Na
podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 –
odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US in 51/10 in 84/10 – odl. US) je Občinski
svet Občine Ribnica na 8. redni seji dne 9. 2.
2012 sprejel |
S T A
T U T |
Občine Ribnica |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Ta
statut ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in
delovanje Občine Ribnica (v nadaljevanju: občina), oblikovanje in
pristojnosti občinskih organov, razen glede nekaterih področij organov
občinske uprave, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične
akte občine, varstvo občine, v razmerju do države in drugih občin, način
sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših
samoupravnih lokalnih skupnostih ter druga vprašanja skupnega pomena v
občini, ki jih določa zakon. |
2. člen |
Občina Ribnica je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom
na območju naslednjih naselij: Andol, Blate, Breg pri Ribnici, Breže,
Brinovščica, Bukovec pri Poljanah, Bukovica, Črnec, Črni potok pri
Velikih Laščah, Dane, Dolenja vas, Dolenje Podpoljane, Dolenji Lazi,
Dule, Finkovo, Gašpinovo, Gorenje Podpoljane, Gorenji Lazi, Goriča vas,
Graben, Grebenje, Grič, Grčarice, Grčarske Ravne, Hojče, Hrovača, Hudi
konec, Jelendol, Jelenov Žleb, Junčje, Jurjevica, Kot pri Rakitnici, Kot
pri Ribnici, Krnče, Levstiki, Lipovec, Makoše, Marolče, Maršiči, Nemška
vas, Ortnek, Otavice, Perovo, Praproče, Prigorica, Pugled pri Karlovici,
Pusti Hrib, Rakitnica, Ribnica, Rigelj pri Ortneku, Sajevec, Slatnik,
Sušje, Sveti Gregor, Škrajnek, Velike Poljane, Vintarji, Vrh pri
Poljanah, Zadniki, Zadolje, Zapuže pri Ribnici, Zlati rep, Žlebič in
Žukovo. |
Sedež
občine je v Ribnici, Gorenjska cesta 3. |
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati
in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
Občino predstavlja in zastopa župan. |
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku,
ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v občini se v skladu z
zakonom spremenijo z občinskim odlokom. |
3. člen |
Na
območju Občine Ribnica so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Ribnica
so določeni s tem statutom. |
Imena
in območja ožjih delov občine so: |
Krajevna skupnost Ribnica, |
Krajevna skupnost Dolenja vas, |
Krajevna skupnost Velike Poljane in |
Krajevna skupnost Sveti Gregor. |
Krajevne skupnosti na območju Občine Ribnica obsegajo območja naslednjih
naselij: |
– Krajevna skupnost Ribnica: Breg pri Ribnici, Breže, Bukovica, Dane,
Dolenji Lazi, Gorenji Lazi, Goriča vas, Grič, Hrovača, Jurjevica, Kot
pri Ribnici, Nemška vas, Otavice, Ribnica, Sajevec, Slatnik, Sušje,
Zadolje, Zapuže pri Ribnici, Žlebič, |
– Krajevna skupnost Dolenja vas: Blate, Dolenja vas, Grčarice, Grčarske
Ravne, Jelendol, Jelenov žleb, Kot pri Rakitnici, Lipovec, Makoše,
Prigorica, Rakitnica, |
– Krajevna skupnost Velike Poljane: Bukovec pri Poljanah, Dolenje
Podpoljane, Dule, Finkovo, Gorenje Podpoljane, Ortnek, Praproče – del,
Škrajnek, Velike Poljane, Vrh pri Poljanah, Žukovo, |
– Krajevna skupnost Sveti Gregor: Andol, Brinovščica, Črnec, Črni potok
pri Velikih Laščah, Gašpinovo, Graben, Grebenje, Hojče, Hudi konec,
Junčje, Krnče, Levstiki, Marolče, Maršiči, Perovo, Praproče – del,
Pugled pri Karlovici, Pusti Hrib, Rigelj pri Ortneku, Sveti Gregor,
Vintarji, Zadniki, Zlati rep. |
4. člen |
Občina Ribnica (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in
zakonov samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki
zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po
predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenesene z zakonom. |
Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če
država za to zagotovi potrebna sredstva. |
5. člen |
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. |
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah preko organov občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
Na
osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
6. člen |
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in z
drugimi občinami, s širšimi lokalnimi skupnostmi in z državo. |
Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne
skupnosti na način in po postopku predpisanem v zakonu. |
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje
skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter
usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združuje v
združenja. |
7. člen |
Občina Ribnica ima svoj grb, zastavo in praznik. |
Občina z odlokom določi grb in zastavo. |
Praznik Občine Ribnica je 23. oktober
– 23. oktobra
1492 je cesar Friderik III. izdal patent, po katerem so smeli Ribničani
tržiti po tujih deželah. |
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike s premerom 3,5 cm.
