Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi
/ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09 in 51/10), 32.
člena Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 18. člena
Statuta Občine Ljutomer
(Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09), 8. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer
(Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010 in 3/2011),
3. člena Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih
odpadkov na območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št.
4/2010), 15. člena Statuta Občine Križevci
(Uradni list RS, št. 27/99, 17/01, 74/02), 8. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Križevci
(Uradni list RS, št. 32/11), 3. člena Odloka o zbiranju komunalnih
odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju Občine Križevci
(Uradni list RS, št. 37/11), 14. člena Statuta Občine Razkrižje
(Uradni list RS, št. 12/99, 2/01, 38/04), 7. in 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Razkrižje
(Uradni list RS, št. 28/11), 3. člena Odloka o zbiranju komunalnih
odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju Občine Razkrižje
(Uradni list RS, št. 28/11) so Občinski sveti Občine Ljutomer na 6.
redni seji 1. 6. 2011, Občine Križevci na 6. redni seji 25. 5. 2011 ter
Občine Razkrižje na 6. redni seji 7. 6. 2011 sprejeli |
|
O D L
O K
o koncesiji obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja
zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju
občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(1) S
tem odlokom kot koncesijskim aktom občine Ljutomer, Križevci in
Razkrižje (v nadaljevanju: »koncedent«) določajo predmet in pogoje za
oddajo koncesije za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih
služb varstva okolja zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih
odpadkov (v nadaljevanju: »javnih služb«) na območju občin Ljutomer,
Križevci in Razkrižje ter urejajo druga vprašanja v zvezi s koncesijo
teh dveh javnih služb.
(2) V besedilu odloka uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični
obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
|
2. člen |
Javni
službi iz 1. člena tega odloka izvaja oseba javnega ali zasebnega prava
(v nadaljevanju: »koncesionar«), ki se ji v skladu z zakonom podeli
koncesijo, v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom. |
|
3. člen |
Odlok
določa:
1. dejavnosti, ki so predmet javnih služb;
2. območje izvajanja, uporabnike storitev javnih služb ter razmerja do
uporabnikov in koncedenta;
3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
4. javna pooblastila koncesionarju;
5. splošne pogoje za izvajanje javnih služb;
6. vrsto in obseg monopola;
7. začetek in čas trajanja koncesije;
8. način podelitve koncesije;
9. viri financiranja javnih služb;
10. način plačila koncesionarja;
11. nadzor nad izvajanjem javnih služb;
12. prenehanje koncesijskega razmerja ter
13. druge pogoje za izvajanje javnih služb. |
|
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNIH SLUŽB |
|
4. člen |
Predmet
javnih služb obsega storitve obveznih občinskih gospodarskih javnih
služb varstva okolja zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih
odpadkov na območju občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje. |
|
III. OBMOČJE IZVAJANJA, UPORABNIKI STORITEV JAVNIH SLUŽB TER RAZMERJA DO
UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
|
5. člen |
Območje
izvajanja javnih služb je območje občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje. |
|
6. člen |
Uporabniki storitev javnih služb so vse pravne osebe in fizične osebe,
ki imajo na območju občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje stalno ali
začasno prebivališče ter druge pravne in fizične osebe, pri katerih
nastajajo komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz trgovine,
industrije in javnega sektorja, vključno z ločeno zbranimi frakcijami. |
|
7. člen |
Storitve, ki so predmet javnih služb, so kot javne dobrine zagotovljene
vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je za
uporabnike iz 6. člena tega odloka obvezna. |
|
8. člen |
Uporabniki storitev javnih služb so koncesionarju dolžni plačevati
stroške izvajanja storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu z določili
veljavne zakonodaje s področja oblikovanja cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in določil
koncesijske pogodbe. |
|
9. člen |
(1)
Dolžnosti koncesionarja so:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni,
drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo, zagotavljati uporabnikom
enakopravno in kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno
opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde,
povezane z izvajanjem javnih služb;
– kot dober gospodar uporabljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave
in druga sredstva, namenjena izvajanju javnih služb;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se ob upoštevanju
časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javnih služb in koncesije;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje
storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem
koncesije;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s
predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih
virov;
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javni službi in izvajanjem
koncesije, usklajenih z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne
plane javnih služb, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije
stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala
vzdrževalna in druga dela;
– obveščati druge pristojne organe o kršitvah.
