Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF) je Občinski svet Občine Vodice na 38. redni seji dne 8.7.2014 sprejel

STATUT OBČINE VODICE

1 Splošne določbe

1. člen

(območje, ime in sedež občine)

(1) Občina Vodice je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom, na območju naslednjih naselij: Bukovica pri Vodicah, Dobruša, Dornice, Koseze, Polje pri Vodicah, Povodje, Repnje, Selo pri Vodicah, Skaručna, Šinkov Turn, Torovo, Utik, Vesca, Vodice, Vojsko, Zapoge.

(2) Sedež občine je v Vodicah, Kopitarjev trg 1.

(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

(4) Občino predstavlja in zastopa župan.

(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom, in sicer po postopku, ki ga določa zakon.

(6) Območja in imena naselij v občini se skladno z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.

2. člen

(ožji deli občine)

Na območju Občine Vodice ožji deli občine, krajevni odbori in vaški odbori niso ustanovljeni.

3. člen

(izvirne in prenesene naloge)

(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo, in naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona.

(2) Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.

4. člen

(občani)

(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani Občine Vodice.

(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih skladno s tem statutom.

(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

(4) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.

5. člen

(uresničevanje skupnih nalog)

(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in z drugimi občinami, s širšimi lokalnimi skupnostmi in z državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav in mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti; v ta namen lahko ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe in organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja.

6. člen

(grb, zastava in praznik občine)

(1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik. Oblika, vsebina ter uporaba grba in zastave se določijo z odlokom, prav tako občinski praznik.

(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. V zunanjem krogu na zgornji polovici ima napis Občina Vodice, v zunanjem krogu na spodnji polovici pa naziv organa občine – Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Občinska uprava, Občinska volilna komisija. V sredini žiga je grb občine.

(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.

(4) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade skladno s posebnim odlokom.

2 Naloge občine

7. člen

(naloge občine)

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:

1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena, tako da:

– sprejema statut in druge predpise občine,

– sprejema proračun in zaključni račun občine,

– načrtuje prostorski razvoj in sprejema prostorske akte,

– sprejema programe razvoja občine.

2. Upravlja občinsko premoženje, tako da:

– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,

– pridobiva vse vrste premoženja in z njimi razpolaga,

– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.

3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da:

– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,

– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,

– pospešuje gospodarski razvoj,

– sodeluje z gospodarskimi subjekti ter v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,

– z javnimi sredstvi skladno s predpisi pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov.

4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj, tako da:

– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,

– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,

– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,

– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,

– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj.

5. Skrbi za lokalne javne službe, tako da:

– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb skladno z zakonom,

– odloča o koncesijah,

– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in

delovanje lokalnih javnih služb,

– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,

– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,

– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.

6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost, tako da:

– ustanovi vzgojno-izobraževalni zavod (javna osnovna šola in javni vrtec), zagotavlja primarno zdravstveno varstvo občanov in skladno z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,

– skladno z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti, in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,

– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in nosilci primarnega zdravstvenega varstva,

– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,

– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kakovost življenja njenih prebivalcev.

7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele, tako da:

– spremlja stanje na tem področju,

– pristojnim organom in ustanovam predlaga določene ukrepe na tem področju,

– sodeluje s centrom za socialno delo, z javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in ustanovami,

– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.

8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije, tako da:

– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,

– določa občinski program športa,

– zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično dejavnost,

– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,

– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.

9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, zbiranje in odlaganje odpadkov ter opravlja druge dejavnosti varstva okolja, tako da:

– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,

– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,

– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,

– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,

– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.

10. Upravlja, gradi in vzdržuje:

– občinske ceste, ulice in javne poti,

– površine za pešce in kolesarje,

– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,

– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine,

– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.

11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov ob elementarnih in drugih nesrečah, tako da skladno z merili in normativi:

– organizira reševalno pomoč v požarih,

– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,

– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti ter varstva pred naravnimi nesrečami,

– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,

– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in s štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,

– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.

12. Ureja javni red v občini, tako da:

– sprejema programe varnosti,

– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,

– organizira občinsko redarstvo,

– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve v svoji pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,

– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.

13. V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:

– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine skladno z zakonom in ob razlastitvi za potrebe občine,

– določanje namembnosti prostora,

– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in pogojev za njihovo uporabo,

– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi ustanovami,

– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.