V sredini pečata je grb občine, ob zgornjem robu besedilo Občina
Ribnica, pod grbom pa besedilo Ribnica. |
Za
prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s
posebnim odlokom. |
Uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom. |
II.
NALOGE OBČINE |
8. člen |
Občina Ribnica samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), določene s tem statutom in z zakoni, zlasti pa: |
1. Upravlja občinsko premoženje, tako da: |
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja in sklepa pogodbe o
pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
2. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da: |
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
– opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva, |
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj, |
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog
občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov, |
– z
javnimi sredstvi in v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog in subjektov. |
3. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj, tako da: |
– opravlja naloge s področja posegov v prostor in graditve objektov, |
– v
prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
– spremlja ponudbo stanovanj in povpraševanje po njih v občini ter se
vključuje v stanovanjski trg, |
– gradi socialna stanovanja in prenavlja objekte, ki so primerni za
stanovanja, |
– v
skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo
in prenovo stanovanj, |
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri
razreševanju stanovanjske problematike občanov. |
4. Skrbi za lokalne javne službe, tako da: |
– ustanavlja lokalne javne službe, |
– sprejme splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje
lokalnih javnih služb, |
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in
naprave, |
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, |
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti. |
5. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost, tako da: |
– ustanovi vzgojno-izobraževalne zavode in zagotavlja pogoje za njegovo
delovanje, |
– v
skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi zavodi, |
– z
različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost, |
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
6. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja, tako da: |
– izvaja predpisane naloge s področja varstva okolja, |
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti
sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, |
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v
občini. |
7. Pospešuje dejavnost socialnega skrbstva, osnovnega varstva otrok in
družine, varstvo socialno ogroženih, invalidov in ostarelih ter
zagotavlja zdravstveno dejavnost, tako da: |
– spremlja stanje na tem področju, |
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
– sodeluje s centrom za socialno delo, z javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami, |
– ustanovi zdravstvene zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje, |
– sodeluje z zdravstvenimi zavodi, |
– v
skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
– z
različnimi ukrepi pospešuje zdravstveno varstvo občanov, |
– podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih
priložnostih ali obletnicah občanov. |
8. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
– vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave, |
– lokalne javne ceste in druge javne poti, |
– površine za pešce in kolesarje, |
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, javne parkirne
prostore, parke, trge in druge javne površine. |
9. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije, tako da: |
– ustanavlja javne zavode, |
– omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino
na svojem območju, |
– zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost, |
– z
dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine, |
– sprejema program športa v občini, |
– sofinancira izvajanje športnih programov v občini, |
– zagotavlja vzdrževanje in gradnjo javnih objektov na področju športa v
občini, |
– podeljuje status društva, ki deluje na področju športa v javnem
lokalnem interesu. |
10. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč, tako da v skladu z merili in normativi: |
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
– organizira reševalno pomoč v požarih, |
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje
požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in s štabom za
civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
11. Ureja
javni red v občini, tako da: |
– sprejema ustrezne splošne akte, |
– organizira občinsko redarstvo, |
– določa prekrške in denarne kazni zanje, |
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, |
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov
in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z
zakonom drugače določeno, |
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
12. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da: |
– sprejema statut in druge splošne akte občine, |
– organizira občinsko upravo, |
– sprejema proračun in zaključni račun občine, |
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
13. V
okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s
pristojnimi institucijami, z mrliško ogledno službo in |
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena. |
9. člen |
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in
analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi
podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje. |
Občina pridobiva osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega
se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne
podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke
pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva,
matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če
tako določa zakon. Zahteva občine mora biti v pisni ali drugi z zakonom
ali s predpisom vlade določeni obliki. |
10. člen |
Občina lahko z odlokom ustanovi sklade. Občinski svet potrjuje oziroma
daje soglasje k statutu in k drugim splošnim aktom skladov. |
Skladi se ustanovijo za zadovoljevanje interesov in potreb lokalne
skupnosti, predvsem pa za razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva,
turizma in na drugih področjih. |
Občina lahko sodeluje tudi v skladih, katerih ustanovitelji so druge
pravne ali fizične osebe. |
O
vstopu v tak sklad odloča občinski svet po postopku, ki je določen za
ustanovitev sklada. |
III.