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede
oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih,
organizacijskih in drugih standardov in normativov za izvajanje javnih
služb, se mora izvajalec javnih služb ravnati po predpisih pristojnega
ministra.
(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni
spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če
koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb
prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno
spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji
iz tega odloka razdre koncesijsko pogodbo. |
|
10. člen |
(1) Za
izvajanje gospodarskih javnih služb je odgovoren koncesionar.
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri
opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarskih javnih služb
povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci
uporabnikom ali tretjim osebam.
(2) Koncesionar je dolžan najpozneje v roku 5 dni po podpisu koncesijske
pogodbe iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo
na druge nevarnostne vire) skleniti z zavarovalnico zavarovalno pogodbo
za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s
koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči
občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarskih javnih služb
in za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem
gospodarskih javnih služb povzročijo pri njem zaposlene osebe
uporabnikom ali drugim osebam). |
|
11. člen |
(1)
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti za katere je registriran.
Njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javnih služb v občinah
Ljutomer, Križevci in Razkrižje.
(2) Koncesionar mora za koncesionirani javni službi voditi ločeno
računovodstvo. |
|
12. člen |
Dolžnosti koncedenta so:
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob
normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost
storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije ter da se
lahko ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije ohranja
njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja
storitev javnih služb;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih
izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javnih
služb na področju občine ter
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah
uporabnikov. |
|
13. člen |
(1)
Uporabniki imajo od koncesionarja pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev
koncesionarja;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javnih služb;
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi
koncesionar in se nanašajo nanj ter
– uporabljati storitve javnih služb pod pogoji določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih
služb pritoži koncesionarju in koncedentu če meni, da je bila storitev
javnih služb opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
|
14. člen |
(1)
Uporabniki imajo do koncesionarja dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje
storitev javnih služb;
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo ter
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih
zbirk podatkov.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v
okviru storitev javnih služb tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je
koncesionar o tem dolžan obvestiti občinski upravni organ, pristojen za
nadzor.
(3) Občinski upravni organ, pristojen za nadzor lahko na pobudo
koncesionarja odredi uporabniku storitev da zagotovi vse, kar je
potrebno za izvedbo storitev javnih služb. |
|
IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR |
|
15. člen |
(1)
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis
lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni
akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova
zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili
pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent ustanovil razmerje
statusnega partnerstva.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne
prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri
eni (skupni) prijavi. |
|
16. člen |
(1) V
prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora
prijavitelj dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje:
– je registriran za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javnih služb;
– da zaradi kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen;
– da zoper njega ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave,
stečajni ali likvidacijski postopek;
– ima poravnane davke, prispevke in druge zakonsko določene dajatve;
– zaposluje najmanj eno osebo s petimi leti delovnih izkušenj pri
dejavnosti, ki je predmet koncesije in s strokovno izobrazbo najmanj VI.
stopnje tehnične smeri;
– da predloži vsaj eno referenco, iz katere mora biti jasno razvidno, da
za izdajatelja opravlja javni službi zbiranja komunalnih odpadkov ter
prevoza komunalnih odpadkov v skladu z državnimi in lokalnimi predpisi;
– da razpolaga vsaj z dvema v nadaljevanju navedenima veljavnima
certifikatoma, in sicer:
– certifikat sistema kakovosti ISO 9001,
– certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 ter
– certifikat sistema varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001;
– je finančno in poslovno usposobljen za opravljanje javnih služb;
– razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami,
usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije;
– razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih
sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občin,
oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno
opravlja dejavnost;
– je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi
delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem
koncesije lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi;
– predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov,
organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja
katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim
dokaže izpolnjevanje pogojev iz prve, šeste, sedme, osme, devete, desete
in enajste alineje tega člena ter
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene
z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za
izvajanje koncesije, ki jih določajo drugi predpisi. |
|
V. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU |
|
17. člen |
Koncesionar ima glede na vsebino izvajanja javnih služb skladno z
zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora javno
pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev, soglasij ter smernic in
mnenj. |
|
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB |
|
18. člen |
Koncesionar mora javni službi izvajati v skladu s predpisi Republike
Slovenije in občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje ter koncesijsko
pogodbo. Koncesijska pogodba ne sme biti v nasprotju s koncesijskim
aktom ter predpisi o gospodarskih javnih službah in ravnanju z odpadki. |
|
19. člen |
Koncesionar zagotavlja izvajanje javnih služb z opremo, objekti in
napravami, ki so njegova last, jih ima v najemu ali zagotovi kakorkoli
drugače. Koncesionar izvaja javni službi v svojem imenu in za svoj
račun. |
|
20. člen |
(1)
Določene dejavnosti javnih služb lahko koncesionar ob soglasju
koncedenta zagotavlja s podizvajalci.