8. člen

(statistične, evidenčne in analitične naloge)

(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.

(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog v svoji pristojnosti in ki jih pridobi skladno z zakonom.

3 Organi občine

3.1 Skupne določbe

9. člen

(organi občine)

(1) Organi občine so:

– občinski svet,

– župan in

– nadzorni odbor.

(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki skladno z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter s splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

(3) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo skladno z zakonom in s tem statutom.

(4) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.

10. člen

(občinska uprava)

(1) Občina ima občinsko upravo, ki skladno z zakonom, s statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v povezavi z zagotavljanjem javnih služb v občinski pristojnosti.

(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh v občinski pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.

(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.

(4) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote, ki jih ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.

(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave (tajnik občine), usmerja in nadzoruje pa jo župan.

11. člen

(sprejemanje odločitev na sejah organov)

Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina opredeljenih navzočih članov.

12. člen

(javnost dela)

(1) Delo organov občine je javno.

(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti in prečiščena besedila aktov občine se objavijo v Uradnem glasilu Občine Vodice ter v Katalogu informacij javnega značaja in na spletni strani občine.

(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so skladni z zakonom, drugim predpisom ali s splošnim aktom občine, oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma državno, vojaško ali uradno tajnost določajo zakon, ta statut in Poslovnik občinskega sveta.

(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in o pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.

3. 2 Občinski svet

13. člen

(občinski svet)

(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

(2) Občinski svet ima 15 članov.

(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta in traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.

(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.

(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najpozneje v dvajsetih (20) dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najpozneje v desetih (10) dneh po drugem krogu volitev.

Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.

(6) Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.

(7) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, odborih in komisijah.

(8) Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta, traja in preneha skladno z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih organizacij, razen če občinski svet ne odloči drugače.

14. člen

(volitve članov občinskega sveta)

(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem skladno z zakonom.

(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.

(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.

15. člen

(pristojnosti občinskega sveta)

(1) Občinski svet sprejema statut občine, Poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.

(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:

– sprejema statut občine,

– sprejema odloke in druge občinske akte,

– sprejema prostorske in druge načrte razvoja občine,

– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna,

– imenuje in razrešuje predsednika in namestnika predsednika ter člane nadzornega odbora,

– imenuje in razrešuje predsednika in namestnika predsednika ter člane odborov in komisij občinskega sveta,

– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,

– sprejema letni načrt prodaje finančnega premoženja,

– sprejema načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine,

– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.

16. člen

(funkcija člana občinskega sveta)

(1) Član občinskega sveta opravlja svojo funkcijo nepoklicno.

(2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.

17. člen

(župan)

(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.

(2) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.

(3) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, sejo vodi podžupan.

(4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta.

18. člen

(sklicevanje sej)

(1) Župan sklicuje seje občinskega sveta skladno z določbami tega statuta in Poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu. Sejo se skliče navadno enkrat mesečno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.

(2) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana v sedmih dneh po prejetju pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava sta dolžna zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.

19. člen

(organizacijsko in administrativno delo za potrebe

občinskega sveta)

Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih odborov in komisij zagotavlja občinska uprava.

20. člen

(seje občinskega sveta)

(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.

(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.

(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejetje odloke in druge akte v njegovi pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v Poslovniku občinskega sveta.

(5) O sprejetju dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.

(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bili oddani do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana na seji ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če odgovor na vprašanje zahteva podrobnejši pregled dokumentacije oziroma preučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave (tajnik občine) odgovorita (pisno ali ustno) na naslednji seji.

(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave (tajniku občine) in vodji organa skupne občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. Vabilo z gradivom za sejo sveta se objavi v Katalogu informacij javnega značaja občine na medmrežju.

(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki odborov in komisij, direktor občinske uprave (tajnik občine) in organ skupne občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja v njihovi pristojnosti oziroma z njihovega področja dela.

21. člen

(odločanje članov občinskega sveta)

(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.

(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem.

Tajno se glasuje, če je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet na predlog najmanj četrtine vseh članov.

(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s Poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.

(5) Župan in direktor občinske uprave (tajnik občine) o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.

22. člen

(prenehanje mandata)

Predčasno prenehanje mandata župana, podžupana in člana občinskega sveta ureja zakon.

