|
Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 39/06,
uradno prečiščeno besedilo), 32., 33. in drugega odstavka 36. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93,
30/98 ter 127/06) v zvezi z
Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),
29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 –
uradno prečiščeno besedilo) in 16. člena
Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03)
in Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini (Uradni list RS,
št. 19/97) je Občinski svet Občine Braslovče na 18. redni seji dne 4. 3.
2009 sprejel |
|
|
O D L O
K |
|
|
o
koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov v Občini Braslovče |
|
|
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(Predmet odloka) |
|
|
(1) Odlok o koncesiji za
opravljanje lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza
komunalnih odpadkov v občini Braslovče predstavlja koncesijski akt, s
katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja
druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije. |
|
|
(2) Lokalna gospodarska
javna služba iz prvega odstavka se izvaja na celotnem območju Občine
Braslovče. |
|
|
(3) Izvajanje obvezne
lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov
(v nadaljnjem besedilu: javna služba) zajema: |
|
|
– organizacijsko in
prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, |
|
|
– vrsto in obseg
storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, |
|
|
– pogoje za
zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, |
|
|
– pravice in obveznosti
izvajalcev in uporabnikov storitev javne službe, |
|
|
– uporabljanje,
upravljanje in vzdrževanje objektov, naprav in opreme, potrebnih za
izvajanje javne službe. |
|
|
(4) Javna služba se
izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način. |
|
|
(5) Odlok se sprejema na
podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih
službah. |
|
|
2. člen |
|
|
(Definicije) |
|
|
Poleg pomenov, določenih
zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še
naslednji pomen: |
|
|
– gospodarska javna
služba oziroma javna služba: je lokalna gospodarska javna služba iz 1.
člena tega odloka; |
|
|
– koncedent: je Občina
Braslovče; |
|
|
– koncesija: je
koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
|
|
|
– koncesionar: je oseba,
ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi
koncesije; |
|
|
– izvajalec javne
službe: je koncesionar po tem odloku. |
|
|
3. člen |
|
|
(Enotnost koncesijskega razmerja) |
|
|
V Občini Braslovče (v
nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja enotno s
podelitvijo koncesije enemu izvajalcu (koncesionarju). |
|
|
II.
DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
4. člen |
|
|
(Vsebina gospodarske javne službe) |
|
|
Gospodarska javna služba
»zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« obsega: |
|
|
– prevzemanje mešanih
komunalnih odpadkov na odjemnih mestih ter zagotavljanje obdelave,
predelave in odstranjevanja teh odpadkov, |
|
|
– prevzemanje ločenih
odpadkov po tipiziranih posodah, zabojnikih in vrečkah na odjemnih
mestih za ločevanje odpadkov in v zbiralnicah ločenih odpadkov ter
zagotavljanje obdelave in predelave teh odpadkov, |
|
|
– prevzemanje kosovnih
odpadkov na odjemnih mestih ter zagotavljanje obdelave, predelave in
odstranjevanja teh odpadkov, |
|
|
– vodenje evidenc o
odpadkih in o ravnanju z njimi, |
|
|
– redno in pravočasno
obveščanje o posameznih aktivnostih opravljanja javne službe na krajevno
običajen način, |
|
|
– izvajanje vseh
potrebnih aktivnosti za preprečevanje nastajanja in zmanjševanje
nastajanja odpadkov ter |
|
|
– ostale storitve, ki
sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne
službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe. |
|
|
III.
SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN UPORABO JAVNIH
DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA |
|
|
5. člen |
|
|
(Način
podelitve in izvajanje koncesije) |
|
|
(1) Koncesija po tem
odloku se podeli neposredno družbi Simbio, družba za ravnanje z odpadki
d.o.o. (v nadaljevanju: koncesionar) v upravnem postopku, skladno s
predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne
službe. O izbiri koncesionarja odloči z odločbo v upravnem postopku
pristojni upravni organ občine. |
|
|
(2) Na podlagi odločitve
iz prejšnjega odstavka občina s koncesionarjem sklene koncesijsko
pogodbo. |
|
|
6. člen |
|
|
(Pogoji izvajanja
gospodarske javne službe) |
|
|
Pogoji javne službe, ki
je predmet te koncesije so določeni v odloku o načinu izvajanja
gospodarske javne službe in v tem odloku. |
|
|
7. člen |
|
|
(uporabniki) |
|
|
(1) Uporabniki javne
službe »zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« so povzročitelji
odpadkov, to je vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju občine
stalno, začasno ali občasno povzroča komunalne odpadke, s tem da: |
|
|
– biva v svojih ali
najetih nepremičninah, |
|
|
– opravlja dejavnost,
|
|
|
– upravlja javne
površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke,
parkirišča, ulice, pločnike in podobno), |
|
|
– organizira kulturne,
športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali zasebne
površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne
javne ali zasebne rabe. |
|
|
(2) Uporaba storitev
javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih
določa odlok, ki ureja način opravljanja javne službe zbiranja in
prevoza komunalnih odpadkov na območju občine. |
|
|
IV.
KONCESIJA |
|
|
8. člen |
|
|
(Začetek, tek in trajanje koncesije) |
|
|
(1) Koncesijsko razmerje
za dejavnosti iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi
pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske
pogodbe. |
|
|
(2) Trajanje
koncesijskega razmerja za dejavnost iz 1. člena tega odloka, ki je
predmet lokalne gospodarske javne službe, je 30 let od sklenitve
koncesijske pogodbe (rok koncesije). |
|
|
(3) Koncesijsko obdobje
začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora
pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske
pogodbe. |
|
|
(4) Rok koncesije ne
teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta,
koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega
razmerja. |
|
|
(5) Trajanje koncesijske
pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom. |
|
|
(6) Koncesijska pogodba
mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za
katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob
izteku roka. |
|
|
9. člen |
|
|
(Način
izvajanja) |
|
|
Koncesionar je dolžan
izvajati javne službe, ki so predmet koncesije, na način, kot je določen
v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe,
ki je predmet koncesije in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih
po javnem pooblastilu. |
|
|
10.
člen |
|
|
(Koncesionarjev pravni monopol) |
|
|
(1) Koncesionar ima na
podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: |
|
|
– izključno oziroma
posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka, |
|
|
– izključno oziroma
posebno pravico dobave, postavitve in vzdrževanja občinske
infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne
službe, |
|
|
– dolžnost zagotavljati
uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne
službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
|
|
(2) Koncesionar, ki ima
izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost
opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po
pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na
celotnem območju občine. |
|
|
(3) V izjemnih primerih
lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku,
sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v
okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe
na območju občine. |
|
|
(4) Koncesionar je
pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in
druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. |
|
|
11.
člen |
|
|
(Razmerje do podizvajalcev) |
|
|
Koncesionar mora tudi v
primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem,
izbranim po postopku določenim z zakonom, v razmerju do koncedenta in
uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in
za svoj račun. |
|
|
12.
člen |
|
|
(Uporaba javnih dobrin) |
|
|
(1) Storitve javne
službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
|
|
|
(2) Uporaba storitev
javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu
izvajanja javne službe, za uporabnike obvezna. |
|
|
V.
JAVNA POOBLASTILA |
|
|
13.
člen |
|
|
(Vodenje katastra javne službe in ostalih evidenc) |
|
|
(1) S tem odlokom se
podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe
in ostalih evidenc, kot izhaja iz tega odloka. |
|
|
(2) Uskladitev
obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna
razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih
katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih služb ureja
koncesijska pogodba. |
|
|
(3) Kataster javne
službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s
predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne
infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega
informacijskega sistema in ga je dolžan koncesionar po prenehanju
koncesijskega razmerja v celoti predati koncedentu. |
|
|
(4) Kataster mora biti
voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka,
pa ga mora uskladiti skladno z veljavno zakonodajo in v kolikor z
odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe ni določen drugačen
rok, v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe. |
|
|
(5) Vse spremembe na
objektih, napravah in glede opreme v kataster vnesejo najkasneje v 30
dneh. |
|
|
14.
