Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in
Koroške regije, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10,
32/11 in 24/15), je Občinski svet Občine Duplek na 6. redni seji dne 9.
10. 2019, v skladu z 49.a členom
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno
besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 -
ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18)
sprejel naslednji |
|
ODLOK |
O USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE MARIBOR |
|
I. Splošne določbe |
|
1. člen |
(1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave (v
nadaljevanju: skupna uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge,
notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih
pogojev za njegovo delo. |
(2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic
in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih
razmerjih. |
(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so
zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za
ženski in moški spol. |
|
2. člen |
Mestna občina Maribor, Občina Benedikt, Občina Cerkvenjak, Občina
Duplek, Občina Hoče-Slivnica, Občina Kungota, Občina Lenart, Občina
Lovrenc na Pohorju, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Pesnica,
Občina Rače-Fram, Občina Ruše, Občina Selnica ob Dravi, Občina Starše,
Občina Sveta Ana, Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Občina
Sveti Jurij v Slovenskih goricah ter Občina Šentilj (v nadaljevanju:
občine ustanoviteljice) ustanovijo skupno občinsko upravo z imenom
»Skupna občinska uprava Maribor«, za skupno opravljanje sledečih nalog:
|
·
občinskega inšpekcijskega nadzorstva; |
·
občinskega redarstva; |
·
pravne službe; |
·
občinskega odvetništva; |
·
notranje revizije; |
·
proračunskega računovodstva; |
·
varstva okolja; |
·
urejanja prostora; |
·
civilne zaščite; |
·
požarnega varstva in |
·
urejanja prometa. |
|
3. člen |
(1) Skupna uprava bo pričela z delom, dne 01.01.2020. |
(2) Posamezne naloge iz 2. člena tega odloka se lahko opravljajo v
obliki notranjih organizacijskih enot (NOE) skupne uprave, kot jih
opredeljuje 6. člen tega odloka. |
(3) Sedež skupne uprave je v Mestni občini Maribor na naslovu Ulica
heroja Staneta 1, 2000 Maribor. |
(4) NOE imajo sedež v Mestni občini Maribor na naslovu Ulica heroja
Staneta 1, 2000 Maribor ali v posamezni občini ustanoviteljici, in sicer
na lokacijah, ki jih določijo župani občin ustanoviteljic, ki so
pristopile k opravljanju posameznih nalog. O sedežu in uradnih urah
posamezne NOE sedežna občina izda javno obvestilo na svoji spletni
strani, lahko pa tudi preko sredstev javnega obveščanja. |
(5) Skupna uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je
napis: Skupna občinska uprava Maribor, v notranjem krogu naslov Ulica
heroja Staneta 1, v sredini pa napis Maribor. |
(6) Posamezna NOE ima svoj žig okrogle oblike. Ob zunanjem robu žiga je
napis: Skupna občinska uprava Maribor, naziv posamezne NOE, v notranjem
krogu naslov NOE, v sredini pa napis Maribor. |
(7) Skupna uprava lahko uporablja tudi kratico SOU Maribor. |
|
4. člen |
(1) Ustanoviteljske pravice občin izvršujejo župani občin
ustanoviteljic, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter
zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave v svojih
proračunih, za kar so pristojni mestni svet in občinski sveti.
|
(2) Župani dajejo predhodno soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje
skupne uprave, ki ga imenuje in razreši župan sedežne občine. Šteje se,
da je zadostno soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje skupne uprave
podano, ko k slednjemu poda soglasje 2/3 županov občin ustanoviteljic.
|
(3) Župani sprejmejo letni program dela, finančni načrt in kadrovski
načrt skupne uprave, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede
splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne uprave. |
(4) Dokumente in pristojnosti iz prejšnjega odstavka tega člena
sprejmejo in izvršujejo župani občin ustanoviteljic, ki so pristopile k
opravljanju posameznih nalog. |
|
II. Naloge in organizacija dela
|
|
5. člen |
(1) Skupna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne
naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih
občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno upravo.
