Na podlagi 33., 175., 182. in 190. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 53/03 – ZK-1), sprejetega Programa priprave o Lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož ter 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni Vestnik občine Ormož, št. 11/99, 7/01) je Občinski svet Občine Ormož na 28. seji dne 27. 10. 2005 sprejel

ODLOK

o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za območje obrtne cone Ormož, ki se je v večjem delu do sedaj urejalo z Odlokom o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno cono Ormož (Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/97 in Uradni Vestnik občine Ormož, št. 7/01 in 7/03).

2. člen

Lokacijski načrt iz 1. člena vsebuje tekstualne opise in grafične prikaze znotraj meje območja obdelave ter lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.

Tekstualni del obsegajo:

- Obrazložitev lokacijskega načrta,

- Seznam in prilogo nosilcev, ki so bili zaprošeni za izdajo smernic,

- Seznam in priloga mnenj,

- Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca,

- Sklep o imenovanju odgovornega vodje izdelave prostorskega akta

Grafični del obsegajo:

1  Izrez iz prostorskega plana in prikaz namenske rabe……………M 1 : 5000

2   Kopija katastrskega stanja……………M 1 : 1000

3   Geodetski posnetek……………M 1 : 1000

4   Arhitektonsko ureditvena situacija……………M 1 : 1000

5   Zakoličbena situacija……………M 1 : 1000

6   Komunalne ureditve……………M 1 : 1000

7   Kulturna dediščina……………M 1 : 1000

8   Prometna situacija……………M 1 : 1000

9   Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami……………M 1 : 1000

10  Parcelacija……………M 1 : 1000

II. OBSEG, NAMENSKA OPREDELITEV OBMOČJA

3. člen

Območje obdelave je razvidno iz grafičnih prilog navedenih v 2. členu tega odloka in zajema naslednje parcele, ki jih na vzhodni strani omejuje mestna obvoznica, in obstoječa Opekarniška cesta proti Tovarni sladkorja Ormož; na jugu predstavlja mejo obstoječa občinska cesta, ki poteka na severnem robu Opekarne Wienerberger; na zahodu poteka meja območja po Opekarniški in Ljutomerski cesti in ulici Ob ribniku, s tem, da na severu poseže tudi čez obstoječo cesto Ljutomersko cesto, na območje k.o. Hardek.

Območje obsega parcele št : k.o. Hardek

674/1, 673, 672, 671, 667, 668, 669, 670, 699/24,    

k.o. Ormož

263/2, 263/1, 1310, 1312/1(cesta), 1338/16(cesta), 1338/15(cesta), 1338/14(cesta), 1338/13(cesta), 1338/12(cesta), 1338/11(cesta), 1338/10(cesta), 1338/6(cesta), 1338/7(cesta), 1338/9(cesta), 1333/1(cesta), 220/2, 221/1, 219/2, 221/1, 222, 223, 1305/5, 1305/6, 226, 1317, 227, 228, 229, 230, 1316/1(cesta), 1359/1, 360, 359/2, 359/3, 359/7, 359/8, 359/4, 359/5, 359/6, 359/1, 1316/9, 339/2, 339/1, 318, 319, 320/4, 232/2, 233/2,     338/2, 338/3, 338/1, 340, 233/3, 233/4, 234, 235, 236, 231, 237, 238, 239, 240, 1337, 258/2, 260/2, 259/2, 329/4, 255, 253, 254, 258/1, 262, 329/3, 330/3 (plinska postaja), 332/3, 335/1, 335/2, 332/2, 330/2, 329/2, 336, 337, 338/1, 232/1, 1305/1 (potok), 1305/2 (potok), 1305/3 (potok), 1305/4 (potok), 251/8, 251/1, 251/2, 251/6, 251/7, 1314/1 (cesta), 249/4, 250/2, 249/3, 249/8, 249/1, 249/2, 251/5, 251/10, 248, 245/1, 245/2, 247, 1315/2, 222, 187, 188, 186, 1333/2, 179/2, 178/2, 169/3, 169/2, 169/1, 169/4, 169/5, 170/1, 170/2, 170/3, 1312/2, 168, 241, 242, 243, 244, 246, 224, 1144/2.

4. člen

Območje lokacijskega načrta je razdeljeno na več parcel, znotraj katerih so, ob upoštevanju obstoječega stanja, predvidene naslednje dejavnosti:

· industrijska proizvodnja

· proizvodnja na obrtni ravni

· živilsko predelovalna industrija

· skladišče vseh vrst blaga

· trgovina široke potrošnje na drobno in debelo

· splošne storitve

· avtoport

· gostinstvo

5. člen

Gradnja stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov na tem območju ni predvidena.