člen |
|
|
(Vsebina katastra) |
|
|
(1) Kataster vsebuje
baze podatkov o objektih, njihovi lokaciji ter stanju, napravah in
opreme (zabojniki, premične zbiralnice, kompostniki …). |
|
|
(2) Kataster vsebuje
tudi baze podatkov o zbirnih in odjemnih mestih s podatki o vrstah,
tipih in volumnu predpisanih zabojnikov za odpadke na posameznih
prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih. |
|
|
(3) Kataster z vsemi
zbirkami podatkov je last občine. Vodi se tekstualno in grafično v
obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s
standardi občinskega geografskega informacijskega sistema. |
|
|
(4) Kopijo ažuriranih
podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat
letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih
brezplačno izroči v celoti v last in posest občini. |
|
|
(5) Kataster se vodi v
obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno
dostopna (»on-line«). |
|
|
(6) Skladno z določili
zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec
prosilcem dolžen posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih
informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti
posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je
izvajalec slednjemu dolžen posredovati brezplačno, za posredovanje
ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen
zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij
javnega značaja. |
|
|
(7) Z osebnimi podatki
iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način. |
|
|
15.
člen |
|
|
(Ostale
evidence) |
|
|
(1) Koncesionar mora na
podlagi javnega pooblastila podeljenega s tem odlokom, voditi evidenco
tudi o: |
|
|
– naseljih, kjer je
zagotovljeno stalno in občasno zbiranje komunalnih, kosovnih in nevarnih
komunalnih odpadkov, |
|
|
– celotni količini
zbranih odpadkov v občini, |
|
|
– količinah ločeno
zbranih odpadkov po vrstah in količinah ter ločeno zbranih nevarnih
komunalnih odpadkov, |
|
|
– količinah in vrstah
odpadkov oddanih predelovalcem, |
|
|
– količinah in vrstah
nevarnih komunalnih odpadkov oddanih predelovalcem ali odstranjevalcem,
|
|
|
– količini predhodno
skladiščenih odpadkov, |
|
|
– vrsto in količino
izvoženih in uvoženih odpadkov iz držav članic EU, |
|
|
– količini in vrstah
odpadkov, ki so odpadna embalaža, oddanih v skladu s predpisi o embalaži
in odpadni embalaži, vključno z odpadno embalažo, ki je nevarni odpadek,
|
|
|
– evidenco o prevozih
odpadkov. |
|
|
(2) Izvajalec javne
službe mora za vsako pošiljko iz prvega odstavka tega člena pridobiti
potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan.
Izvajalec mora dokumentacijo in evidence iz prvega odstavka tega člena
za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let, evidenco o
prevozih odpadkov pa tri leta. |
|
|
16.
člen |
|
|
(Javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij) |
|
|
(1) Izvajalec ima, glede
na vsebino izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki jo
opredeljuje ta odlok, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov,
javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje
soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom. |
|
|
(2) Izvajalec je dolžen
na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
|
|
|
(3) Do sprejema
ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja zakon, ki ureja prostorsko
načrtovanje, ima izvajalec, kolikor to ni v nasprotju z zakonom, tudi
javno pooblastilo za izdajo soglasja na projektno dokumentacijo za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
|
(4) Izvajalec je pogoje
za izdajo soglasij dolžen predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima
pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem. |
|
|
(5) Če ni v zakonu,
podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah
zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri
izvajanju javnih pooblastil, odloča župan. |
|
|
17.
člen |
|
|
(Kontrolna knjiga) |
|
|
(1) Izvedena dela vodi
koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa
državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po
programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje: |
|
|
– naprava in/ali oprema,
ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena, |
|
|
– naprava in/ali oprema
s katero je bilo delo opravljeno, |
|
|
– opis dela, |
|
|
– porabljen čas za
opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo, |
|
|
– podatke o opravljenih
rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in
predlaganimi ukrepi. |
|
|
(2) Kontrolno knjigo
koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do 5. dne v mesecu za
pretekli mesec. |
|
|
VI.
RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
|
|
18.
člen |
|
|
(Pravice in dolžnosti
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov) |
|
|
Razmerja koncesionarja
do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja,
koncedenta in uporabnikov. |
|
|
19.