|
(2) Svoje naloge opravlja skupna uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi
predpisi in predpisi občin ustanoviteljic. |
(3) Vrsta in obseg delovanja ter višina potrebnih sredstev za posamezno
nalogo je za občine ustanoviteljice, ki so pristopile k izvajanju
posamezne naloge, določena z letnim programom dela in s finančnim
načrtom ter s kadrovskim načrtom ter z delitvijo stroškov po posameznih
občinah ustanoviteljicah. |
6. člen |
Skupna uprava je lahko sestavljena iz naslednjih NOE: |
·
Medobčinska inšpekcija, |
·
Medobčinsko redarstvo, |
·
Skupna pravna služba, |
·
Medobčinsko odvetništvo, |
·
Skupna notranja revizijska služba, |
·
Skupno proračunsko računovodstvo, |
·
Skupna služba varstva okolja, |
·
Skupna služba urejanja prostora, |
·
Skupna služba civilne zaščite, |
·
Skupna služba požarnega varstva, |
·
Skupna služba urejanja prometa. |
|
7. člen |
Medobčinska inšpekcija |
(1) Medobčinska inšpekcija je nadzorni in prekrškovni organ občin
ustanoviteljic, ki so vključene v skupno upravo na področju izvajanja
nalog občinske inšpekcije. |
(2) Inšpekcijski nadzor izvajajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi. |
(3) Inšpektorji izvajajo nadzor in vodijo prekrškovne postopke in
odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, določene z državnimi in
občinskimi predpisi posamezne občine ustanoviteljice. |
(4) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče občinski inšpektor, so
prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen
oziroma katere predpis je bil kršen. |
(5) Medobčinsko inšpekcijo vodi vodja medobčinske inšpekcije. |
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinska inšpekcija izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
|
8. člen |
Medobčinsko redarstvo |
(1) Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ za občine
ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju občinskega
redarstva. |
(2) Delovno področje in naloge medobčinskega redarstva določajo zakoni
ali na podlagi zakonov izdani občinski predpisi. |
(3) Medobčinsko redarstvo vodi vodja medobčinskega redarstva. |
(4) Vodja medobčinskega redarstva in občinski redarji so pooblaščene
uradne osebe. |
(5) Pri opravljanju nalog občinski redarji izrekajo opozorila in globe
ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so preneseni nanje z zakoni in
občinskimi predpisi. |
(6) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo občinski redarji, so
prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen
oziroma katere predpis je bil kršen. |
(7) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko redarstvo izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
|
9. člen |
Skupna pravna služba |
(1) Skupna pravna služba opravlja naloge pravne službe za občine
ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju pravne
službe. |
(2) Naloge pravne službe so: |
·
priprava in pomoč pri pripravi osnutkov predpisov in drugih
najzahtevnejših gradiv, |
·
zbiranje, urejanje in priprava podatkov za oblikovanje zahtevnejših
gradiv, |
·
vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih ter vodenje
najzahtevnejših upravnih postopkov, |
·
samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacij,
poročil in drugih zahtevnih gradiv, |
·
priprava gradiva in sodelovanje na sejah mestnega sveta in občinskih
svetov, odborov in komisij, |
·
vlaganje e-zemljiškoknjižnih predlogov, |
·
priprava in pregled različnih vrst pogodb, |
·
varstvo osebnih podatkov, |
·
opravljanje nalog z delovnih področij, ki so v pristojnosti lokalne
samouprave, |
·
druge naloge s pravnega področja v skladu z veljavnimi predpisi.