ORGANI OBČINE |
1. Skupne določbe |
11. člen |
Organi občine so: |
– občinski svet, |
– župan in |
– nadzorni odbor občine. |
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in s tem statutom. |
Člani
občinskega sveta, župan in podžupan(-i) so občinski funkcionarji. |
12. člen |
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, s statutom in
splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in
razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz
občinske pristojnosti. |
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe. |
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim
aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo. |
Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa
jo župan. |
13. člen |
Če ni
v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. |
14. člen |
Delo
organov občine je javno. |
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov. |
Način
zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo
zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. |
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente,
ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah,
obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
Javnost dela občine se lahko zagotavlja tudi z izdajanjem občinskega
glasila in objavo na spletnih straneh. |
2. Občinski svet |
15. člen |
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
Občinski svet šteje 19 članov. |
Člani
občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter
traja do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. |
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
Prvo
sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po
izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh
po drugem krogu volitev. |
Če
seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske
volilne komisije, najkasneje v desetih dneh. |
16. člen |
Volitve občinskega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne
pravice z neposrednim in s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. |
Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom
odloči občinski svet z odlokom. |
17. člen |
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta,
odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in
drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
Občinski svet ima predvsem naslednje pristojnosti: |
– sprejema statut občine, poslovnik, odloke in druge splošne akte
občine, |
– sprejema občinski proračun in zaključni račun, |
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, |
– ustanovi občinsko upravo in sprejme odlok o notranji organizaciji in
delovnem področju občinske uprave na predlog župana, |
– v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih
pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in
odloča o zadevah, ki so prenesene na občino iz državne pristojnosti, če
po zakonu o teh zadevah ne odloča kdo drug, |
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno
prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora
opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal
funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi
podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je
razrešen, |
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s
statutom občine ali z odlokom za odločanje o tem ni pooblaščen župan, |
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
– določa vrste in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe
javnega prava v skladu z zakonom in zagotavlja pogoje za njihovo
delovanje, |
– imenuje, daje soglasje ali mnenje v postopkih za imenovanje
direktorjev oziroma ravnateljev gospodarskih in drugih javnih zavodov
ter gospodarskih javnih služb, ki jih je ustanovila občina in imenuje
njihove odbore oziroma nadzorne odbore teh pravnih subjektov, |
– razpisuje referendum, |
– s
svojim aktom, v skladu z zakonom določa višino plače občinskih
funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom
organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet, |
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih
organov, ustanovljenih na podlagi zakona, |
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi
program varstva pred požari, |
– sprejema program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, sestavni del je tudi načrt varstva pred požari, |
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njenega delovanja v
vojni, |
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi
varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
– sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo
koristi občine, |
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa ta statut in zakon. |
18. člen |
Člani
občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
Funkcija člana občinskega sveta in funkcija podžupana ni združljiva s
funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski
upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
Član
občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana
občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem
času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika
upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na
območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na
delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z
nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo
dela organov občine. |
19. člen |
Župan
predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa
pravice glasovanja. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta
pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. |
Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma
pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo
vodi najstarejši član občinskega sveta. |
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati
sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega
sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana
pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in
nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za
pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke.
Predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. |
Če
seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
20. člen |
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta in pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega
sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. |
21. člen |
Občinski svet dela in odloča na rednih, izrednih in dopisnih sejah. S
poslovnikom se lahko določijo tudi druge vrste sej. |
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
Vsak
član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke
in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
Župan
mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
Na
vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in
odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
Za
vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom
občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju
občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. |
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti
seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega
sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
22. člen |
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
Način
dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov in druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
Župan
in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta
poročata občinskemu svetu na vsaki redni seji občinskega sveta. Poročati
morata tudi o neizvršenih sprejetih sklepih in pobudah z
obrazložitvijo, zakaj se niso izvršili oziroma izvršile. |
23. člen |
Članu
občinskega sveta predčasno preneha mandat: |
– če
izgubi volilno pravico, |
– če
postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
– če
je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest
mesecev, |
– če
v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki
ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo člana občinskega sveta, |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati delo, oziroma, če v enem mesecu po
potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski
oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona ni združljiva, oziroma ni
združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, |
– če
odstopi. |
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta iz prve, druge in
tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe. Član občinskega sveta je dolžan občinski svet
obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto in šesto alinejo
prvega odstavka tega člena. |
Članu
občinskega sveta zaradi razlogov navedenih v prvem odstavku tega člena
preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali
razlogi za prenehanje mandata. |
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
Članu
