
prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo. |
Dopustna
so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških parcel območja
sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta, katere se glede izbire
tipologije zazidave lahko združuje, širi ali oži, pri čem se ne sme
posegati na zemljiške parcele namenjene gradnji ceste (razen zemljiške
parcele severozahodnega kraka dostopne ceste) in zemljiške parcele izven
območja zazidalnega načrta.«. |
11. člen
|
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se po ZPNačrt štejejo za
občinski podrobni prostorski načrt. |
12. člen
|
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se hranijo in so na vpogled
javnosti na sedežu Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. |
13. člen
|
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
3500-0003/2012-37(182) |
Murska
Sobota, dne 24. aprila 2014 |
|
Župan |
Mestne občine Murska Sobota |
Anton Štihec l.r. |
|