člen |
|
|
(Dolžnosti koncesionarja) |
|
|
(1) Dolžnosti
koncesionarja so predvsem: |
|
|
– v sodelovanju s
pristojnim organom skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne
službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti,
napravami, opremo in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe;
|
|
|
– pripravljati predlog
programa odvoza odpadkov; |
|
|
– izvajati koncesijo s
skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in
koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano
oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v
skladu s predpisi in v javnem interesu; |
|
|
– upoštevati tehnične,
zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne
službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z
odpadki; |
|
|
– kot dober
gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte,
naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; |
|
|
– v prvotno stanje
povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga
dela; |
|
|
– vzdrževati objekte in
naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja
koncesije, ohranja njihova vrednost; |
|
|
– omogočati nemoten
nadzor nad izvajanjem javne službe; |
|
|
– po izgradnji prenesti
v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni vnaprej
skladno s predpisi drugače določeno; |
|
|
– sklepati pogodbe za
uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet
koncesije ali v povezavi z njo; |
|
|
– skrbeti za tekoče
obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe; |
|
|
– pravočasno dogovoriti
uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe; |
|
|
– obračunavati
pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom; |
|
|
– pripravljati projekte
za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov, kot je določeno v
odloku o izvajanju javne službe; |
|
|
– vodenje evidenc in
katastrov v zvezi z javno službo, usklajenih z občinskimi evidencami;
|
|
|
– ažurno in strokovno
voditi poslovne knjige; |
|
|
– pripraviti ustrezne
poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna
poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
|
|
|
– poročati koncedentu o
izvajanju koncesije; |
|
|
– obveščati druge
pristojne organe (inšpekcije) o kršitvah. |
|
|
(2) Glede zadev, ki niso
posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov,
vrste posod, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih,
organizacijskih in drugih standardov in normativov za izvajanje javne
službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih, ki urejajo
javno službo. |
|
|
(3) Koncesionar je
dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s
kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem
roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če
so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe,
lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. |
|
|
20. člen |
|
|
(Interventno izvajanje
javne službe) |
|
|
(1) Koncesionar je
dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti
odvoz nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov, oziroma popraviti okvare
in poškodbe na zbiralnikih nevarnih odpadkov ter okvare in poškodbe na
objektih in napravah, v delu kjer se predelujejo oziroma odlagajo in
skladiščijo nevarni in zdravju škodljivi odpadki, v roku 12 ur po
ugotovitvi napake oziroma po ustnem obvestilu uporabnikov. |
|
|
(2) Koncesionar je
dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte
javne službe, skrbeti za urejenost odjemnih mest, zbiralnikov ter
zabojnikov. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih,
ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in
varstva okolja, mora koncesionar odpraviti v roku 14 dni od ugotovitve
oziroma od ustnega obvestila uporabnikov. |
|
|
21.
člen |
|
|
(Odgovornost koncesionarja) |
|
|
(1) Za izvajanje javne
službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar
kot izvajalec javne službe. |
|
|
(2) Koncesionar kot
izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki
jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo
pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini,
uporabnikom ali tretjim osebam. |
|
|
(3) Koncesionar je pred
sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne
odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z
zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino
enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom župana – zavarovanje
dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim
opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z
opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe
uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti
klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Braslovče. |
|
|
22.
člen |
|
|
(Ločeno
računovodstvo) |
|
|
(1) Koncesionar lahko
izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa
njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe. |
|
|
(2) Koncesionar mora za
javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega
za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar
opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih
skupnosti. |
|
|
23.
člen |
|
|
(Dolžnosti koncedenta) |
|
|
(1) Dolžnosti koncedenta
so zlasti: |
|
|
– da zagotavlja
izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu
izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so
navedeni v tem odloku; |
|
|
– da zagotavlja takšno
višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno
zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov,
naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega
obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; |
|
|
– da zagotovi
sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne
službe; |
|
|
– da zagotovi
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju
občine; |
|
|
– pisno obveščanje
koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. |
|
|
24.