|
(3) Skupno pravno službo vodi vodja skupne pravne službe. |
(4) Vrsta in obseg nalog, ki jih pravna služba izvaja za posamezno
občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena
tega odloka. |
|
10. člen |
Medobčinsko odvetništvo |
(1) Medobčinsko odvetništvo pred sodišči ter drugimi državnimi organi
zastopa občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo za
opravljanje nalog medobčinskega odvetništva. Po pooblastilu lahko
medobčinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je
ustanovila občina ustanoviteljica. |
(2) Medobčinsko odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju
varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov občin prek pravnega
zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter
opravlja naloge pravnega svetovanja in druge naloge v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(3) Naloge medobčinskega odvetništva so: |
·
vodenje vseh postopkov občine, ki tečejo pred sodnimi organi (priprava
tožb, odgovorov na tožbo, pritožb, zahtev za varstvo zakonitosti, vlog,
vlaganje predlogov za izvršbo, prijava terjatev v stečajni postopek,
postopek prisilne poravnave, likvidacije, zapuščinski postopek itd.),
|
·
zastopanje občine pred sodnimi organi na vseh stopnjah in v mediacijskih
postopkih, |
·
izvajanje pravnomočno končanih sodnih in upravnih postopkov,
|
·
zastopanje občine pred upravnimi organi, |
·
sodelovanje pri sporazumnem reševanju nesoglasij ter reševanju sporov
vezanih na pogodbena določila, |
·
sodelovanje v postopkih doseganja sporazumov s strankami o odškodninah
in nadomestilih, |
·
vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov oziroma izvajanje nalog, ki jih za
občine oziroma občinske odvetnike določa zakon, ki ureja zemljiško
knjigo, |
·
pravno svetovanje znotraj skupne uprave in po potrebi drugim organom
občin ustanoviteljic, |
·
druge naloge s področja občinskega odvetništva v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(4) Medobčinsko odvetništvo vodi vodja medobčinskega odvetništva. Za
vodjo medobčinskega odvetništva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje
pogoje za občinskega odvetnika. |
(5) Glede položaja in statusa medobčinskega odvetništva v sodnih,
upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki
ureja državno odvetništvo. |
(6) Občinski odvetnik se v sodnih, upravnih in drugih postopkih
identificira z županovim pisnim pooblastilom za posamezen primer, v
katerem je določen tudi obseg pooblastila. |
(7) Vrsta in obseg nalog, ki jih medobčinsko odvetništvo izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
|
11. člen |
Skupna notranja revizijska služba |
(1) Skupna notranja revizijska služba opravlja naloge notranjega
revidiranja za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo
na področju notranjega revidiranja. |
(2) Skupna notranja revizijska služba deluje samostojno in neodvisno,
kot NOE, ki je neposredno podrejena županom občin, ki so pristopile k
skupni notranji revizijski službi in katerim tudi neposredno poroča.
|
(3) Skupno notranjo revizijsko službo vodi vodja, ki v okviru svojih
pooblastil odgovarja za zakonitost in strokovnost dela skupne notranje
revizijske službe. Za izvrševanje nalog, ki spadajo v pristojnost
posamezne občine, odgovarja županu te občine, za delo skupne notranje
revizijske službe v celoti pa skupaj vsem županom občin, vključenih v
skupno notranjo revizijsko službo. |
(4) Naloge skupne notranje revizijske službe so: |
·
priprava dolgoročnega in letnega načrta dela, |
·
izvajanje rednih in izrednih revizij, |
·
svetovanje, |
·
izdelava letnih poročil o delovanju službe, |
·
sodelovanje z zunanjimi revizorji ter |
·
druge naloge v zvezi z notranjim revidiranjem v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(5) Župani občin, ki so pristopile k skupni notranji revizijski službi,
izdajo pravilnik o delovanju skupne notranje revizijske službe.