občinskega sveta predčasno preneha mandat, če odstopi. Če član
občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal
odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno
komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od
prejema pisne odstopne izjave. |
Za
izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
se upoštevajo določbe zakona. |
2.1
Odbori in komisije občinskega sveta |
24. člen |
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje
stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega
sveta. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju
članov določi občinski svet tudi njegove naloge. |
25. člen |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima po pet članov,
ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih voli, imenuje, potrjuje ali daje soglasje
oziroma mnenje občinski svet, |
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, |
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi občinski svet. |
Komisijo za mandatna vprašanja volitve in imenovanja imenuje občinski
svet na prvi seji po volitvah, takoj ko se konstituira in ugotovi, kdo
je bil izvoljen za župana. |
Občinski svet ima stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja
delovna telesa. |
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja |
2. Statutarno pravna komisija |
3. Odbor za okolje in prostor |
4. Odbor za družbene dejavnosti |
5. Odbor za gospodarstvo |
6. Odbor za finance |
7. Odbor za kmetijstvo. |
Odbori in komisije štejejo po 5 članov. |
Delovna področja se določijo s poslovnikom občinskega sveta. |
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
27. člen |
Člane
odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ
polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
Delo
delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
Prvo
sejo delovnega telesa skliče župan. |
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
Članstvo v stalni komisiji ali odboru občinskega sveta preneha z dnem
razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je
komisijo ali odbor imenoval. |
28. člen |
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
29. člen |
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
30. člen |
Vodje
svetniških skupin, zastopanih v občinskem svetu, sestavljajo kolegij
vodij svetniških skupin, kot stalno posvetovalno telo občinskega sveta. |
Ugotovitveni sklep o imenovanju kolegija vodij svetniških skupin sprejme
občinski svet. |
Kolegij vodij svetniških skupin sklicuje in vodi župan. Naloge in način
delovanja se določi v poslovniku o delu občinskega sveta. |
3. Župan |
31. člen |
Župana volijo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče, na
neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z
zakonom. |
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
Po
poteku štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem
mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. |
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
Do
prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja tudi: |
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih volitvah po
prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe, |
– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz
kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah
v občinske svete. |
Župan
opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski
svet na prvi naslednji seji. |
Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in
podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi
ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
32. člen |
Župan
predstavlja in zastopa občino. |
Poleg
tega župan predvsem: |
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun
proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje
posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta, |
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o
pridobitvi nepremičnega premoženja občine, v skladu s sprejetimi akti, |
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega
delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo
delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih
pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, |
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in predstojnike
organov skupne občinske uprave, |
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske
uprave, |
– opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon in ta statut. |
Župan
v skladu z zakonom in s statutom odloča tudi o na občino prenesenih
zadevah iz državne pristojnosti. |
33. člen |
Župan
lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali
nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na
prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. |
Če
občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan
pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti
z ustavo in zakonom. |
Župan
zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita,
ali je v nasprotju s statutom ali z drugim splošnim aktom občine, in
predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji
seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Prvo naslednjo sejo
mora sklicati najkasneje v roku treh mesecev. |
Ob
zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno
sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
Če se
odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v
opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost
oziroma neprimernost take odločitve. |
34. člen |
Župan
opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja,
predvsem pa: |
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč, |
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za
civilno zaščito, |
– sprejme načrt zaščite in reševanja, |
– vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge
zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte
zaščite in reševanja, |
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
– sprejema akte in ukrepe v primeru naravnih in drugih nesreč ter v
vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
– v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno
dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
35. člen |
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
36. člen |
Za
pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega podžupana. Podžupana
izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. V primeru
predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do
razpisa nadomestnih volitev podžupan. Podžupan, ki opravlja funkcijo
župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O tem župan pisno obvesti občinski svet. |
37. člen |
Kadar
nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne more opravljati svoje
funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan,
če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. |
V
času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
38. člen |
Če je
tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje
komisije in druge strokovne organe občine. |
Župan
lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
39. člen |
Županu in podžupanu preneha mandat: |
– če
izgubi volilno pravico, |
– če
postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, |
– če
je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo kot
šest mesecev, |
– če
v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki
ni združljiva s funkcijo župana in podžupana, |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s
funkcijo župana ali podžupana, |
– če
nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po
potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski
oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona ni združljiva oziroma ni
združljivo s funkcijo župana in podžupana. |
Razlogi za prenehanje mandata župana in podžupana iz prve, druge in
tretje alineje prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe. Župan in podžupan sta dolžna občinski svet
pisno obvestiti v zvezi s četrto, peto in šesto alinejo prvega odstavka
tega člena. |
Županu iz razlogov prvega odstavka preneha mandat z dnem, ko občinski
svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za
prenehanje mandata. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati
predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu. Občinski svet sprejme
ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali
najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega
člena. |
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
Če
župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno
obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. |
Če je
župan imenovan: |
– na
funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo
oziroma primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske
uprave, |
– za
načelnika upravne enote, ali vodjo organizacijske enote v upravni enoti,