člen |
|
|
(Pravice uporabnikov) |
|
|
(1) Uporabniki imajo od
koncesionarja zlasti pravico: |
|
|
– do trajnega, rednega
in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja, |
|
|
– pravico do
zagotovljenih cen storitev, |
|
|
– pravico do enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev, |
|
|
– zahtevati vse obvezne
in neobvezne storitve javnih služb, |
|
|
– vpogleda v evidence –
kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se
nanašajo nanj, |
|
|
– uporabljati storitve
javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z
drugimi predpisi. |
|
|
(2) Uporabnik storitev
javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži
koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe
opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
|
|
25.
člen |
|
|
(Dolžnosti uporabnikov) |
|
|
(1) Uporabniki imajo do
koncesionarja zlasti dolžnost: |
|
|
– upoštevati navodila
koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
|
|
|
– pripraviti neoviran
dostop do vseh zbiralnikov, objektov, opreme, prostorov in naprav, kjer
se opravljajo storitve javne službe, |
|
|
– redno plačevati
storitve v skladu z veljavnimi tarifami, |
|
|
– prijaviti vsa dejstva,
pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako
spremembo, |
|
|
– nuditi koncesionarju
potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov. |
|
|
(2) Če uporabnik
storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev
javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne
omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči
izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno
inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ. |
|
|
(3) Inšpektor iz
prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku
storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne
službe. |
|
|
26.
člen |
|
|
(Dokazovanje izpolnjevanja pogojev) |
|
|
(1) Koncesionar mora ob
sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje pogoje: |
|
|
– registracijo oziroma
izpolnjevanje pogojev za opravljanje javne službe; |
|
|
– razpolagati z
zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami,
usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe za njeno
izvajanje na celotnem območju občine; |
|
|
– razpolagati z
zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo; |
|
|
– biti sposoben
samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe;
|
|
|
– sposobnost
zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju
tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju
krajevnih običajev; |
|
|
– zagotavljati
interventno izvajanje javne službe ob vsakem času; |
|
|
– usposobljenost za
vodenje katastra ter razpolaganje z ustreznimi delovnimi pripravami za
njegovo vodenje. |
|
|
(2) Koncesionar mora
izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih
določajo drugi predpisi. |
|
|
VII.
ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV
KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
|
27.
člen |
|
|
(Izbira
koncesionarja) |
|
|
(1) Občinska uprava v
imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo. |
|
|
(2) Koncedent izbere
enega koncesionarja. |
|
|
(3) Odločba o izboru
koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne
pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani
koncesionarja. |
|
|
28.
člen |
|
|
(Sklenitev koncesijske pogodbe) |
|
|
(1) Koncesionar pridobi
pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske
pogodbe. |
|
|
(2) Najkasneje 14 dni po
dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v
podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14
dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh
pogodbenih strank. |
|
|
(3) Koncesijsko pogodbo
v imenu koncedenta sklene župan. |
|
|
(4) Koncesijska pogodba
mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za
katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob
izteku roka. |
|
|
29.
člen |
|
|
(Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) |
|
|
Koncesijska pogodba, ki
je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob
sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena
neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
|
|
30.
člen |
|
|
(Pristojni organ za izvajanje koncesije) |
|
|
Organ občine, pristojen
za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je občinska
uprava. |
|
|
31.
člen |
|
|
(Nadzor
nad izvajanjem javne službe) |
|
|
(1) Nadzor nad
izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v okviru svojega
delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse
okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in
strokovnostjo izvajanja. |
|
|
(2) Nadzorstvo iz prvega
odstavka opravljajo občinski inšpektorji, komunalni nadzornik in
občinski redarji. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila
pooblasti zavod oziroma drugo institucijo. |
|
|
(3) Službe, navedene v
drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi,
da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega
razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je
zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske
pogodbe. |
|
|
(4) Medsebojna razmerja
v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent
in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
|
|
32.
člen |
|
|
(Organ
nadzora) |
|
|
Nadzor nad izvajanjem
določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi
pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali
državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. |
|
|
33.