|
(6) Vrsta in obseg nalog, ki jih skupna notranja revizijska služba
izvaja za posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega
odstavka 5. člena tega odloka in v skladu z dolgoročnim in letnim
načrtom dela skupne notranje revizijske službe. |
|
12. člen |
Skupno proračunsko računovodstvo |
(1) Skupno proračunsko računovodstvo izvaja naloge proračunskega
računovodstva neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov za
občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju
proračunskega računovodstva. |
(2) Naloge proračunskega računovodstva so: |
·
sodelovanje in potrebno svetovanje pri pripravi predloga proračuna in
realizaciji proračuna ter opravljanje najzahtevnejših del in nalog s
finančnega področja proračunskega uporabnika, |
·
izvajanje nalog v zvezi s pripravo proračuna in spremljanje porabe
proračunskih sredstev ter pripravo poročil za župana in mestni/občinski
svet, |
·
pripravljanje pisnih pojasnil povezanih z delovanjem proračunskega
uporabnika upoštevaje vse ustrezne predpise, |
·
pripravljanje predlogov potrebnih prerazporeditev med proračunskimi
postavkami in znotraj njih ter pisno utemeljevanje, |
·
priprave polletnih in letnih poročil ter priprava podatkov za zaključni
račun proračuna ter premoženjske bilance občine, |
·
samostojno celovito vodenje poslovnih knjig in drugih analitičnih
evidenc, |
·
samostojno izvajanje nalog v zvezi s pripravo in obračunom plač in
drugih stroškov dela ter usklajevanje podatkov s kadrovskimi podatki,
|
·
usklajevanje analitične in sintetične evidence, |
·
pripravljanje in sodelovanje pri izdelavi vseh navodil, povezanih s
finančnim poslovanjem proračunskega uporabnika (za računovodstvo,
finance in izvedbo inventur), |
·
sodelovanje z nadzornimi institucijami, |
·
preverjanje skladnosti dokumentov (računov, pogodb, naročilnic, sklepov,
odločb, odredb, potnih nalogov) z zakonskimi določili, ki urejajo to
področje, |
·
sodelovanje pri pripravi analiz, statističnih pregledov, informacij in
drugih pregledov za odločanje, |
·
izdelovanje likvidnostnih načrtov in spremljanje realizacije/odstopanj
realiziranega od načrtovanega in analiz ter predlogov, kadar so le ti
potrebni ter pripravo vseh gradiv, pojasnil in utemeljitev za potrebe
računskega sodišča in notranje revizije, |
·
shranjevanje plačilnih instrumentov in vrednostnih papirjev,
|
·
izvajanje plačilnega prometa, |
·
mesečna poročila skladno s področno zakonodajo, |
·
izstavljanje računov ter zahtevkov, |
·
obračun in vodenje evidenc DDV, |
·
obračun davkov in prispevkov, |
·
obračuni sejnin, pogodbena dela, avtorski honorarjev ter prijava
podatkov o obračunani in plačani dohodnini, |
·
druge naloge s področja proračunskega računovodstva v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(3) Skupno proračunsko računovodstvo vodi vodja skupnega proračunskega
računovodstva. |
(4) Vrsta in obseg nalog, ki jih proračunsko računovodstvo izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
|
13. člen |
Skupna služba varstva okolja |
(1) Skupna služba varstva okolja opravlja strokovne, upravne in
pospeševalne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb za
občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju
varstva okolja. |
(2) Naloge varstva okolja so: |
·
upravne in strokovne naloge v zvezi z zagotavljanjem varstva okolja, |
·
zagotavljanje izvajanja podrobnejšega ali posebnega monitoringa stanja
okolja ter vodenje informacijskega sistema varstva okolja, |
·
pripravljanje ukrepov, smernic in priporočil s področja varstva okolja, |
·
zagotavljanje strokovne pomoči pravnim in fizičnim osebam pri urejanju
vprašanj s področja varstva okolja, |
·
izvajanje drugih strokovno tehničnih in upravnih nalog s področja
varstva okolja. |
(3) Skupno službo varstva okolja vodi vodja skupne službe varstva
okolja. |
(4) Vrsta in obseg, ki jih skupna služba varstva okolja izvaja za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
(5) Stroške izdelave vse potrebne dokumentacije in ostale stroške
projektov nosijo občine naročnice. |
|
14. člen |
Skupna služba urejanja prostora |
(1) Skupna služba urejanja prostora izvaja naloge urejanja prostora za
občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju
urejanja prostora. |
(2) Naloge urejanja prostora so: |
·
vodenje postopkov priprave občinskih prostorskih aktov ter njihovih
sprememb in dopolnitev, |
·
sodelovanje pri pripravi regionalnih prostorskih planov, |
·
sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov države, |
·
priprava manj zahtevnih strokovnih podlag za prostorske akte, |
·
podaja mnenja glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja z občinskimi prostorskimi akti, |
·
vodenje postopkov lokacijske preveritve, |
·
izvajanje nalog občinskega urbanista, |
·
izvajanje nalog, povezanih z delovanjem prostorskega informacijskega
sistema, |
·
priprava začasnih ukrepov za zavarovanje prostorskega razvoja, |
·
priprava in izvajanje ukrepov zemljiške politike na lokalni ravni, |
·
sodelovanje v postopkih legalizacije objektov, |
·
priprava poročila o prostorskem razvoju na območju občin, |
·
priprava aktov o predkupni pravici, |
·
priprava aktov o urejanju podobe naselij in krajine, |
·
priprava aktov o taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča, |
·
strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora, |
·
izdajanje informacij iz uradnih evidenc, |
·
naloge v zvezi z javnim naročanjem na področju urejanja prostora, |
·
druge naloge s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi
predpisi. |
(3) Skupno službo urejanja prostora vodi vodja skupne službe urejanja
prostora. |
(4) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prostora izvajajo za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
(5) Stroške priprave občinskih prostorskih aktov, prostorskih izvedbenih
aktov, zahtevnih strokovnih podlag, programov opremljanja stavbnih
zemljišč, urbanističnih delavnic in podobnega nosijo občine naročnice.
