New Page 3

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US in 51/10 in 84/10 – odl. US) je Občinski svet Občine Ribnica na 8. redni seji dne 9. 2. 2012 sprejel

S T A T U T

Občine Ribnica

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta statut ureja oziroma določa temeljna načela za or­ganizacijo in delovanje Občine Ribnica (v nadaljevanju: občina), oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen glede nekaterih področij organov občinske uprave, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine, v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših samouprav­nih lokalnih skupnostih ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.

2. člen

Občina Ribnica je samoupravna lokalna skupnost ustano­vljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Andol, Blate, Breg pri Ribnici, Breže, Brinovščica, Bukovec pri Poljanah, Bukovica, Črnec, Črni potok pri Velikih Laščah, Dane, Dolenja vas, Dolenje Podpoljane, Dolenji Lazi, Dule, Finkovo, Gašpi­novo, Gorenje Podpoljane, Gorenji Lazi, Goriča vas, Graben, Grebenje, Grič, Grčarice, Grčarske Ravne, Hojče, Hrovača, Hudi konec, Jelendol, Jelenov Žleb, Junčje, Jurjevica, Kot pri Rakitnici, Kot pri Ribnici, Krnče, Levstiki, Lipovec, Makoše, Ma­rolče, Maršiči, Nemška vas, Ortnek, Otavice, Perovo, Praproče, Prigorica, Pugled pri Karlovici, Pusti Hrib, Rakitnica, Ribnica, Rigelj pri Ortneku, Sajevec, Slatnik, Sušje, Sveti Gregor, Škraj­nek, Velike Poljane, Vintarji, Vrh pri Poljanah, Zadniki, Zadolje, Zapuže pri Ribnici, Zlati rep, Žlebič in Žukovo.

Sedež občine je v Ribnici, Gorenjska cesta 3.

Občina je pravna oseba javnega prava s pravico pose­dovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

Občino predstavlja in zastopa župan.

Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zako­nom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

3. člen

Na območju Občine Ribnica so ustanovljeni ožji deli ob­čine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Ribnica so določeni s tem statutom.

Imena in območja ožjih delov občine so:

Krajevna skupnost Ribnica,

Krajevna skupnost Dolenja vas,

Krajevna skupnost Velike Poljane in

Krajevna skupnost Sveti Gregor.

Krajevne skupnosti na območju Občine Ribnica obsegajo območja naslednjih naselij:

– Krajevna skupnost Ribnica: Breg pri Ribnici, Breže, Bukovica, Dane, Dolenji Lazi, Gorenji Lazi, Goriča vas, Grič, Hrovača, Jurjevica, Kot pri Ribnici, Nemška vas, Otavice, Ribni­ca, Sajevec, Slatnik, Sušje, Zadolje, Zapuže pri Ribnici, Žlebič,

– Krajevna skupnost Dolenja vas: Blate, Dolenja vas, Grčarice, Grčarske Ravne, Jelendol, Jelenov žleb, Kot pri Ra­kitnici, Lipovec, Makoše, Prigorica, Rakitnica,

– Krajevna skupnost Velike Poljane: Bukovec pri Polja­nah, Dolenje Podpoljane, Dule, Finkovo, Gorenje Podpoljane, Ortnek, Praproče – del, Škrajnek, Velike Poljane, Vrh pri Po­ljanah, Žukovo,

– Krajevna skupnost Sveti Gregor: Andol, Brinovščica, Črnec, Črni potok pri Velikih Laščah, Gašpinovo, Graben, Gre­benje, Hojče, Hudi konec, Junčje, Krnče, Levstiki, Marolče, Maršiči, Perovo, Praproče – del, Pugled pri Karlovici, Pusti Hrib, Rigelj pri Ortneku, Sveti Gregor, Vintarji, Zadniki, Zlati rep.

4. člen

Občina Ribnica (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom.

Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pri­stojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.

5. člen

Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.

Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah preko organov občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.

Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posa­mezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

6. člen

Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sose­dnjimi in z drugimi občinami, s širšimi lokalnimi skupnostmi in z državo.

Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po postopku predpisanem v zakonu.

Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prosto­voljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja sku­pnih interesov združuje v združenja.