na katere območju je občina, |
– na
položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem
se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo
oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in
občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O
imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno
komisijo. |
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. |
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo
novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne
vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
40. člen |
Za
koordinacijo dela občinskih funkcionarjev, zunanjih sodelavcev občine in
realizacijo nalog s strani župana se lahko ustanovi urad župana. |
V
uradu župana lahko sodelujejo tudi predsedniki odborov krajevnih
skupnosti. |
4. Nadzorni odbor |
41. člen |
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna, |
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in
pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov ožjih
delov občine (krajevnih, vaških ali četrtnih skupnosti), javnih zavodov,
javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev
občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi
in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost
porabe občinskih javnih sredstev. |
42. člen |
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski
svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh
po svoji prvi seji. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga
občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora imajo najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in
izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. |
Člani
nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov ožjih delov občine (krajevnih, vaških ali
četrtnih skupnosti), direktor občinske uprave, člani organov javnih
zavodov in javnih podjetij, javni uslužbenci občinske uprave ter člani
poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter
drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. |
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora, po
predhodnem stališču komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
43. člen |
Prvo
sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan in jo vodi do
izvolitve predsednika nadzornega odbora. Nadzorni odbor se konstituira,
če je na prvi seji navzočih večina članov. |
Predsednika nadzornega odbora in namestnika izvolijo člani nadzornega
odbora. Župan lahko poda predlog za predsednika nadzornega odbora, ki
ni obvezujoč. |
Predsednik nadzornega odbora ne sme biti član iste stranke kot župan. |
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. |
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji,
na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov
navzočih članov. |
Sedež
nadzornega odbora je na sedežu Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310
Ribnica. Nadzorni odbor za seje praviloma uporablja prostore občine. Po
svoji presoji lahko seje izvede tudi v poslovnih prostorih nadzorovane
pravne osebe. |
44. člen |
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni
nadzor zaključnega računa proračuna občine, javnih zavodov in javnih
podjetij ter občinskih skladov, predloga proračuna občine in javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor
razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V
program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom
seznani nadzorni odbor občinski svet in župana. |
Poleg
zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati
zadeve, ki jih s sklepom predlaga občinski svet ali župan. |
Nadzorni odbor sodeluje z županom in občinskim svetom ter drugimi organi
občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih
sredstev in drugimi osebami. |
Predsednik nadzornega odbora se praviloma udeležuje sej občinskega
sveta, še posebej, ko le-ta obravnava zaključni račun proračuna občine
in pred glasovanjem poda mnenje nadzornega odbora. |
45. člen |
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora
pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za
posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o
izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora
vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo
nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami). |
V
postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu
nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno
dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve
in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima
pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki
mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. |
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s
priporočili in predlogi. Občinski svet, župan ter organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo
nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v
skladu s svojimi pristojnostmi. Obvezne sestavine poročila nadzornega
odbora določi minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z
ministrom, pristojnim za finance. |
Po
opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora osnutek poročila,
ki mora biti usklajen z veljavnim Pravilnikom o obveznih sestavinah
poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/09). Osnutek
poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima
pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila odgovoriti na
posamezne navedbe (odzivno poročilo). Nadzorni odbor mora o odzivnem
poročilu odločiti v petnajstih dneh. Odzivno poročilo vsebuje mnenja,
pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev
iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu
poročilu. |
Če je
nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri
poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora,
mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti
pristojno ministrstvo in računsko sodišče. |
V
primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je
nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo
dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu
pregona. |
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge
nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih
proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega
odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in
predloge nadzornega odbora. |
46. člen |
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne
zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranosti. |
Šteje
se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: |
– je
odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izven zakonska skupnost prenehala, |
– je
član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
– je
član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je
predmet nadzora. |
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi
nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem
odboru. V zahtevi je potrebno na vesti okoliščine, na katere opira
svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega
odbora. |
O
izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor. |
47. člen |
Delo
nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti
javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora
spoštovati pravice strank. |
Pri
opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati
državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati
dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih
oseb. |
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se
javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz
letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki
se javno objavi, izločijo podatki, ki jih Zakon za dostop do informacij
javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti
zahtevo za informacijo javnega značaja. |
48. člen |
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
Župan
določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj
nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte
ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativno-tehnična dela nadzornega odbora. |
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga
na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem
sklene župan. |
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem
proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora. |
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z veljavnim Pravilnikom o določanju plač in
drugih prejemkov funkcionarjem, članom nadzornega odbora, članom svetov
krajevnih skupnosti, volilne komisije in članom delovnih teles
občinskega sveta ter župana. |
49. člen |
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s
poslovnikom. |
Člane
nadzornega sveta razrešuje občinski svet v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi. |
5. Občinska uprava |
50. člen |
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
51. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske
uprave. |
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim
aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski
sveti občin. |
52. člen |
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih
oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem
postopku. |
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne
pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
O
upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji
občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z
zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan
občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa
drugače. |
53. člen |
Posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor
občinske uprave, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo
zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za
odločanje v upravnih stvareh. |
Osebe
iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene
državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. |
54. člen |
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje
zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem
postopku, zagotavlja upravno poslovanje v skladu s predpisi in skrbi za
pravočasno usklajenost občinskih aktov z zakonodajo. |
55. člen |
O
upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo
uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje
pogoje v skladu z Uredbo o strokovni izobrazbi, ki jo mora imeti
zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem
izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00, 66/04, 17/06),
ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. |
56. člen |
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
57. člen |
O
izločitvi uradne osebe v občinski upravi odloča direktor občinske
uprave. |
O
izločitvi direktorja občinske uprave občine odloča župan, ki v primeru
izločitve o stvari tudi odloči. O izločitvi župana odloča občinski svet,
ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
6. Občinsko pravobranilstvo |
58. člen |
Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi
državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
Po
pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine. |
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet
določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja
državno pravobranilstvo. |
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ
občinskega pravobranilstva. |
7. Drugi organi občine |
59. člen |
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na
podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega
organa. |
60. člen |
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
IV.
OŽJI DELI OBČINE |
61. člen |
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene
krajevne skupnosti: Krajevna skupnost Ribnica, Krajevna skupnost Dolenja
vas, Krajevna skupnost Velike poljane in Krajevna skupnost Sv. Gregor. |
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem,
organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu, ki nimajo
statusa osebe javnega prava. |
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali
spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali
najmanj 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki
je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev o izvedbi referenduma se ugotovi na
zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se
ustanovila skupnost. Referendum se izvede v skladu z določbami tega
statuta. |
62. člen |
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in
sicer: |
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine
na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb, |
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja,
ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
– predlagajo programe javnih del, |
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
– dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v
druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov
v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije,
komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, |
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
– dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s
premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje
njihovih nalog. |
63. člen |
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se
pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti Občine
Ribnica praviloma samostojno: |
– nudijo pomoč pri vzdrževanju krajevnih cest, |
– upravljajo s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo, |
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem
območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma
nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. |
64. člen |
Organ
krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim
prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov
sveta določa zakon. |
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi
volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti. |
Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot
mandat članov občinskega sveta. |
Član
sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, član nadzornega
odbora občine in javni uslužbenec v občinski upravi. |
Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata
članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje
mandata člana sveta ožjega dela občine. |
65. člen |
Prvo
sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po
izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so
potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne
skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in
vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti. |
Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno
skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge,
ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. |
Svet
na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta
nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik. |
Svet
krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je
na seji navzoča večina članov sveta. |
Župan
ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in
razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati. |
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na
leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora
sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj
polovica članov sveta. |
Za
delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik
občinskega sveta. |
66. člen |
Svet
krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge
krajevne skupnosti. Svet tudi: |
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na
območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja
stališča in mnenja, |
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
občine. |
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso
pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski
svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem
statutom ali odlokom drugače določeno. |
Svet
krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore
krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se
smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor
občanov. |
Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in občinska uprava
ter v okviru svojih pristojnosti predsednik sveta KS. |
67. člen |
Za
delovanje in opravljanje nalog krajevnih skupnosti se zagotovijo
sredstva v proračunu občine. |
Za
uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih
skupnosti lahko krajevna skupnost pridobiva sredstva iz prostovoljnih
prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih
organizacij. Tako pridobljena sredstva je krajevna skupnost dolžna
posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso
zajeti v proračunu občine. |
Za
izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik
sveta. |
Za
izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe
predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o
proračunu občine. |
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni
odbor občine. |
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe
krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. |
Če
krajevna skupnost preneha obstajati, preidejo vse njene pravice in
obveznosti na občino. |
68. člen |
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo
zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov
odborov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ. |
69. člen |
Za
uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevnih
skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov
njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter
samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej
evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom. |
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje
delovanje sveti krajevnih skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja
občina. |
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe
krajevnih skupnosti in njihovih odborov zagotavlja občinska uprava. |
70. člen |
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, 2/3
članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti
razpusti svet krajevne skupnosti in imenuje novega: |
– če
se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane, |
– če
ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih
izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine. |
Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost,
če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni
kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo
interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem
statutom. |
V.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
71. člen |
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
1. Zbor občanov |
72. člen |
Občani na zboru občanov: |
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi, |
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča in odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine,
ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na krajevno
običajen način in v roku 45 dni svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
73. člen |
Zbor
občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
Zbor
občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta
ali sveta krajevne skupnosti. |
Župan
mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov
volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo
najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti. |
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu
pravilno vložene zahteve. |
74. člen |
Sklic
zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
Sklic
zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
75. člen |
Zbor
občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru
občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
Zbor
občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča
in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja
občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta,
če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. |
Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga
na krajevno običajen način objavi. |
2. Referendum o splošnem aktu občine |
76. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
77. člen |
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
Če je
vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za
vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
78. člen |
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen,
ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. |
Če je
splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni
akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. |
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, do konca njegovega mandata. |
79. člen |
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. |
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj 5 % volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
Če
župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
80. člen |
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
Župan
določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno
izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. |
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
Šteje
se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem
roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
81. člen |
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve
o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma
v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v
skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. |
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
Z
aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja. |
Akt o
razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za
objavo splošnih aktov občine. |
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
82. člen |
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
83. člen |
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora
odloča občinska volilna komisija. |
Glede
glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma
veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter
lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni
samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. |
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
3. Svetovalni referendum |
84. člen |
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. |
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
4. Drugi referendumi |
85. člen |
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala
večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo
samoprispevek uvedel. |
5. Ljudska iniciativa |
86. člen |
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
Glede
pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s
pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s
katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine. |
Če se
zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
Če se
zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej
odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
87. člen |
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
VI.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
88. člen |
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in
javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
– neposredno v okviru občinske uprave, |
– z
ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
– z
dajanjem koncesij, |
– z
vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
89. člen |
Na
področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
– osnovnošolsko izobraževanje, |
– predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
– osnovno zdravstvo in lekarna, |
– osebna pomoč družini in |
– knjižničarstvo. |
Občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, oskrbe starostnikov,
invalidov in drugih oseb s posebnimi potrebami, kulture, športa in
drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe iz javnih
financ. |
90. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih
služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami. |
91. člen |
Na
področju gospodarskih javnih služb občina ustanovi obvezne gospodarske
javne službe za: |
– oskrbo s pitno vodo, |
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov, |
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
– javno snago in čiščenje javnih površin, |
– urejanje javnih poti, površin za ceste, površin za pešce ter kolesarje
in zelenih površin, |
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov
in zračnikov zaradi varstva zraka, |
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, |
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako
določa zakon. |
92. člen |
Občina Ribnica skrbi tudi za: |
– javno razsvetljavo v naseljih; |
– plakatiranje, obveščanje in okraševanje naselij; |
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost; |
– razvoj telekomunikacijskih sistemov in povezav; |
– urejanje prometne in neprometne signalizacije in prometnih režimov; |
– urejanje ulic, trgov in lokalnih cest; |
– urejanje parkirišč; |
– gospodarjenje z javnimi komunalnimi odpadki; |
– oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi; |
– deratizacijo in dezinfekcijo; |
– izvajanje ostalih nalog iz njenih pristojnosti. |
93. člen |
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
94. člen |
Za
izvajanje nalog iz prejšnjih treh členov občina z odlokom ob
upoštevanju pogojev, določenih z zakonom, ustanavlja javna podjetja in
javne gospodarske zavode, sklepa pogodbe z izvajalci, podeljuje
koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave. |
Občina z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb
ter načine in oblike njihovega izvajanja. |
95. člen |
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo
v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami. |
96. člen |
Za
izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene
za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic
ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
V
aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
97. člen |
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
VII.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
98. člen |
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
Za
odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program
prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program
nabav in gradenj. Sprejeti letni program izvršuje župan. |
Pred
sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan
preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja
ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po
postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se
odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s
predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
99. člen |
S
prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna
sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, Enotni zakladniški račun
občine, poslovne banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju
načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe
odloča župan skladno s predpisom ministra za finance. |
100. člen |
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
101. člen |
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so
zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku,
določenem v poslovniku občinskega sveta. |
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem
leta, za katerega se sprejema. |
Za
pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
102. člen |
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov in obrazložitve. |
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
Načrt
razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih porabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
103. člen |
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s
proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru
sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. |
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom
ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. |
Za
brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje
občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali
če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za
občino. |
104. člen |
Za
izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugim splošnim aktom občine. |
Župan
mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu
z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na
podlagi zakona. |
Župan
je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna
občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence
občinske uprave. |
Župan
poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna. Poročilo mora
vsebovati podatke in informacije, določene z Zakonom o javnih financah. |
105. člen |
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna pa z odlokom o rebalansu proračuna. |
Odlok
o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
V
odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
Začasno zadržanje izvrševanja proračuna ali rebalans proračuna predlaga
župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine. |
106. člen |
Če
proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se
financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo
leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
Župan
sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja
največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega
sveta podaljša še za tri mesece. |
107. člen |
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
Če se
med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan
sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma če
se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik
proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v
proračunsko rezervo. |
Župan
mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu ob
polletnem poročilu o izvrševanju proračuna in ob zaključnem računu. |
108. člen |
Po
preteku leta, za katerega je bil sprejet proračun, pripravi župan
predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v
sprejem do 15. aprila
tekočega leta. |
O
sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
109. člen |
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. |
110. člen |
Javna
podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko
zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in
pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan. |
O
poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov,
katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski
svet. |
111. člen |
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske
uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega
nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje
strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi akti. |
112. člen |
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila. |
VIII.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
1. Splošni akti občine |
113. člen |
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki,
odredbe, pravilniki in navodila. |
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte
razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni
vrsti splošnih aktov. |
Kadar
ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko
splošni ali posamični akt. |
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega
sveta. |
Občinska delovna telesa lahko sprejmejo za svoje delo poslovnik in
pravilnik. |
114. člen |
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z
dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. |
Z
enako večino se sprejme tudi sprememba statuta. |
Statut in spremembe se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za
sprejem odloka. |
115. člen |
S
poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino
opredeljenih glasov navzočih članov sveta, se uredi organizacija in
način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov
občinskega sveta. |
116. člen |
Z
odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti,
ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter
ustanavlja javne službe. |
Z
odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je
tako določeno z zakonom. |
Odloke sprejme občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih
članov občinskega sveta. |
117. člen |
Z
odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali
odreja način ravnanja v takih razmerah. |
Odredbe izdajata župan in občinski svet. |
118. člen |
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
izvrševanja. |
Pravilnike iz pristojnosti občinskega sveta sprejme občinski svet z
večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta. |
Pravilnike iz pristojnosti občinske uprave pa izdaja župan. |
119. člen |
Z
navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske
uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka. |
Navodila izdaja župan ali po njegovem pooblastilu direktor občinske
uprave in občinski svet. |
120. člen |
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v
Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
V
uradnem glasilu se objavijo tudi drugi akti, za katere tako določi
občinski svet. |
2. Posamični akti občine |
121. člen |
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
S
posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih
stvareh iz lastne izvirne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
122. člen |
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v
upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne
primere z zakonom drugače določeno. |
O
pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene
pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. |
O
zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v
upravnem sporu pristojno sodišče. |
IX.
VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI |
123. člen |
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila
oziroma soglasja občine posega v njene pravice. |
124. člen |
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
125. člen |
Župan
lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in
ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
126. člen |
Župan
lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski
intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma, če so z že
izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in
zakoni. |
127. člen |
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in
pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga
pošlje Državnemu zboru. |
X.
NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE |
128. člen |
Vsako
ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
Pri
izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo
predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti
in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna
navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. |
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
129. člen |
Vsi
splošni akti, ki jih je sprejela Občina Ribnica, se uporabljajo, dokler
občinski svet ne sprejme novih splošnih aktov v skladu s tem statutom. |
130. člen |
Z
dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Ribnica
(Uradni list RS, št. 37/00, 58/03). |
131. člen |
Ta
statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
Št.
007-0014/2011 |
Ribnica, dne 9. februarja
2012 |
Župan |
Občine Ribnica |
Jože
Levstek
l.r. |