|
|
15. člen |
Skupna služba civilne zaščite |
(1) Skupna služba civilne zaščite izvaja naloge civilne zaščite za
občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju
civilne zaščite. |
(2) Naloge civilne zaščite so: |
·
urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu z
zakonodajo, |
·
zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in
pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom,
|
·
načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, |
·
izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja, |
·
organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,
|
·
organiziranje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
|
·
določanje in organiziranje enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil
za zaščito, reševanje in pomoč v občini, |
·
določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,
|
·
usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s
sosednjimi občinami in državo, |
·
določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in
pomoč v občini, |
·
mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu
z zakonodajo, |
·
druge naloge s področja civilne zaščite v skladu z veljavnimi predpisi. |
(3) Skupno službo civilne zaščite vodi vodja skupne službe civilne
zaščite. |
(4) Vrsta in obseg, ki jih civilna zaščita izvaja za posamezno občino
ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena tega
odloka. |
(5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
16. člen |
Skupna služba požarnega varstva |
(1) Skupna služba požarnega varstva izvaja naloge požarnega varstva za
občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju
požarnega varstva. |
(2) Naloge požarnega varstva so sprejemanje predpisov, raziskovanje,
izobraževanje in usposabljanje, načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva
pred požarom, nadziranje in druge naloge s področja požarnega varstva v
skladu z veljavnimi predpisi. |
(3) Skupno službo požarnega varstva vodi vodja skupne službe požarnega
varstva. |
(4) Vrsta in obseg nalog, ki jih požarno varstvo izvaja za posamezno
občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka 5. člena
tega odloka. |
(5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
17. člen |
Skupna služba urejanja prometa |
(1) Skupna služba urejanja prometa izvaja naloge urejanja prometa za
občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno upravo na področju
urejanja prometa. |
(2) Naloge urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na
njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih
priključkih na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme
na cestah. |
(3) Naloge urejanja prometa so: |
·
določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma
uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali
steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in
mej naselij, |
·
določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa,
|
·
določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto
prometa, |
·
določitev omejitev hitrosti vozil, |
·
ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav,
|
·
ureditev parkiranja in ustavljanja vozil, |
·
določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in
območij za pešce in prehodov za pešce, |
·
določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in
kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in
zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij,
kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu,
|
·
določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa,
|
·
načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste, |
·
načrtovanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih
cestah, |
·
načrtovanje ukrepov umirjanja prometa, |
·
druge naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi. |
(4) Skupno službo urejanja prometa vodi vodja skupne službe urejanja
prometa. |
(5) Vrsta in obseg nalog, ki se v okviru urejanja prometa izvajajo za
posamezno občino ustanoviteljico, se določi z akti iz tretjega odstavka
5. člena tega odloka. |
(6) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov
nosijo občine naročnice. |
|
III. Način dela, pooblastila in odgovornosti
|
|
18. člen |
(1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa
skupna uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno
pristojnost zadeva spada. |
(2) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe skupne uprave, imajo
v glavi naziv skupne uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne
občine ustanoviteljice. |
(3) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe NOE imajo v glavi
naziv skupne uprave in NOE ter sedež NOE. |
(3) Skupna uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po
usmeritvah župana in nalogih direktorja mestne uprave oziroma občinske
uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva
spada oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj
organiziranja in delovanja skupne uprave pa po skupnih usmeritvah vseh
županov občin ustanoviteljic. |
(4) Skupna uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo
vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za
tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na
skupno upravo. |
|
19. člen |
Občina, v kateri ima skupna uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne
uprave status delodajalca. |
|
20. člen |
(1) Skupno upravo vodi vodja, ki ga imenuje in razreši župan sedežne
občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic v skladu s
tem odlokom in s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev.