člen |
|
|
(Finančni nadzor) |
|
|
(1) Finančni nadzor nad
poslovanje koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna
razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita
koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
|
|
(2) Koncesionar mora
koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore,
pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v
dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe
oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila. |
|
|
(3) Nadzor je lahko
napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora
koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
|
|
|
(4) Koncedent izvrši
napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred
izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne
dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
|
|
|
(5) O nadzoru se napravi
zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta
oziroma koncedentov pooblaščenec. |
|
|
34.
člen |
|
|
(Letni
programi izvajanja in koncesionarjeva poročila) |
|
|
(1) Koncesionar mora na
zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in
potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in
kvaliteti izvajanja koncesije. |
|
|
(2) Koncesionar je
dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za javno službo za
prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in
izvajanju javne službe, najkasneje do 31. 3. vsakega tekočega leta
predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet. |
|
|
(3) Program izvajanja
javne službe vsebuje predvsem: |
|
|
– obseg predvidenih
investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih
objektov in naprav, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati
na področju ravnanja z odpadki, |
|
|
– obseg predvidenega
rednega izvajanja javne službe s stroškovno oceno in cenikom, |
|
|
– obseg in stroški
zamenjave uničene in poškodovane opreme ter naprav, |
|
|
– navedbo odjemnih mest,
|
|
|
– izpolnjevanju
obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, |
|
|
– pritožbah uporabnikov
storitev koncesionarja in o reševanju le-teh, |
|
|
– zavrnitvah uporabnikov
storitev, |
|
|
– oddaji poslov
podizvajalcem, |
|
|
– spremembah v podjetju
koncesionarja, |
|
|
– škodnih dogodkih, |
|
|
– spremenjenih pogojih
izvajanja koncesijske pogodbe, |
|
|
– koriščenju zavarovanj
in |
|
|
– vseh ostalih
okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje
koncesijske pogodbe. |
|
|
(4) Podrobnejša vsebina
programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski
pogodbi. |
|
|
(5) Najkasneje v roku
devetih mesecev po pričetku izvajanja javne službe po tem odloku mora
izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog
dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let.
Kasnejše predloge dolgoročnih planov je izvajalec dolžan pripravljati
vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot
tudi njegove morebitne spremembe, sprejema občinski svet. |
|
|
35.
člen |
|
|
(Nadzorni ukrepi) |
|
|
Če pristojni organ
koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz
koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh
obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali
koncesijske pogodbe. |
|
|
VIII.
PRENOS KONCESIJE |
|
|
36.
člen |
|
|
(Oblika) |
|
|
(1) Akt o prenosu
koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi
koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
|
|
(2) Posledica prenosa
koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena
razmerja odstopnika z uporabniki. |
|
|
IX.
PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
|
37.
člen |
|
|
(Načini
prenehanja koncesijskega razmerja) |
|
|
Razmerje med koncedentom
in koncesionarjem preneha: |
|
|
– s prenehanjem
koncesijske pogodbe, |
|
|
– s prenehanjem
koncesionarja, |
|
|
– z odvzemom koncesije,
|
|
|
– z odkupom koncesije. |
|
|
38.
člen |
|
|
(Prenehanje koncesijske pogodbe) |
|
|
Koncesijska pogodba
preneha: |
|
|
– po preteku časa, za
katerega je bila sklenjena, |
|
|
– z (enostranskim)
koncedentovim razdrtjem, |
|
|
– z odstopom od
koncesijske pogodbe, |
|
|
– s sporazumno razvezo. |
|
|
39.
člen |
|
|
(Potek
roka koncesije) |
|
|
Koncesijska pogodba
preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba
sklenjena. |
|
|
40.
člen |
|
|
(Razdrtje koncesijske pogodbe) |
|
|
(1) Koncesijska pogodba
lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha: |
|
|
– če je proti
koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali
likvidacijski postopek, |
|
|
– če je bila
koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,
koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije,
na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno
izvajanje koncesije, |
|
|
– če je po sklenitvi
koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in
neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
|
|
– če koncesionar
koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom
njegovih storitev ali tretjim osebam, |
|
|
– če obstaja utemeljen
dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
|
|
|
(2) V primeru izpolnitve
katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne
koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe),
če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne
poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna
poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne
osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega
razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje
prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek
za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku,
ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju
izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz
četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v
koncesijski pogodbi. |
|
|
(3) Koncesionar lahko
razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti
iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe. |
|
|
(4) Koncesijska pogodba
se enostransko razdre po sodni poti. |
|
|
(5) Enostransko razdrtje
koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi
takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
|
|
(6) Ob razdoru
koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu
zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj,
ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v
naravi. |
|
|
41.