III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO – OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR

6. člen

Na območju lokacijskega načrta je dovoljen razvoj obstoječih dejavnosti, navedenih v 4. členu tega odloka pod naslednjimi pogoji:

· gradbene linije predvidenih objektov so razvidne iz grafičnih prilog;

· tlorisne dimenzije predvidenih objektov ne smejo presegati maksimalnih gabaritov, razvidnih iz grafičnih prilog navedenih v 2. členu tega odloka. Spremeniti jih je možno pod pogoji navedenimi v 16.členu tega odloka;

· največji vertikalni gabarit predvidenih objektov obsega največ dve proizvodni ali poslovni etaži nad terenom ter strešne konstrukcije s primernim naklonom (do največ 25˚).

7. člen

Obstoječi objekti na območju lokacijskega načrta se lahko obnovijo, rekonstruirajo, prizidajo ali nadzidajo pod naslednjimi pogoji:

· poseg ne sme poslabšati delovnih in bivalnih pogojev v sosednjih objektih;

· gradbene linije ne smejo biti bližje sosednjim objektom ali cesti, kot so obstoječe;

· obnove, nadzidave in prizidave morajo upoštevati pogoje, navedene v 6. členu tega odloka.

IV. POGOJI ZA IZVEDBO PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA  OMREŽJA

8. člen

Infrastrukturno opremljanje zemljišč, stavb, objektov in naprav se izvaja na sledečih osnovah, opisanih v nadaljevanju. Vsi opisi in prikazi komunalnih naprav so zgolj shematski. Natančna trasa posamezne ureditve se določi s projektom PGD in dovoljuje odstopanja, po potrebi tudi zunaj območja obdelave, skladno s 16. členom tega odloka.

1. PROMETNA UREDITEV

Prometnice, ki se na novo urejujejo se navezujejo na  obstoječo prometno mrežo območja in so razvidne iz grafične situacije. Nove prometne ureditve pomenijo sistem prometnega oskrbovanja novo oblikovanih objektov in ureditev novih površin in objektov za mirujoči promet.

Vse nove prometnice so širine min. 5,50 m, praviloma z vsaj enostranskim pločnikom. Širina pločnika se prilagaja predvideni številčnosti pešcev in znaša minimalno 1,0 m .

Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.

Dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi (asfaltirane) ter odvodnjavane. Parkirišča morajo biti opremljena z lovilci olj.

Površine za mirujoči promet so urejene kot parkirišča v sklopu posameznega predvidenega  objekta oziroma parcele. Število parkirišč se določi ob vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali spremembi zmogljivosti objekta ali naprave. Pri tem je potrebno upoštevati naslednje kriterije:

Najmanj eno parkirno mesto, oziroma 5% vseh parkirnih mest pri posameznem javnem objektu mora biti rezerviranih za invalida. Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki  morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.

Vse peš površine za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz nedrsečih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi morajo ustrezati veljavnim normativom.

Izvede se kolesarska steza na povezovalni cesti v obrtni coni med južno Opekarniško in  vzhodno Opekarniško cesto, na južni strani predvidenega cestišča, skupaj s pločnikom.

Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urejene po navodilu strokovnjaka.

Vsak investitor je dolžan vzdolž svoje parcele ob cesti zagotoviti 1,5 m širok koridor z omejeno lastninsko pravico zaradi obnove ali izgradnje objektov ali omrežij javne infrastrukture.

Kanalizacija, vodovodi, plinovod, telefonski in drugi vodi ter podobne naprave, se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, ki je določen s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa.

Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi ceste, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju ceste. Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije stavb, objektov, naprav in napeljav je odgovoren pristojni občinski organ za ceste.

Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas širine 4m, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov in naprav  v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.

2. ZUNANJE UREDITVE

Določa se zasaditev visokega rastja vzdolž potoka ter vseh predvidenih parkirnih površin s primerno drevesno vegetacijo po izboru strokovnjaka. Ureditev zelenih površin je mogoča tudi na drugih mestih vendar tako, da niso ovirane interventne poti. Mikrolokacija poteka komunalnih vodov dovoljuje odmike od predvidene zasnove ureditev.