|
(2) Vodja skupne uprave ima status uradnika na položaju. |
(3) Vodja skupne uprave mora imeti naslednjo zahtevano stopnjo izobrazbe
in smeri: visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje) /
visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali specialistično
izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje) /
specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali
magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja) / magistrska
izobrazba (druga bolonjska stopnja) in najmanj sedem let delovnih
izkušenj. |
|
21. člen |
(1) Vodja skupne uprave zastopa skupno upravo, organizira opravljanje
nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti uprave ter izvaja vse
druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in
učinkovitega dela skupne uprave. |
(2) Vodja skupne uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje
nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine
ustanoviteljice, županu in direktorju mestne uprave oziroma občinske
uprave te občine, za delo skupne uprave v celoti pa skupaj vsem županom
občin ustanoviteljic. |
|
22. člen |
Župan sedežne občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic
izda akt o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi. |
|
IV. Sredstva za delo |
|
23. člen |
(1) Skupna uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine oziroma
dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako
zahteva narava dela oziroma, če so se župani občin ustanoviteljic tako
dogovorili skladno s četrtim odstavkom 3. člena tega odloka.
|
(2) Za nemoteno delo skupne uprave zagotavlja storitve na področju
sprejemne pisarne, kadrovskih in finančnih zadev ter informacijskega
sistema občinska uprava sedežne občine oziroma občinska uprava posamezne
občine ustanoviteljice znotraj NOE. |
(3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za nabavo opreme,
obratovalne stroške in stroške vzdrževanja na način, določen v 24. členu
tega odloka v višini, določeni z letnim programom dela, finančnim
načrtom in kadrovskim načrtom. Lahko pa se občine v bodoče skupaj
odločijo za pokrivanje še kakšnih drugih skupnih stroškov, ki bodo
nastali pri delovanju skupne uprave in te stroške prav tako
sofinancirajo na način, določen v 24. členu tega odloka. |
|
24. člen |
(1) Sredstva za delovanje skupne uprave zagotavljajo občine
ustanoviteljice praviloma v razmerju števila prebivalcev posamezne
občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Kadar vsebina
dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi drugače, in sicer glede na
dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na
vrednost programov, ki se izvajajo na območju posamezne občine ali po
kombinaciji teh načinov. |
(2) Sredstva za delovanje in druge materialne pogoje se izračunajo
vezano na naloge, posamezno delovno mesto in zaposlenega ter se delijo
samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge
opravljajo. |
(3) Način delitve potrebnih sredstev občine ustanoviteljice za vsako
proračunsko leto posebej določijo v letnem programu dela, ki vsebuje
delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah, v
finančnem načrtu in kadrovskem načrtu. |
(4) Letni program dela, finančni načrt, kadrovski načrt za posamezno
proračunsko leto sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog vodje
skupne uprave. |
|
25. člen |
(1) Skupna uprava je neposredni uporabnik proračuna občine
ustanoviteljice, v kateri ima sedež. |
(2) Finančni načrt skupne uprave, ki ga na predlog vodje skupne uprave
sprejmejo župani občin ustanoviteljic, je vključen v posebnem delu
proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna uprava sedež.