(2) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev preko
pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta, uporabnikov ter
tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun. |
|
VII. VRSTA IN OBSEG MONOPOLA |
|
21. člen |
(1)
Javni službi izvaja koncesionar na podlagi podeljene koncesije in
sklenjene koncesijske pogodbe v kateri se določijo pravice ter
obveznosti koncedenta in koncesionarja.
(2) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju
občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javni službi;
– izključno oziroma posebno pravico vzdrževanja občinske infrastrukture
(objektov in opreme), ki služi za izvajanje javnih služb ter
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno
opravljanje javnih služb v skladu s predpisi in v javnem interesu. |
|
22. člen |
(1)
Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec
koncesioniranih javnih služb na celotnem območju občin Ljutomer,
Križevci in Razkrižje.
(2) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po
predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o
začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne
storitve javnih služb na območju občine. |
|
23. člen |
Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne dejavnosti izdajati
dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi
predpisi. |
|
VIII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE |
|
24. člen |
Koncesijsko razmerje za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane,
koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe. |
|
25. člen |
(1)
Koncesijsko razmerje traja 10 let.
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po
sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Koncesijsko obdobje ne teče v času, ko zaradi višje sile ali
razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega
dela tega koncesijskega razmerja. |
|
IX. NAČIN PODELITVE KONCESIJE |
|
26. člen |
Koncesionarja izbere koncedent z javnim razpisom, ki se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije – Portalu javnih naročil RS in na spletnih
straneh občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje. |
|
27. člen |
Sklep o
javnem razpisu sprejmejo župani občin Ljutomer, Križevci in Razkrižja. |
|
28. člen |
(1)
Javni razpis se objavi po določbah tega odloka, v skladu z zakonom, ki
ureja področje gospodarskih javnih služb in ob smiselni uporabi zakona,
ki ureja področje javnih naročil.
Javni razpis določa zlasti:
1. navedbo in sedež koncedenta;
2. podatke o objavi koncesijskega akta;
3. predmet, naravo ter obseg koncesije;
4. območje izvajanja predmeta koncesije;
5. začetek in predviden čas trajanja koncesije;
6. postopek izbire koncesionarja;
7. merila za izbor koncesionarja;
8. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje predmeta
koncesije;
9. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev in usposobljenosti za
izvajanje koncesije;
10. druge obvezne sestavine prijave, jezik v katerem morajo biti prijave
napisane ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoji za predložitev skupne
ponudbe …);
11. način zavarovanja resnosti prijave;
12. kraj in rok za predložitev prijav;
13. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb;
14. rok za izbiro koncesionarja;
15. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa;
16. organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe;
17. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij v času objave
razpisa ter
18. druge podatke, pomembne za izvedbo javnega razpisa.
(2) Javni razpis lahko vključuje tudi druge podatke, mora pa jih
vključevati, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis. |
|
29. člen |
(1)
Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila
za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega
kandidata.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo
biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način
njihove uporabe) ter navedena v vrstnem redu od najpomembnejšega do
najmanj pomembnega. |
|
30. člen |
(1)
Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo
biti enaki vsebini razpisa.
(2) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo
kandidatom omogočili izdelati popolne prijave. |
|
31. člen |
Ponudba
mora vsebovati vse z razpisom in razpisno dokumentacijo zahtevane
podatke. |
|
32. člen |
Ponudba
se vloži neposredno pri koncedentu ali se mu pošlje po pošti. Za
pravočasno vloženo se šteje ponudba, ki je prispela na naslov naročnika
ne glede na vrsto prenosa pošiljke najkasneje zadnji dan razpisanega
roka in do ure določene z javnim razpisom. Nepravočasno prispele prijave
se neodprte vrnejo vlagatelju. |
|
33. člen |
Rok za
prijavo na javni razpis za izvajanje javnih služb mora omogočiti
ponudnikom pripravo ponudbe in ne sme biti krajši od tridesetih dni. |
|
34. člen |
(1)
Javni razpis je uspešen, če je koncedent prejel vsaj eno pravočasno in
popolno prijavo. Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu
zahtevane podatke.