7. člen

Občina Ribnica ima svoj grb, zastavo in praznik.

Občina z odlokom določi grb in zastavo.

Praznik Občine Ribnica je 23. oktober – 23. oktobra 1492 je cesar Friderik III. izdal patent, po katerem so smeli Ribničani tržiti po tujih deželah.

Občina ima pečat, ki je okrogle oblike s premerom 3,5 cm. V sredini pečata je grb občine, ob zgornjem robu besedilo Ob­čina Ribnica, pod grbom pa besedilo Ribnica.

Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagra­de v skladu s posebnim odlokom.

Uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.

II. NALOGE OBČINE

8. člen

Občina Ribnica samostojno opravlja lokalne zadeve jav­nega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in z zakoni, zlasti pa:

1. Upravlja občinsko premoženje, tako da:

– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premo­ženjem,

– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja in sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vre­dnost svojega premoženja.

2. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:

– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

– opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kme­tijstva,

– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski ra­zvoj,

– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreše­vanju gospodarskih problemov,

– z javnimi sredstvi in v skladu s predpisi, pospešuje ra­zvoj gospodarskih panog in subjektov.

3. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za pove­čanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da:

– opravlja naloge s področja posegov v prostor in graditve objektov,

– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objek­tov,

– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski pro­gram občine,

– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

– spremlja ponudbo stanovanj in povpraševanje po njih v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

– gradi socialna stanovanja in prenavlja objekte, ki so primerni za stanovanja,

– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kre­ditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,

– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike ob­čanov.

4. Skrbi za lokalne javne službe, tako da:

– ustanavlja lokalne javne službe,

– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,

– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,

– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge ko­munalne objekte in naprave,

– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi ze­mljišči,

– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne dejav­nosti.

5. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno dejav­nost, tako da:

– ustanovi vzgojno-izobraževalne zavode in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,

– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sred­stva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi zavodi,

– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost,

– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je po­membno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih pre­bivalcev.

6. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:

– izvaja predpisane naloge s področja varstva okolja,

– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pri­stojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagota­vlja varstvo okolja,

– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obve­šča o ugotovljenih nepravilnostih, z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

7. Pospešuje dejavnost socialnega skrbstva, osnovnega varstva otrok in družine, varstvo socialno ogroženih, invalidov in ostarelih ter zagotavlja zdravstveno dejavnost, tako da:

– spremlja stanje na tem področju,

– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,

– sodeluje s centrom za socialno delo, z javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,

– ustanovi zdravstvene zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,

– sodeluje z zdravstvenimi zavodi,

– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sred­stva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

– z različnimi ukrepi pospešuje zdravstveno varstvo ob­čanov,

– podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.

8. Upravlja, gradi in vzdržuje:

– vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,

– lokalne javne ceste in druge javne poti,

– površine za pešce in kolesarje,

– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine.

9. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejav­nost ter razvoj športa in rekreacije, tako da:

– ustanavlja javne zavode,

– omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

– zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost,

– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine,

– sprejema program športa v občini,

– sofinancira izvajanje športnih programov v občini,

– zagotavlja vzdrževanje in gradnjo javnih objektov na področju športa v občini,

– podeljuje status društva, ki deluje na področju športa v javnem lokalnem interesu.

10. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v pri­meru elementarnih in drugih nesreč, tako da v skladu z merili in normativi:

– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

– organizira reševalno pomoč v požarih,

– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in iz­vajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,

– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in s štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.

11. Ureja javni red v občini, tako da:

– sprejema ustrezne splošne akte,

– organizira občinsko redarstvo,

– določa prekrške in denarne kazni zanje,

– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,

– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občin­skih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

12. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:

– sprejema statut in druge splošne akte občine,

– organizira občinsko upravo,

– sprejema proračun in zaključni račun občine,

– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,

– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.

13. V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opra­vlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,

– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogo­jev za njihovo uporabo,

– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, z mrliško ogledno službo in

– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.

9. člen

Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.

Občina pridobiva osebne podatke neposredno od posa­meznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahte­ve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upra­vljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Zahteva občine mora biti v pisni ali drugi z zakonom ali s predpisom vlade določeni obliki.