člen |
|
|
(Odstop
od koncesijske pogodbe) |
|
|
(1) Vsaka stranka lahko
odstopi od koncesijske pogodbe: |
|
|
– če je to v koncesijski
pogodbi izrecno določeno, |
|
|
– če druga stranka krši
koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
|
|
|
(2) Ne šteje se za
kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem
interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se
neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom
v koncesionarjeve pravice. |
|
|
(3) Odstop od
koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
|
|
42.
člen |
|
|
(Sporazumna razveza) |
|
|
(1) Pogodbeni stranki
lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko
pogodbo. |
|
|
(2) Stranki se
sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da
je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega
značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
|
|
43.
člen |
|
|
(Prenehanje koncesionarja) |
|
|
(1) Koncesijsko razmerje
preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
|
|
(2) Koncesijsko razmerje
ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni
pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica
tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne
pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja,
preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo
ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
|
44.
člen |
|
|
(Odvzem
koncesije) |
|
|
(1) Koncesijsko razmerje
preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju
koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: |
|
|
– če ne začne z
opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo,
določenem roku, |
|
|
– če je v javnem
interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot
koncesionirane javna služba. |
|
|
(2) Pogoji odvzema
koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč
le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora
koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje
preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. |
|
|
(3) Odvzem koncesije ni
dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
|
|
(4) V primeru odvzema iz
druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti
tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
|
|
45.
člen |
|
|
(Odkup
koncesije) |
|
|
(1) Če koncedent
enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito
opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije.
Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi
razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu
izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne
odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri
mesece. |
|
|
(2) Poleg obveze po
izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema
koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno
zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po
povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do
rednega prenehanja koncesijske pogodbe. |
|
|
X.
VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
|
|
46.
člen |
|
|
(Višja
sila) |
|
|
(1) Višja sila in druge
nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive
okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj
volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo
silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode,
stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni
možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga
predpisuje koncesijska pogodba. |
|
|
(2) Koncesionar mora v
okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi
ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z
izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile
za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale
javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O
nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma
medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih
pogojih. |
|
|
(3) V primeru iz
prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane
javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. |
|
|
(4) V primeru višje sile
in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja
aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in
druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem
primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem
ukrepov. |
|
|
47.
člen |
|
|
(Spremenjene okoliščine) |
|
|
(1) Če nastanejo po
sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo
kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
|
|
(2) Spremenjene
okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske
pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
|
|
XI.
UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV |
|
|
48.
člen |
|
|
(Uporaba prava) |
|
|
Za vsa razmerja med
koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev
javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike
Slovenije. |
|
|
49.
člen |
|
|
(Arbitražna klavzula in
prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) |
|
|
(1) S koncesijsko
pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom
in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s
pravnim redom. |
|
|
(2) V razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno
dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali
arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). |
|
|
XII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
50.
člen |
|
|
(uskladitev katastrov) |
|
|
Kataster zbirnih in
odjemnih prostorov ter zbiralnic mora izvajalec uskladiti z dejanskim
stanjem najkasneje v roku osemnajst mesecev po uveljavitvi tega odloka. |
|
|
51.
člen |
|
|
(Uskladitev z zakonodajo) |
|
|
Oseba, ki izvaja
dejavnosti javnih služb po tem odloku, mora v rokih določenih v
predhodnih določbah Uredbe o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št.
34/08) uskladiti poslovanje s to uredbo. |
|
|
52.
člen |
|
|
(Začetek veljavnosti odloka) |
|
|
(1) Ta odlok se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet Občine
Braslovče. |
|
|
(2) Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 033/02/09 |
|
|
Braslovče, dne 4. marca
2009 |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Braslovče |
|
|
Marko Balant l.r. |
|