(2) Če koncedent ne pridobi nobene popolne prijave se javni razpis
ponovi. Javni razpis se ponovi tudi, če koncesionar ni bil izbran ali če
s prijaviteljem, ki je bil izbran za koncesionarja v predpisanem roku ni
bila sklenjena koncesijska pogodba. |
|
35. člen |
(1) V
postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj
takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje
skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja oziroma na
drugačno razvrstitev njihovih ponudb glede na ostale ponudbe.
(2) Če komisija ugotovi, da dokumentacija ponudnika formalno ni popolna,
pozove ponudnika, da jo dopolni in mu določi rok za dopolnitev
dokumentacije. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osem dni.
(3) Če prijavitelj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti se šteje, da
je vloga popolna, v nasprotnem primeru pa je nepravilna. |
|
36. člen |
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem
ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenujejo župani občin.
Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije
morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z
delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. |
|
37. člen |
Po
končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi ali
izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju
komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo
razpisne zahteve ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera
izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je
nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. |
|
38. člen |
(1) O
izbiri koncesionarja se odloči z upravno odločbo, najkasneje v roku 60
dni od dneva odpiranja ponudb.
(2) Zoper upravno odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba.
O pritožbi odloča župan. |
|
39. člen |
(1)
Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s
sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent
izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora
koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba
začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu občin
Ljutomer, Križevci in Razkrižje sklenejo župani. |
|
40. člen |
(1)
Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javnih
služb in druga tržna tveganja koncesije.
(3) Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta
zaradi tega ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(4) Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte
in naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega
prenehanja koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo. |
|
41. člen |
S
koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja
koncesijskega razmerja, in sicer:
– obliko in namen koncesije;
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter
objektov koncesije;
– spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje
koncedenta;
– možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega
koncesionarja;
– pogodbene kazni ter razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe
ter pravice in obveznosti pogodbenih strank v takih primerih;
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem
javnih služb;
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih,
ki utegnejo vplivati na izvajanje javnih služb na način in pod pogoji,
določenimi v koncesijskem aktu;
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja
javnih služb;
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem
ali neizvajanjem javnih služb;
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
– način spreminjanja koncesijske pogodbe;
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice, njeno morebitno
podaljšanje ter
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti
koncedenta. |
|
X. VIRI FINANCIRANJA JAVNIH SLUŽB |
|
42. člen |
Koncesionar si zagotavlja plačilo za opravljene storitve javnih služb z
zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom storitev, iz proračunov
Občine Ljutomer, Križevci in Razkrižja ter drugih virov. |
|
43. člen |
(1) Cene
storitev za opravljanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka morajo biti
oblikovane v skladu s predpisi, ki urejajo področje oblikovanja cen
storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Cenik storitev je sestavni del koncesijske pogodbe. |
|
XI. NAČIN PLAČILA KONCESIONARJA |
|
44. člen |
(1)
Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev, ki se določi v
koncesijski pogodbi na podlagi javnega razpisa in prejete ponudbe
koncesionarja.
(2) Koncesijska dajatev se določi v obliki deleža od neto vrednosti
fakturiranih plačil za storitve obveznih gospodarskih javnih služb.
Plačuje se v 30 dneh po izteku vsakega trimesečja. |
|
XII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNIH SLUŽB |
|
45. člen |
(1)
Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvajajo občinski upravni
organi, pristojni za nadzor, v okviru svojega delovnega področja in
zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z
izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo
izvajanja.
(2) Služba, navedena v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju
nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti
iz koncesijskega razmerja izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe,
katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta
ali koncesijske pogodbe.
(3) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo tudi ostali
državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu. |
|
46. člen |
(1)
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z
nadzorom pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo
ustrezno institucijo.
(2) Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar
omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v
dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke ter pojasnila. |
|
47. člen |
(1)
Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski
organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in
finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko
pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje
poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti
vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javnih
služb oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi
zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan, potekati pa mora tako, da
ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb,
praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže
s pooblastilom koncedenta.