10. člen

Občina lahko z odlokom ustanovi sklade. Občinski svet potrjuje oziroma daje soglasje k statutu in k drugim splošnim aktom skladov.

Skladi se ustanovijo za zadovoljevanje interesov in potreb lokalne skupnosti, predvsem pa za razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva, turizma in na drugih področjih.

Občina lahko sodeluje tudi v skladih, katerih ustanovitelji so druge pravne ali fizične osebe.

O vstopu v tak sklad odloča občinski svet po postopku, ki je določen za ustanovitev sklada.

III. ORGANI OBČINE

1. Skupne določbe

11. člen

Organi občine so:

– občinski svet,

– župan in

– nadzorni odbor občine.

Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.

Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma čla­nov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in s tem statutom.

Člani občinskega sveta, župan in podžupan(-i) so občinski funkcionarji.

12. člen

Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, s statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagota­vljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.

Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.

Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.

Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župa­na s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.

Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.

13. člen

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.

14. člen

Delo organov občine je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.

Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, ra­zloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, do­kumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z za­konom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.

Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

Javnost dela občine se lahko zagotavlja tudi z izdajanjem občinskega glasila in objavo na spletnih straneh.

2. Občinski svet

15. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

Občinski svet šteje 19 članov.

Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat čla­nov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta.

Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je po­trjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.

Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkas­neje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.

Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predse­dnik občinske volilne komisije, najkasneje v desetih dneh.

16. člen

Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.

O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.

17. člen

Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinske­ga sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.

Občinski svet ima predvsem naslednje pristojnosti:

– sprejema statut občine, poslovnik, odloke in druge splo­šne akte občine,

– sprejema občinski proračun in zaključni račun,

– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,

– ustanovi občinsko upravo in sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana,

– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrše­vanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,

– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o zadevah, ki so prenesene na občino iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča kdo drug,

– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,

– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,

– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nad­zornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,

– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občin­skega sveta,

– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo za­časno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal nje­govo funkcijo, ali če je razrešen,

– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan,

– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,

– določa vrste in način izvajanja lokalnih javnih služb,

– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,

– imenuje, daje soglasje ali mnenje v postopkih za ime­novanje direktorjev oziroma ravnateljev gospodarskih in drugih javnih zavodov ter gospodarskih javnih služb, ki jih je ustanovila občina in imenuje njihove odbore oziroma nadzorne odbore teh pravnih subjektov,

– razpisuje referendum,

– s svojim aktom, v skladu z zakonom določa višino pla­če občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,

– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin, člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov, ustanovljenih na podlagi zakona,

– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred na­ravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,

– sprejema program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi načrt varstva pred požari,

– določi organizacijo občinskega sveta ter način njenega delovanja v vojni,

– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi ne­srečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,

– sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine,

– odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta statut in zakon.

18. člen

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo­klicno.

Funkcija člana občinskega sveta in funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja man­data župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.

Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funk­cijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo ozi­roma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

19. člen

Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njego­ve seje, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.

Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.

­ Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določ­bami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.

Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinske­ga sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripra­vo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane toč­ke. Predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.

Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.

20. člen

Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administra­tivno delo za potrebe občinskega sveta in pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.

21. člen

Občinski svet dela in odloča na rednih, izrednih in dopi­snih sejah. S poslovnikom se lahko določijo tudi druge vrste sej.

Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.

Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sve­ta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.

O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na za­četku seje.

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.

Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzorne­ga odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.

Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vpraša­nja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.

22. člen

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča veči­na njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.

Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.

Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov in druga vprašanja delovanja občinskega sveta se do­ločijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu na vsaki redni seji občinskega sveta. Poročati morata tudi o neizvršenih spre­jetih sklepih in pobudah z obrazložitvijo, zakaj se niso izvršili oziroma izvršile.

23. člen

Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:

– če izgubi volilno pravico,

– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo, oziroma, če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na pod­lagi zakona ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta,

– če odstopi.

Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet obvestiti o svoji od­ločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alinejo prvega odstavka tega člena.

Članu občinskega sveta zaradi razlogov navedenih v pr­vem odstavku tega člena preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, vo­litve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat, če odstopi. Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha man­dat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.