3. VODOVODNO OMREŽJE

Vse novogradnje se priključijo na vodovodno omrežje. Obstoječi vodovodni sistem se dopolni in nadgradi. Dotrajani vodovod se nadomesti s cevovodom v duktilni izvedbi. Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno izdelati projektno rešitev vodovodnega omrežja s hidravlično presojo. Pri realizaciji je projektno obdelati vse prekinjene obstoječe priključke, ki se bodo morda pojavili, in sekundarne cevovode z navezavo na prestavljene cevovode.

Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo je potrebno vodovod izvesti v zaščitnih ceveh. Vodovod mora biti povezan krožno, brez načrtovanja slepih korakov.

4. HIDRANTNO OMREŽJE

Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema in mora biti vezano na javni vodovod za odjemnim mestom.

5. KANALIZACIJSKO OMREŽJE

Za vse novo predvidene objekte, kateri morajo biti priključeni na vodotesno kanalizacijsko omrežje je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Pri projektiranju je potrebno upoštevati predpisane vertikalne in horizontalne odmike podzemnih komunalnih vodov od kanalizacije.

Vse odpadne vode je potrebno pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje očistiti do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.

Meteorno vodo s parkirišč in drugih utrjenih površin je potrebno pred izpustom v sistem kanalizacije očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.

6. OGREVANJE

Ogrevanje objektov in priprava sanitarne tople vode bo v končni fazi s sistemom ogrevanja vezano na lokalno plinovodno omrežje. Do izgradnje  plinovoda se lahko določi lokalni vir plinskega ogrevanja za posamični objekt ali skupino objektov, kateri se po priključitvi na javni sistem plinifikacije odstrani.

7. ELEKTRIČNO OMREŽJE

Predvideni objekti se preko razdelilnega priključka priključujejo na 4 novo predvidene transformatorske postaje na območju obdelave. Za priključitev novo predvidenih stavb na električno omrežje se zgradi ustrezno nizko napetostno kabelsko omrežje. Meritve električne energije za posamezne odjemalce se določajo na stalno dostopnih mestih z možnostjo združevanja več merilnih mest posamezne skupine stavb na eni lokaciji.

Pri projektiranju predvidenih objektov se mora izdelovalec dokumentov seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov. Pred začetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo pri Elektro Maribor, OE Ptuj.

Na mestih križanj in približevanj predmetnega območja z elektroenergetskimi  vodi in napravami bo potrebno pri izdelavi lokacijskega načrta in kasnejši izdelavi projektne dokumentacije upoštevati pravilnike o tehničnih normativih in tipizacijo, kot je navedeno v smernicah in obrazložitvi lokacijskega načrta.

Napajanje obrtne cone Ormož z električno energijo bo možno iz več transformatorskih postaj (OE Ptuj), kar bo odvisno od natančne lokacije objekta in priključne moči posameznih objektov. Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje.

V skladu s 71. členom Energetskega zakona  (Uradni list RS, št. 26/05) in 13. členom Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, 117/02 in 21/03) si bo moral investitor oziroma posamezni investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev za posamezne objekte obrtne cone Ormož, v katerem bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev na distribucijsko omrežje.

Investitorji posameznih objektov si bodo morali k projektni dokumentaciji za nameravano gradnjo pridobiti elektro soglasje k projektnim rešitvam.

Za priključitev novopredvidenih stavb na električno omrežje se zgradi ustrezno nizko napetostno kabelsko omrežje. Meritve električne energije za posamezne odjemalce se določajo na stalno dostopnih mestih z možnostjo združevanja več merilnih mest posamezne skupine stavb na eni lokaciji.

Objekte, ki so predvideni pod oz. nad električno energetskimi vodi, je potrebno prestaviti na novo lokacijo.

Za VN vode je nad objekti potrebna električno ojačana izolacija. Urediti je potrebno križno razpetino EE voda s cestiščem, kjer morata biti oporišči postavljeni na predpisano oddaljenost od roba cestišča, ki mora biti za nizko napetost večja kot 2 m, za SN napetost pa 10 m oz. v izjemnih primerih 5 m.

Najmanjša varnostna višina najnižjega vodnika nad tlemi, mora biti za srednjo napetost večja kot 7 m. Za nedostopne dele stavbe  znaša varnostna oddaljenost 3 m. Za stalno dostopne dele stavb znaša varnostna višina 5 m in varnostna oddaljenost 4 m. Zaradi posnetja materiala pod nadzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika oporišč. Nasutje materiala pod razpetino nadzemnega voda ne sme zmanjšati varnostne višine kot je predpisana, ki mora biti za visoko napetost večja kot 7 m in za nizko napetost večja kot 6 m. Za preureditve križnih razpetin elektroenergetskih vodov bo potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo.

