|
Na podlagi veljavnega VI. poglavja
Zakona
o stavbnih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 18/84, 32/85, 33/89 in Ur. l.
RS, št. 24/92, 29/95, 44/97),
Zakona
o stavbnih zemljiščih (Ur .l. RS, št. 44/97), 80/94 in 56/98) in 10.
člena Statuta Občine Ruše (MUV, št. 5/99) je Občinski svet Občine Ruše
na svoji 16. redni seji, dne 30. novembra 2000, sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča na območju Občine Ruše |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Na območju Občine Ruše se za uporabo
stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
(v nadaljevanju: nadomestilo). |
|
|
Nezazidano stavbno zemljišče je zemljiška
parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev
objektov. |
|
|
Zazidano stavbno zemljišče je zemljiška
parcela, na kateri je na osnovi prostorskega plana zgrajen objekt. |
|
|
2. člen |
|
|
Nadomestilo je z zakonom določen izvirni
prihodek lokalne skupnosti. Z nadomestilom se vzpodbuja gospodarjenje v
skladu z namensko rabo prostora, določeno v prostorskem planu, ter
zagotavlja sredstva za pridobivanje in komunalno opremljanje zemljišč. |
|
|
3. člen |
|
|
Za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje
nadomestilo na celotnem območju Občine Ruše, razen v primerih, ko ta
odlok določa drugače. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega
zemljišča se plačuje za tiste površine, ki so v prostorskem izvedbenem
načrtu določene za izgradnjo oziroma za katere je pristojni organ izdal
lokacijsko dovoljenje. |
|
|
Nadomestilo se plačuje tudi za tiste
površine nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so opremljene z električnim
in vodovodnim omrežjem. Za tako opremljena se štejejo tista zemljišča,
ki so od sekundarnih vodov oddaljena manj kot 50 m zračne linije. |
|
|
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega
zemljišča se plačuje za koristne površine stanovanjske ali poslovne
zgradbe (stanovanjske oziroma poslovne površine) oziroma za koristne
površine grajenega objekta ali naprave. |
|
|
Med koristne površine stanovanjske zgradbe
se prištevajo tudi tlorisne površine garaž. |
|
|
Med poslovne površine se prištevajo tudi: |
|
|
- parkirišča; |
|
|
- odprta skladišča; |
|
|
- delavnice na prostem; |
|
|
- interne transportne poti (ceste,
železniški tiri, dvorišča,…); |
|
|
- tlorisne površine temeljev stebrov za
prenos in distribucijo električne energije, vlečnic, sedežnic in drugih
naprav; |
|
|
- tlorisne površine telekomunikacijskih
omrežij in omrežij za transport plinastih goriv; |
|
|
- tlorisne površine cevovodov za male
hidroelektrarne. |
|
|
Poslovne površine iz prejšnjega odstavka se
točkujejo kot nezazidana stavbna zemljišča. |
|
|
II. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE
NADOMESTILA |
|
|
4. člen |
|
|
Za določitev višine nadomestila se
upoštevajo naslednja merila: |
|
|
- lega zemljišča; |
|
|
- opremljenost zemljišča s komunalnimi in
drugimi objekti ter napravami in možnost priključitve nanje; |
|
|
- vrsta dejavnosti oziroma namen uporabe
stavbnega zemljišča ter večje obremenitve okolja; |
|
|
- izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem
dohodka v gospodarskih dejavnostih. |
|
|
5. člen |
|
|
Stavbna zemljišča se z ozirom na lego
razvrščajo na: |
|
|
- I. OBMOČJE - ureditveno območje naselij
Ruše, Bezena, Bistrica ob Dravi, območje Elektrarne Fala; |
|
|
- II. OBMOČJE - ureditveno območje naselja
Log in počitniškega naselja; |
|
|
- III. OBMOČJE - ureditveno območje naselij
Smolnik in Fala; |
|
|
- IV. OBMOČJE - območja razpršene gradnje,
opremljena z električnim in vodovodnim omrežjem, območja malih
hidroelektrarn ter območja, na katerih so postavljeni temelji stebrov za
prenos in distribucijo električne energije, območja vlečnic, sedežnic in
drugih naprav, površine telekomunikacijskih omrežij in omrežij za
transport plinastih goriv. |
|
|
6. člen |
|
|
Meje območij so vrisane v kartah, ki se
hranijo v občinski upravi in so zainteresiranim na vpogled. |
|
|
7. člen |
|
|