Za izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta se upoštevajo določbe zakona.

2.1 Odbori in komisije občinskega sveta

24. člen

Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, voli­tve in imenovanja.

Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odbo­rov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi ob­činski svet tudi njegove naloge.

25. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima po pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih voli, imenuje, potrjuje ali daje soglasje oziroma mnenje občinski svet,

– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pri­stojnosti občinskega sveta,

– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvr­šuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,

– obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet.

Komisijo za mandatna vprašanja volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah, takoj ko se kon­stituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana.

Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.

Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

2. Statutarno pravna komisija

3. Odbor za okolje in prostor

4. Odbor za družbene dejavnosti

5. Odbor za gospodarstvo

6. Odbor za finance

7. Odbor za kmetijstvo.

Odbori in komisije štejejo po 5 članov.

Delovna področja se določijo s poslovnikom občinskega sveta.

Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s skle­pom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

27. člen

Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občin­skega sveta kot predsednik.

Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.

Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni zdru­žljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

Članstvo v stalni komisiji ali odboru občinskega sveta preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je komisijo ali odbor imenoval.

28. člen

Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine dolo­čeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

29. člen

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in ime­novanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

30. člen

Vodje svetniških skupin, zastopanih v občinskem svetu, sestavljajo kolegij vodij svetniških skupin, kot stalno posveto­valno telo občinskega sveta.

Ugotovitveni sklep o imenovanju kolegija vodij svetniških skupin sprejme občinski svet.

Kolegij vodij svetniških skupin sklicuje in vodi župan. Naloge in način delovanja se določi v poslovniku o delu občin­skega sveta.

3. Župan

31. člen

Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebi­vališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.

Mandatna doba župana traja štiri leta.

Po poteku štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan.

Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi:

– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred po­tekom mandatne dobe,

– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.

Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odlo­či, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z de­lom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

32. člen

Župan predstavlja in zastopa občino.

Poleg tega župan predvsem:

– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,

– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,

– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odlo­čitev občinskega sveta,

– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, v skladu s sprejetimi akti,

– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, dolo­čitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,

– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in pred­stojnike organov skupne občinske uprave,

– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

– opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta statut.

Župan v skladu z zakonom in s statutom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.

33. člen

Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri če­mer mora navesti razloge za zadržanje.

Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali z dru­gim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Prvo naslednjo sejo mora sklicati najkasneje v roku treh mesecev.

Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

34. člen

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,

– sprejme načrt zaščite in reševanja,

– vodi zaščito, reševanje in pomoč,

– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,

– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,

– sprejema akte in ukrepe v primeru naravnih in drugih nesreč ter v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,

– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogrože­nih in prizadetih prebivalcev,

– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

35. člen

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

36. člen

Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenu­je in razrešuje župan. V primeru predčasnega prenehanja man­data župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odso­tnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem župan pisno obvesti občinski svet.

37. člen

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občin­skega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

38. člen

Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.

Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.

39. člen

Županu in podžupanu preneha mandat:

– če izgubi volilno pravico,

– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot šest mesecev,

– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana in pod­župana,

– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,

– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona ni združljiva oziroma ni združljivo s funkcijo župana in podžupana.

Razlogi za prenehanje mandata župana in podžupana iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Župan in podžupan sta dolžna občinski svet pisno obvestiti v zvezi s četrto, peto in šesto alinejo prvega odstavka tega člena.

Županu iz razlogov prvega odstavka preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predlo­ga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugo­tovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvene­ga sklepa občinskemu svetu. Občinski svet sprejme ugotovitve­ni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.

Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.

Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.

Če je župan imenovan:

– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzor­stvo nad zakonitostjo oziroma primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,

– za načelnika upravne enote, ali vodjo organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina,

– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzor­stvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovno­stjo dela občinskih organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.

Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.

Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu pred­časno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana za­radi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.

40. člen

Za koordinacijo dela občinskih funkcionarjev, zunanjih sodelavcev občine in realizacijo nalog s strani župana se lahko ustanovi urad župana.

V uradu župana lahko sodelujejo tudi predsedniki odborov krajevnih skupnosti.