Na območju, po katerem potekajo elektroenergetski vodi, ni mogoče graditi novih objektov, dokler niso le ti kablirani oziroma prestavljeni izven območja gradnje novih objektov, na novo traso, za kar bo potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo, kakor tudi služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bodo potekale trase prestavljenih elektroenergetskih vodov.

8. JAVNA RAZSVETLJAVA

Območje je deloma opremljeno z omrežjem javne razsvetljave. Do vseh predvidenih objektov in ureditev se predvidi minimalna javna razsvetljava, kjer le-ta že ni obstoječa. Ceste morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da zagotavljajo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči, varen in pravilen potek prometa. Postavitev omrežja javne razsvetljave se mora reševati s posebnim projektom, iz katerega bo razviden izračun potrebne moči električne energije.

Novogradnje znotraj pozidanega območja morajo imeti interno javno razsvetljavo s svojim prižigališčem, katero se priključi na nizkonapetostno omrežje. Pri  projektiranju morajo biti upoštevani vsi z zakonom določeni vertikalni in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od ostalih vodov. Vsa instalacija v cestnem telesu mora biti v zaščitnih ceveh. Vsi vodi in razvodi morajo biti v podzemni izvedbi. Za območja, ki so brez javne razsvetljave je potrebno predvideti enotne visoke kanedelabre tipske oblike.

Predvidevajo se rezervati za zemeljske napajalne vode, sedanje nadzemne instalacije se prenesejo v podzemno izvedbo.

9. TELEKOMUNIKACIJE

Telekomunikacijsko omrežje je deloma že izvedeno s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli. Določa se zemeljski razvod omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja. Pri posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti skladno s predhodno izdelano projektno dokumentacijo. Novi telefonski priključki se navežejo na obstoječe kabelsko telefonsko omrežje oziroma obstoječo TC.

10. KABELSKO KOMUNIKACIJSKI – CATV SISTEM

Obstoječe CaTV omrežje je na območju Ormoža speljano večinoma po trasi telefonskega in razvodnega naročniškega sistema Ormož.  Za novo predvidene objekte se določa priključitev na CaTV sistem z izvedbo podzemnih razvodov. Kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih ceveh v predpisanih vertikalnih in horizontalnih odmikih od ostalih komunalnih vodov. Načeloma trasa kablovoda poteka izven vozišča cest, oziroma v hodnikih za pešce.

Razvod kablovodov je v skladu s projektno dokumentacijo predviden v zvezdni obliki, oziroma z razcepniki z upoštevanjem združevanja priključkov  na eno samostoječo omarico na lahko dostopnem kraju.

11. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE

Vse sanitarne odpadne vode območja so speljane v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo. Vsi predvideni objekti se priključijo na obstoječ kanalizacijski sistem.

Zaradi preprečitve škodljivih vplivov na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na predvideni objekt in ureditve, mora biti zagotovljen odmik 5 m od zgornje brežine novo projektirane struge vodotoka.

Določa se ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne odpadne vode iz objektov. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi se speljejo direktno v potok, jarek ali v tla s ponikanjem, odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin pa je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj. Za odvodnjo komunalnih odpadnih vod se določa izvedba vodotesne kanalizacije, ki  bo navezana na obstoječo kanalizacijo.

Območje obdelave se delno nahaja na poplavnem območju, s tem, da gre  za območje, ki ga z vidika upravljanja z vodami ni potrebno ohraniti za razlivanje visokih voda. Predvidena gradnja na območju obrtne cone je dopustna in ne bo imela bistvenega vpliva na vodni režim in na poplavno varnost območja  ob predhodni ureditvi vodotoka.

Izdelava hidrološke hidravlične presoje vodnega režima ter projekt ureditve vodotoka, vključno z idejno zasnovo ukrepov, ki bodo zagotavljali poplavno varnost območja ter zaščito pred škodljivimi vplivi na vode in vodni režim, so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja k predvidenim ureditvam.

Vse morebitne tehnološke odpadne vode z območja ter vse odpadne vode s cestnih površin morajo biti pred izpustom v kanalizacijo  primerno predčiščene v skladu z zakonodajo.