Opremljenost stavbnega zemljišča s
komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe
in možnosti priključka se ovrednoti z naslednjimi točkami: |
|
|
- cesta v makadamski izvedbi 5 točk |
|
|
- cesta v proti prašni izvedbi 10 točk |
|
|
- javna razsvetljava 5 točk |
|
|
- javni vodovod 10 točk |
|
|
- električno omrežje 5 točk |
|
|
- javna kanalizacija 10 točk |
|
|
- telefon 5 točk |
|
|
- plinovod 5 točk |
|
|
- javni prevoz 5 točk |
|
|
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost
priključka na javno kanalizacijo, javni vodovod, plinovod in elektriko,
če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno
od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi tehnična možnost
priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav. |
|
|
Pri telefonskem priključku se točkuje samo
dejanska priključenost objekta na omrežje. |
|
|
Pri 9. točki prejšnjega odstavka se
ovrednoti stavbno zemljišče, ki je v zračni razdalji do 500 m od
postajališča javnega prevoza. |
|
|
8. člen |
|
|
Glede na vrste dejavnosti oziroma namen
uporabe so stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena na zemljišča za: |
|
|
- stanovanjske namene, |
|
|
- počitniške namene, |
|
|
- družbene dejavnosti in javne funkcije, |
|
|
- ostale poslovne namene. |
|
|
9. člen |
|
|
Razvrstitev glede na vrsto dejavnosti,
namen uporabe ter glede na območja se za zazidana stavbna zemljišča
točkuje po naslednji tabeli: |
|
|
III. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA IN
PLAČEVANJE NADOMESTILA |
|
|
12. člen |
|
|
Mesečna višina nadomestila se določi tako,
da se skupno število točk pomnoži s koristno stanovanjsko ali poslovno
površino zavezančevega objekta ali s tlorisno površino drugih gradbenih
objektov oziroma s površino nezazidanega stavbnega zemljišča in z
vrednostjo točke za izračun nadomestila. |
|
|
Vrednost točke se lahko določa ločeno za
stanovanjske in počitniške objekte ter za poslovne površine. |
|
|
13. člen |
|
|
Od občine pooblaščeni organ ali institucija
odmeri obveznost zavezancev za plačila nadomestila z odločbo.
Pooblaščeni organ ali institucija zbira sredstva, jih tekoče prenakazuje
in vrši izterjavo. |
|
|
Pravica do odmere davka zastara v petih
letih po poteku leta, v katerem je bilo treba odmeriti davek. |
|
|
Pravica do izterjave davka, obresti ter
stroškov prisilne izterjave zastara v petih letih po poteku leta, v
katerem bi jih bilo treba izterjati. |
|
|
Zavezanci plačujejo nadomestilo po
vsakokratni vrednosti točke, in sicer: |
|
|
- pravne osebe mesečno, do 15. v mesecu za
tekoči mesec; |
|
|
- občani v trimesečnih obrokih, ki zapadejo
v plačilo 1. v naslednjem mesecu, poravnani pa morajo biti v 30 dneh od
zapadlosti. |
|
|
Na neplačane ali nepravočasno poravnane
obveznosti se obračunavajo zamudne obresti v skladu z veljavno
zakonodajo. |
|
|
14. člen |
|
|
Vrednost točke za izračun nadomestila
določi do konca leta za naslednje leto s sklepom Občinski svet Občine
Ruše na predlog uprave oz. župana občine. |
|
|
Vrednost točke se po potrebi med letom
valorizira s sklepom občinskega sveta. |
|
|
Sklep o določitvi vrednosti točke in sklep
o višini valorizacije vrednosti točke se objavi v Medobčinskem uradnem
vestniku. |
|
|
15. člen |
|
|
Zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča so neposredni uporabniki. Če lastniki oddajo
nepremičnino v najem (uporabo) drugi osebi, morajo podatke o zavezancu v
predpisanem roku posredovati občinski upravi. |
|
|
Za izračun nadomestila se uporabljajo
uradni podatki in evidence. |
|
|
Podatke so dolžni občinski upravi
posredovati zavezanci. V primeru, da zavezanci niso sporočili uradnih
podatkov, se določi osnova za odmero po oceni občinske uprave. Stroški
ocene bremenijo zavezanca. |
|
|
Zavezanci so dolžni v roku 15 dni občinski
upravi sporočiti vsa dejstva, ki pomenijo nastanek obveznosti plačila
nadomestila po tem odloku. |
|
|
IV. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA |
|
|
16. člen |
|
|
Razen primerov, navedenih v 1. in 2.
odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja
nadomestila tudi občani, ki sprejemajo stalno socialno pomoč in
varstveni dodatek (stalna družbena materialna pomoč, polni invalidski
dodatek, varstveni dodatek ipd.). |
|
|
Delno so oproščeni plačila nadomestila
občani, ki so upravičeni do subvencijo stanarine in sicer v enakem
odstotku kot za subvencionirane stanarine. |
|
|
17. člen |
|
|
Občanu, ki je organizirano združeval
sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, se pri točkovanju
za dobo petih let odštejejo točke za komunalne objekte in naprave iz 7.
člena, za katere je združeval sredstva. |
|
|
O oprostitvi odloča občinski upravni organ
na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je dolžan zahtevku priložiti
ustrezna dokazila o združevanju sredstev. |
|
|
18. člen |
|
|
Poslovni subjekti se lahko oproste
plačevanja nadomestila samo v obdobju investiranja od izdaje
lokacijskega dovoljenja oziroma enotnega gradbenega dovoljenja za dobo
največ treh let. Oprostitev velja praviloma za parcele, na katerih se
izvaja investicija - gradnja novih objektov. Oprostitev se izvede v fazi
pred izdajo odmerne odločbe. Odločitev o oprostitvi sprejme župan v
soglasju z Odborom za gospodarstvo in finance, ali občinski svet.
Občinski svet lahko odloči o delni oprostitvi plačila nadomestila tudi,
kadar poslovni subjekt zaposluje nove delavce za nedoločen čas,
investira v ekološko sanacijo ali v drugih izrednih primerih. |
|
|
Vloge za oprostitve morajo podati zavezanci
najkasneje do 31.12. za prihodnje leto. |
|
|
19. člen |
|
|
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe,
za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in
konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte
mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske
skupnosti za svojo versko dejavnost. |
|
|
20. člen |
|
|
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo
stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal
družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske
stanovanjske hiše al neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega
zemljišča po določbah tega zakona. |
|
|
Petletna doba oprostitve plačevanja
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve
v stanovanje ali stanovanjsko hišo. |
|
|
21. člen |
|
|
Občina lahko tudi v drugih primerih
(elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca plačevanja nadomestila,
če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila bistveno ogrozilo socialno
varnost zavezanca ali njegove družine. |
|
|
V. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
22. člen |
|
|
Z denarno kaznijo od 50.000 do 500.000 SIT
se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik, če: |
|
|
- v predpisanem roku pristojnemu organu ne
prijavi dejstev, ki pomenijo nastanek obveznosti plačila nadomestila za
uporabo stavbnega zemljišča in vseh sprememb, ki vplivajo na višino
odmere. |
|
|
Z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 SIT
se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in fizična oseba, ki stori
kakšen prekršek iz prejšnjega odstavka. |
|
|
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
23. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha
veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, ŠT.
15/91). |
|
|
24. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Medobčinskem uradnem vestniku, uporablja pa se od 1. januarja 2001. |
|
|
Župan Občine Ruše |
|
|
Vili Rezman, prof., s. r. |
|
|
Številka: 015-03-008/2000 108 |
|
|
Datum, 15. november 2000 |
|