4. Nadzorni odbor

41. člen

Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pri­stojnosti:

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračun­skih sredstev.

Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja za­konitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skla­dov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.

42. člen

Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Člani nadzornega odbora imajo najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računo­vodskega ali pravnega področja.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine (kra­jevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), direktor občinske uprave, člani organov javnih zavodov in javnih podjetij, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so upo­rabniki proračunskih sredstev.

Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razre­šitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Raz­rešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora, po predhodnem stališču komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

43. člen

Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skli­če župan in jo vodi do izvolitve predsednika nadzornega od­bora. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.

Predsednika nadzornega odbora in namestnika izvolijo člani nadzornega odbora. Župan lahko poda predlog za pred­sednika nadzornega odbora, ki ni obvezujoč.

Predsednik nadzornega odbora ne sme biti član iste stranke kot župan.

Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.

Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzor­nega odbora, z večino glasov navzočih članov.

Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Rib­nica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Nadzorni odbor za seje praviloma uporablja prostore občine. Po svoji presoji lahko seje izvede tudi v poslovnih prostorih nadzorovane pravne osebe.

44. člen

Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obve­zno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna občine, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna občine in javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim ne­premičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nad­zorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.

Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan.

Nadzorni odbor sodeluje z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabni­kov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.

Predsednik nadzornega odbora se praviloma udeležuje sej občinskega sveta, še posebej, ko le-ta obravnava zaključni račun proračuna občine in pred glasovanjem poda mnenje nadzornega odbora.

45. člen

Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nad­zornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nad­zorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredeli­tev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzo­rovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).

V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občin­ski organi so zahtevane podatke dolžni dati.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati nje­gova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi. Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora določi mini­ster, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega od­bora osnutek poročila, ki mora biti usklajen z veljavnim Pra­vilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/09). Osnutek poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Nadzorni odbor mora o odzivnem poročilu odločiti v petnajstih dneh. Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.

Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v po­slovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.

V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja ute­meljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, pripo­ročila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nad­zornega odbora.

46. člen

Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoli­ščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.

Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstav­ka, če:

– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali po­oblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izven zakonska skupnost prenehala,

– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, po­svojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,

– je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno na­ vesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.

O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nad­zorni odbor.

47. člen

Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.

Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzo­rovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov prora­čunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.

Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpi­som ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zaseb­no pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.

Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posame­znega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, ki jih Zakon za dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informa­cijo javnega značaja.

48. člen

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapi­snikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativno-tehnična dela nadzor­nega odbora.

Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z veljavnim Pravilnikom o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjem, članom nadzornega odbora, članom svetov krajevnih skupnosti, volilne komisije in članom delovnih teles občinskega sveta ter župana.

49. člen

Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.

Člane nadzornega sveta razrešuje občinski svet v skladu z zakonom o lokalni samoupravi.

5. Občinska uprava

50. člen

Notranjo organizacijo in delovno področje občinske upra­ve določi občinski svet na predlog župana z odlokom.

Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi žu­pan.

51. člen

Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.

Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

52. člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posa­meznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

53. člen

Posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v uprav­nih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.

Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

54. člen

Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za do­sledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku, zagotavlja upravno poslovanje v skladu s predpisi in skrbi za pravočasno uskla­jenost občinskih aktov z zakonodajo.

55. člen

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z Uredbo o strokovni izobrazbi, ki jo mora imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00, 66/04, 17/06), ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.

56. člen

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

57. člen

O izločitvi uradne osebe v občinski upravi odloča direktor občinske uprave.

O izločitvi direktorja občinske uprave občine odloča žu­pan, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.

6. Občinsko pravobranilstvo

58. člen

Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred so­dišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine.

Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine.

Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v ka­terem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno upora­bljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.

Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.

7. Drugi organi občine

59. člen

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

60. člen

Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.

Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

IV. OŽJI DELI OBČINE

61. člen

Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti: Krajevna skupnost Ribnica, Krajevna skupnost Dolenja vas, Krajevna skupnost Velike po­ljane in Krajevna skupnost Sv. Gregor.

Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcio­nalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu, ki nimajo statusa osebe javnega prava.

Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor obča­nov ožjega dela občine ali najmanj 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.

Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev o izvedbi referenduma se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. Referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta.

62. člen

Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:

– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih pro­gramov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in in­vesticij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,

– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,

– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,

– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocve­tličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,

– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),

– predlagajo programe javnih del,

– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah pro­storskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,

– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,

– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kme­tijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kme­tijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,

– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potre­bami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,

– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,

– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,

– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravlja­nju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.

63. člen

Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti obči­ne, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti Občine Ribnica praviloma samostojno:

– nudijo pomoč pri vzdrževanju krajevnih cest,

– upravljajo s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,

– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene de­javnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.

64. člen

Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.

Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.

Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s ka­terim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.

Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in kon­ča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.

Član sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, pod­župan, član nadzornega odbora občine in javni uslužbenec v občinski upravi.

Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.

65. člen

Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najka­sneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.

Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja sku­pnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.

Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predsta­vlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.

Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Pod­predsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.

Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lah­ko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta.

Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne sku­pnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.

Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.

Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno upo­rablja poslovnik občinskega sveta.

66. člen

Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:

– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se na­našajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,

– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine.

Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skup­nosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pri­stojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezu­jejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.

Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občin­ska uprava ter v okviru svojih pristojnosti predsednik sveta KS.

67. člen

Za delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.

Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko krajevna skupnost prido­biva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij. Tako pridobljena sred­stva je krajevna skupnost dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.

Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skup­nosti, ki niso zajeti v proračunu občine.

Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.

Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.

Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.

Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja ob­činska uprava.

Če krajevna skupnost preneha obstajati, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.

68. člen

Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov odborov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.

69. člen

Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sred­stva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako prido­bljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.

Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina.

Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih odborov zagotavlja ob­činska uprava.

70. člen

Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega od­bora občine, 2/3 članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in imenuje novega:

– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,

– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine.

Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine kra­jevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI

71. člen

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

1. Zbor občanov

72. člen

Občani na zboru občanov:

– obravnavajo pobude in predloge za spremembo obmo­čja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,

– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,

– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spre­membah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,

– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter va­rovanja življenjskega okolja,

– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi,

– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča in odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statu­tom ali odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na krajevno običajen način in v roku 45 dni svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

73. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobu­do občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.

Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zah­tevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.

Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobu­dniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

74. člen

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za kate­rega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.

75. člen

Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podž­upan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje pred­sedstva zbora, ki naj zbor vodi.

Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predlo­ge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.

Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.

2. Referendum o splošnem aktu občine

76. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstav­ka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.

Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.

77. člen

Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.

Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.

Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

78. člen

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na ka­terem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, do konca njegovega mandata.

79. člen

Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referendu­ma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referen­duma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 5 % volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skla­du s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

80. člen

Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisova­njem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referendu­ma, in rok za zbiranje podpisov.

Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.

81. člen

Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.

Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.

Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referen­dumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendu­mu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.

Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

82. člen

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

83. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilne­ga odbora odloča občinska volilna komisija.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo refe­rendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.

Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občin­ska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

3. Svetovalni referendum

84. člen

Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vpra­šanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.

Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zave­zuje občinskih organov.

4. Drugi referendumi

85. člen

Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.

Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja refe­rendum, ni drugače določeno.

Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.

5. Ljudska iniciativa

86. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določ­be zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih or­ganov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.

87. člen

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odlo­čanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

88. člen

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:

– neposredno v okviru občinske uprave,

– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

– z dajanjem koncesij,

– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zaseb­nega prava.

89. člen

Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

– osnovnošolsko izobraževanje,

– predšolska vzgoja in varstvo otrok,

– osnovno zdravstvo in lekarna,

– osebna pomoč družini in

– knjižničarstvo.

Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih podro­čjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odra­slih, oskrbe starostnikov, invalidov in drugih oseb s posebnimi potrebami, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe iz javnih financ.

90. člen

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z dru­gimi občinami.

91. člen

Na področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi obvezne gospodarske javne službe za:

– oskrbo s pitno vodo,

– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,

– javno snago in čiščenje javnih površin,

– urejanje javnih poti, površin za ceste, površin za pešce ter kolesarje in zelenih površin,

– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,

– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,

– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon.