Vse odpadne vode s cestnih površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS št. 47/2005).

V. VARSTVO OKOLJA, MERILA ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI TER  MERILA IN POGOJI ZA BIVANJE IN DELO

9. člen

Zaradi območja rimske ceste v severnem delu območja  in neposredne bližine in vplivnega območja bronastodobne naselbine je potrebno ob posegih v zemeljske plasti opraviti potrebne arheološke raziskave območja.

10. člen

Na območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost, potrebno pa je upoštevati določila 36. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03).

11. člen

Javna higiena območja se zagotavlja z določitvijo mest ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in njihovim rednim odvozom  s strani pooblaščene organizacije. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu s programom ločenega zbiranja odpadkov.

12. člen

Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo podtalnice, tal in preprečevanje morebitnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju, prekomerne emisije dima prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne  posledice v okolju.

Investitor mora zagotoviti takšno oblikovanje objektov in razporeditev prostorov, ki omogoča zadovoljiv standard za delo namenjenih prostorov, oz. v nasprotnem primeru z mnenjem pristojne institucije pri izdelavi projektne dokumentacije dokazati ustreznost pogojev za delo.

V nadaljnjem postopku priprave projektne dokumentacije je z izračunom  določiti vse potrebe komunalnih infrastruktur in od upravljavcev pridobiti pisno soglasje, da imajo proste kapacitete ali okvirno opredeliti rešitve za deficitarne situacije.

13. člen

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je potrebno zagotoviti ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine,  upoštevati vplive novih objektov, zagotoviti zadostne odmike med stavbami za preprečitev prenosa požara oziroma zagotoviti ustrezne druge ukrepe.

VI. ETAPNOST IZVEDBE POSEGOV

14. člen

Lokacijski načrt območja se izvaja v več etapah, ki so med seboj neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsak objekt ali ureditev predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, v kolikor se v projektni dokumentaciji  dokaže, da takšen del smiselno predstavlja zaključeno celoto.

V okviru vsake posamezne etape je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja.

Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izdela načrtovalec.

15. člen

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

16. člen

Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti:

- zgraditev komunalnih naprav znotraj območja sočasno z izgradnjo stavb oziroma     predhodno, če je to potrebno, vse na podlagi predhodno izdelanega programa komunalnega     opremljanja območja;

- pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;

- izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev morebitnih vplivov podtalnice na gradnjo in bodoče uporabnike v predelih, kjer ta možnost obstaja;

-   izvedbo ukrepov za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred negativnimi vplivi iz okolice.

VIII. ODSTOPANJA

17. člen

Odstopanja od gabaritov predpisanih s tem odlokom in grafičnim delom lokacijskega načrta so dovoljena v velikostih kot je to razvidno iz grafičnega dela, v vertikali do 200 cm oziroma 500 cm v horizontali za infrastrukturo. Za večja odstopanja je potrebno v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotoviti razloge ter zagotoviti skladnost posegov z generalnim konceptom ureditve območja.

Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav, razen tistih, ki so dovoljene s tem odlokom, načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za  delo. Spremembe lahko odobri občinska strokovna služba, pristojna za okolje in prostor na podlagi strokovne presoje in ob pozitivnem mnenju pristojnih nosilcev urejanja prostora ter pod pogojem, da se ne spreminja glavni namen oz. funkcija območja in se s tem ne poslabšujejo pogoji za delo na območju posega v prostor.

IX. KONČNE DOLOČBE

18. člen

S predmetnim lokacijskim načrtom se prvotno območje razširja na območje k.o. Hardek na severu, na jugu do južne Opekarniške ceste ter na zahodu do ceste Ob ribniku. Iz lokacijskega načrta se izvzame stanovanjsko območje ob Ljutomerski cesti, kot je razvidno iz grafične situacije.

19. člen

S sprejetjem tega odloka preneha veljati Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno cono Ormož (Uradni Vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/97 in Uradni Vestnik občine Ormož, št. 7/01 in 7/03) ter Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za južni nižinski del občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/00) v delu, ki se sedaj ureja z lokacijskim načrtom za obrtno cono Ormož.

20. člen

Lokacijski načrt za obrtno cono Ormož je vsem zainteresiranim na vpogled na pristojnem oddelku Občine Ormož.

21. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor.

22. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Ormož.

Številka: 35000 851/2004 2 22

Datum: 27. 10. 2005

                                                                                            Župan Občine Ormož

Vili Trofenik l.r.