|
(3) Finančno poslovanje skupne uprave se vodi kot podračun sistema
enotnega zakladniškega računa občine ustanoviteljice, v kateri ima
skupna uprava sedež, odprtega pri Banki Slovenije. |
(4) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno
upravo v svojih proračunih. Finančni načrt skupne uprave je del
proračuna sedežne občine. |
(5) Tekočo dvanajstino sredstev za delovanje skupne uprave, izračunano
skladno s 24. členom tega odloka, morajo občine ustanoviteljice nakazati
sedežni občini do 25. dne v mesecu za tekoči mesec. |
(6) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne uprave je njen
vodja, ki je tudi skrbnik prihodkov. |
(7) Vodja skupne uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o
realizaciji programa dela in finančnega načrta. |
(8) Vodja skupne uprave pripravi predlog programa dela, finančni načrt
in kadrovski načrt in jih posreduje županom občin ustanoviteljic, ki so
pristopile k opravljanju posamezne naloge, najpozneje do 30. novembra
tekočega leta za naslednje leto. |
|
V. Medsebojne pravice in obveznosti občin
ustanoviteljic |
|
26. člen |
(1) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo
ustanovitvenega akta. |
(2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi
vodja skupne uprave. |
|
27. člen |
Pristop občine k skupni upravi |
(1) Nova občina lahko pristopi k skupni upravi, če sklep o tem sprejme
na pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo vse občine
ustanoviteljice. Šteje se, da se občine ustanoviteljice strinjajo s
pristopom nove občine, ko o tem na mestnem svetu oziroma na občinskih
svetih sprejmejo sklep o pristopu nove občine. |
(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo
skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. |
|
28. člen |
Izstop občine iz skupne uprave |
1) V kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne uprave, mora
pisno najaviti izstop vodji skupne uprave in županom občin
ustanoviteljic najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta.
|
(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo
skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. |
(3) Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za
delovanje skupne uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki
nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o
izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti
stroške morebitnih presežnih delavcev. |
(4) Če ena občina izstopi in če se druge občine strinjajo, da ostane
število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku
proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti
niti pravic do javnih uslužbencev. |
(5) Če ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane
število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine
dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po
poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki
izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse
obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega
odstavka. |
(6) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale
občine, se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna
občina zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja
glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec
postane presežni delavec. |
(7) Občina lahko izstopi kot ustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti,
ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o
izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma ko poravna vse
obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz
petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih
delavcev. |
|
29. člen |
Pristop občine k opravljanju posamezne naloge |
(1) Občina ustanoviteljica lahko do konca septembra tekočega leta za
naslednje leto izrazi interes za prenos katere izmed nalog v skladu s
tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes pisno napove vodji skupne
uprave, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine ustanoviteljice, za
katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale občine
ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju
posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin
ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo. |
(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo
skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. |
|
30. člen |
Odstop občine od opravljanja posamezne naloge |
1) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za
prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna
uprava, mora vodji skupne uprave pisno najaviti odstop od opravljanja
naloge najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. Vodja skupne
uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge dolžan nemudoma obvestiti
župane občin ustanoviteljic, s katerimi je občina ustanoviteljica, ki
odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge na skupno upravo.
|
(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo
skupne uprave v skladu s 24. členom tega odloka. |
(3) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in če se druge
občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno,
občina, ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala
odstop skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh
obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti
niti pravic do javnih uslužbencev. |
(4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge
občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se
lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo
takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega
dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s
prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega
roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka. |
(5) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale
občine, posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca
v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko
javni uslužbenec postane presežni delavec. |
(6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo
opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje
te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka
proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom
tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega
odstavka tega člena, in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih
presežnih delavcev. |
|
31. člen |
Prenehanje skupne uprave |
(1) O prenehanju delovanja skupne uprave sprejmejo mestni svet in
občinski sveti občin ustanoviteljic ugotovitveni sklep na podlagi
katerega se pristopi k pripravi odloka o ukinitvi organa skupne uprave,
v katerem se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti,
stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitev premoženja ter
morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine
ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja.