92. člen

Občina Ribnica skrbi tudi za:

– javno razsvetljavo v naseljih;

– plakatiranje, obveščanje in okraševanje naselij;

– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno de­javnost;

– razvoj telekomunikacijskih sistemov in povezav;

– urejanje prometne in neprometne signalizacije in pro­metnih režimov;

– urejanje ulic, trgov in lokalnih cest;

– urejanje parkirišč;

– gospodarjenje z javnimi komunalnimi odpadki;

– oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi;

– deratizacijo in dezinfekcijo;

– izvajanje ostalih nalog iz njenih pristojnosti.

93. člen

Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje go­spodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

94. člen

Za izvajanje nalog iz prejšnjih treh členov občina z odlo­kom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom, ustanavlja javna podjetja in javne gospodarske zavode, sklepa pogodbe z izvajalci, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.

Občina z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.

95. člen

Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega za­gotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi go­spodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.

96. člen

Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sesta­vljajo župani občin ustanoviteljic.

V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

97. člen

Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.

VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

98. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober go­spodar.

Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprej­me letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program izvršuje župan.

Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega pre­moženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega pre­moženja.

99. člen

S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, Enotni zakladniški račun občine, poslovne banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe odloča župan skladno s predpisom ministra za finance.

100. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinancira­nja iz državnega proračuna.

101. člen

Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki obči­ne so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.

Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.

Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.

Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebo­vati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanj­šanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

102. člen

Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov in obrazložitve.

Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihod­kov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposre­dnih uporabnikov proračuna občine.

Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvoj­nih programov neposrednih porabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.

103. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzema­ti obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.

104. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.

V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom ob­čine.

Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finanč­nega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvr­ševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.

Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proraču­na. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z Zakonom o javnih financah.

105. člen

Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu obči­ne, rebalans proračuna pa z odlokom o rebalansu proračuna.

Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagota­vljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, zača­sno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna poo­blastila za izvrševanje proračuna.

V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.

Začasno zadržanje izvrševanja proračuna ali rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.

106. člen

Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.

Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.

107. člen

Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.

Če se med letom spremeni delovno področje proračun­skega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša ob­seg sredstev za njegovo delo oziroma če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.

Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občin­skemu svetu ob polletnem poročilu o izvrševanju proračuna in ob zaključnem računu.

108. člen

Po preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, pri­pravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga pre­dloži občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.

O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.

109. člen

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon.

110. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.

O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in jav­nih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.

111. člen

Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.

Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notra­njega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi akti.

112. člen

Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javna na­ročila.

VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

113. člen

Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.

Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslov­nik občinskega sveta.

Občinska delovna telesa lahko sprejmejo za svoje delo poslovnik in pravilnik.

114. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občin­ski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

Z enako večino se sprejme tudi sprememba statuta.

Statut in spremembe se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.

115. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

116. člen

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristoj­nosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Odloke sprejme občinski svet z večino opredeljenih gla­sov navzočih članov občinskega sveta.

117. člen

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splo­šen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

Odredbe izdajata župan in občinski svet.

118. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu izvrševanja.

Pravilnike iz pristojnosti občinskega sveta sprejme ob­činski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov ob­činskega sveta.

Pravilnike iz pristojnosti občinske uprave pa izdaja žu­pan.

119. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

Navodila izdaja župan ali po njegovem pooblastilu direk­tor občinske uprave in občinski svet.

120. člen

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti obja­vljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

V uradnem glasilu se objavijo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

2. Posamični akti občine

121. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne izvirne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.

122. člen

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi sto­pnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih or­ganov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

123. člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se po­sega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.

124. člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

125. člen

Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

126. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

127. člen

Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se ti­čejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.

X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE

128. člen

Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zako­nitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pri­stojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.

V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opra­vljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelo­vanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

129. člen

Vsi splošni akti, ki jih je sprejela Občina Ribnica, se upo­rabljajo, dokler občinski svet ne sprejme novih splošnih aktov v skladu s tem statutom.

130. člen

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00, 58/03).

131. člen

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-0014/2011

Ribnica, dne 9. februarja 2012

Župan

Občine Ribnica

Jože Levstek l.r.