(4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika
koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
|
48. člen |
Če
pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje
pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja mu lahko z upravno odločbo
naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe. |
|
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
|
49. člen |
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom javnih služb v režijo. |
|
50. člen |
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo. |
|
51. člen |
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila
koncesijska pogodba sklenjena. |
|
52. člen |
(1)
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem
preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug
postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi
kršitve predpisov koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za
izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati
nadaljnje pravilno izvajanje koncesije;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar
dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev
koncesije;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda
uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
– če koncesionar koncedentu ne omogoča nadzora v skladu z določbami XII.
poglavja tega odloka.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega
člena lahko koncedent s priporočeno pošto koncesionarja obvesti o
enostranskemu razdrtju koncesijske pogodbe in mu do pravnomočne izbire
novega koncesionarja naloži izvajanje javnih služb ali izvajanje javnih
služb v vmesnem času zagotovi na drug ustrezen način.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo če koncedent ne
izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to
koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če
je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi
višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(5) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v
enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih
neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez
posledic vrniti koncesionarju v naravi. |
|
53. člen |
(1)
Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno ter
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot
je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje
koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu
oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in
je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice. |
|
54. člen |
(1)
Pogodbene stranke lahko med trajanjem koncesije sporazumno razvežejo
koncesijsko pogodbo.
(2) Stranke so sporazumne za razvezo koncesijske pogodbe v primeru ko
ugotovijo, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali
sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
|
55. člen |
(1)
Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in
koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na
tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije
na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev,
prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod
pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko
pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
|
56. člen |
(1)
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesioniranih javnih služb v za to s
koncesijsko pogodbo določenem roku ali
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javni
službi ali kot koncesionirani javni službi.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem
koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javnih služb.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu
koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi
takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih
nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge točke prvega odstavka je koncedent dolžan
koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih
odškodninskega prava.
(5) V primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja po določbah
50.–54. člena tega odloka lahko koncedent prevzame koncesionirani
gospodarski javni službi v režijo. |
|
57. člen |
(1) Če
koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javni službi možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup
koncesije. Odločitev o odkupu morajo sprejeti občinski sveti občin
Ljutomer, Križevci in Razkrižje, ki morajo hkrati tudi razveljaviti
koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javnih
služb. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi
v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj
koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev
pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju
javnih služb ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in
izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske
pogodbe. |
|
58. člen |
V
primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar
nepretrgoma opravljati javni službi do dneva, ko le-to prevzame drug
izvajalec. |
|
XIV. DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB |
|
59. člen |
(1)
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive
in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske
pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim
strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge
elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih
izvajanje javnih služb ni možno na celotnem območju občin ali na njenem
delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati
koncesionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih okoliščinah nastalih
zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru
nepredvidljivih okoliščin in višje sile. O nastopu okoliščin, ki
pomenijo višjo silo, se morajo stranke nemudoma medsebojno obvestiti in
dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati
od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja
koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan
poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter
enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč
v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor
nad izvajanjem ukrepov. |
|
60. člen |
(1) Če
nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno
otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da
bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena
tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima
koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za
enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih
okoliščin se morajo stranke nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti
o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim
okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske
pogodbe. |
|
61. člen |
(1)
Koncesija je prenosljiva le s soglasjem koncedenta.
(2) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila
koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo
koncesijsko pogodbo.
(3) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika
koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki. |
|
62. člen |
(1) Za
vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in
uporabniki storitev javnih služb se uporablja izključno pravni red
Republike Slovenije.
(2) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih
med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža kolikor to ni v
nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
(3) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb
ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja
sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali
arbitraže). |
|
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
63. člen |
Postopek
za podelitev koncesije po tem odloku pričnejo župani občin z objavo
javnega razpisa najkasneje v 60. dneh po uveljavitvi odloka. |
|
64. člen |
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred
iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa
učinkovati ob izteku navedenega roka. |
|
65. člen |
V
primeru, da izvajalec javnih služb, ki na območju občin opravlja javni
službi, ki sta predmet tega koncesijskega akta ne pridobi koncesije, je
izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan
objave javnega razpisa zaposlenih delavcev, namenjenih izvajanju javnih
služb, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja
sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti. |
|
66. člen |
Ta odlok
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan
po objavi. |
|
Št.
354/2011-734 |
Ljutomer, dne 7. junija 2011 |
|
Županja
Občine Ljutomer
mag. Olga Karba l.r.
Župan
Občine Križevci
mag. Branko Belec l.r.
Župan
Občine Razkrižje
Stanko Ivanušič l.r. |