Odlok o ukinitvi organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine
ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od
sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa na mestnem svetu in občinskih
svetih. |
(2) V primeru prenehanja delovanja skupne uprave, vsaka občina
ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni
uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji,
ki je veljala v skupni upravi na dan pred prenehanjem delovanja.
|
(3) Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga
imeli v skupni upravi. |
(4) Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne
uprave, se medsebojno dogovorijo župani občin ustanoviteljic o njihovi
nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici. |
(5) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne
uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno
zakonodajo. |
(6) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki
velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni
uslužbenec postane presežni delavec. |
|
VI. Prehodne in končne določbe
|
|
32. člen |
(1) Do pričetka dela skupne uprave se naloge v Medobčinskem inšpektoratu
in redarstvu Maribor in Medobčinskem uradu za varstvo okolja in
ohranjanje narave nemoteno opravljajo ter tekoče naloge zaključijo v
skladu s predpisi, ki veljajo do uveljavitve tega odloka. |
(2) Do pričetka dela skupne uprave se naloge iz prejšnjega odstavka tega
člena nemoteno opravljajo pod zapisanimi nazivi obeh organov skupne
občinske uprave. |
|
33. člen |
Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah.
|
|
34. člen |
(1) Skupna uprava prevzame javne uslužbence zaposlene v: |
·
Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Maribor in |
·
Medobčinskem uradu za varstvo okolja in ohranjanje narave. |
(2) V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka sprejme župan sedežne
občine po predhodnem soglasju županov občin ustanoviteljic akt o
sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi z veljavnostjo od
01.01.2020, v kolikor je akt o sistemizaciji delovnih mest sprejet v
letu pred začetkom delovanja skupne uprave. |
(3) V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka župani občin
ustanoviteljic na predlog vodje skupne uprave sprejmejo kadrovski načrt
z veljavnostjo od 01.01.2020, v kolikor je kadrovski načrt sprejet v
letu pred začetkom delovanja skupne uprave. |
(4) Javnim uslužbencem iz prvega odstavka tega člena se izdajo sklepi o
razporeditvi na delovna mesta v skladu s sistemizacijo delovnih mest v
skupni upravi ter se jim v podpis predložijo aneksi oziroma pogodbe o
zaposlitvi. Javnim uslužbencem se z razporeditvijo na delovna mesta v
skupni upravi ne more poslabšati njihov dotedanji delovnopravni položaj. |
(5) Za javne uslužbence zaposlene v organih skupne občinske uprave iz
prvega odstavka tega člena velja, da se v skupni upravi razporedijo na
delovna mesta na način, da javni uslužbenci iz Medobčinskega
inšpektorata in redarstva Maribor zasedejo delovna mesta v NOE skupne
uprave Medobčinska inšpekcija in NOE skupne uprave Medobčinsko redarstvo
ter da javni uslužbenci iz v Medobčinskega urada za varstvo okolja in
ohranjanje narave zasedejo delovna mesta v NOE skupne uprave Skupna
služba varstva okolja. |
|
35. člen |
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o ustanovitvi
organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo
Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 28/2011 in13/2014) in Odlok o
ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski urad za varstvo
okolja in ohranjanje narave (Medobčinski uradni vestnik, št. 23/2010,
7/2017 in 12/2018), uporabljata pa se do pričetka delovanja skupne
uprave. |
(2) Z dnem pričetka delovanja skupne uprave se prenehata uporabljati
Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij občin ustanoviteljic za
izvajanje nalog skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in
redarstvo Maribor«, št. 01003-68/2011, z dne 19.01.2012 in Dogovor o
ureditvi medsebojnih razmerij občin ustanoviteljic za izvajanje nalog
skupne občinske uprave »Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje
narave«, št. 35900-80/2008 030202, z dne 06.10.2010. |
|
36. člen |
Odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v uradnih glasilih
občin ustanoviteljic, uporabljati pa se začne s 01.01.2020. |
|
Številka: 0323-8/2019-15 |
Datum: 9. 10. 2019 |
|
|
Občina
Duplek |
|
Mitja Horvat, župan |
|