23. člen

(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

ter stalna in občasna delovna telesa)

(1) Občinski svet ima Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Občinski svet ustanovi odbore ali komisije kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.

(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa Poslovnik občinskega sveta.

(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.

24. člen

(število članov in naloge komisije za mandatna

vprašanja, volitve in imenovanja)

(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima navadno toliko članov, kot je svetniških skupin, ki se oblikujejo ob konstituiranju občinskega sveta, vendar ne manj kot pet.

(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,

– občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v povezavi s kadrovskimi vprašanji v občini,

– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v povezavi s plačili za opravljanje funkcije in z drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plačila za opravljanje funkcije in druge prejemke občinskih funkcionarjev,

– opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije,

– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet,

– izdaja akte v povezavi s pravicami in z obveznostmi funkcionarjev.

25. člen

(imenovanje članov odborov in komisij)

(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za predsednika, namestnika predsednika in za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik, ki ga imenuje občinski svet.

(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan najpozneje v 90 dneh po konstituiranju občinskega sveta.

(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.

26. člen

(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta)

(1) Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s Poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve v pristojnosti občinskega sveta, ter dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

(2) Odbori in komisije občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejetje odloke in druge akte v njegovi pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.

27. člen

(razrešitev člana delovnega telesa občinskega sveta)

Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.

3.3 Župan

28. člen

(mandat župana)

(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah.

Volitve župana se opravijo skladno z zakonom.

(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.

(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.

(4) Župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi župan obvesti občinski svet na prvi naslednji seji.

29. člen

(pristojnosti župana)

(1) Župan predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.

(2) Poleg tega župan predvsem:

– predlaga občinskemu svetu v sprejetje proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte v pristojnosti občinskega sveta,

– izvršuje občinski proračun in pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,

– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,

– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,

– gospodari s premoženjem Občine Vodice v okviru danih pooblastil kot dober gospodar,

– sklepa pravne posle na podlagi sprejetega letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vodice,

– predlaga ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja, naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,

– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave (tajnika občine) in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,

– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,

– potrjuje investicijsko dokumentacijo za potrebe izvedbe projektov,

– opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in ta statut.

30. člen

(zadržanje objave splošnega akta)

(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko pri ustavnem sodišču vloži zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali z drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve.

Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.

(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

31. člen

(naloge župana na področju zaščite in reševanja)

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

32. člen

(nujni ukrepi)

Ob razmerah, v katerih bi bila lahko v večjem obsegu ogrožena življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe.

Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu, takoj ko se ta lahko sestane.

33. člen

(podžupan občine)

(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.

(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in opravlja posamezne naloge v pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

(3) Podžupan nadomešča župana ob njegovi odsotnosti ali zadržanosti. Med nadomeščanjem podžupan opravlja tekoče naloge v pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

(4) Podžupan ob predčasnem prenehanju mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.

(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.

34. člen

(nadomeščanje župana in podžupana)

(1) Kadar nastopijo razlogi, da župan in podžupan/-i ne more/-jo opravljati svoje funkcije, župana nadomešča član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.

(2) Med nadomeščanjem opravlja član občinskega sveta tekoče naloge v pristojnosti župana.

35. člen

(komisije in drugi strokovni organi občine)

(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.

(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za preučevanje posameznih zadev v svoji pristojnosti.

3.4 Nadzorni odbor občine

36. člen

(nadzorni odbor občine)

(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.

(2) Nadzorni odbor ima skladno z zakonom naslednje pristojnosti:

– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.

37. člen

(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najpozneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Kandidate za člane nadzornega odbora občine občinskemu svetu predlaga Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, direktor občinske uprave (tajnik občine), delavci občinske uprave in člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.

(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve, s potekom mandata oz. ob predčasnem prenehanju mandata občinskega sveta, z dnem konstituiranja novega občinskega sveta. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.

38. člen

(konstituiranje nadzornega odbora)

(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.

(2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor ter sklicuje in vodi njegove seje.

(3) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov nadzornega odbora, in sicer z večino opredeljenih glasov navzočih članov.

(4) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.

(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.

39. člen

(program dela nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu, ta pa ga posreduje občinskemu svetu v vednost.

(2) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje v vednost županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega organa morata biti obrazloženi.

(3) Nadzorni odbor sodeluje z županom in občinskim svetom, z organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev ter z drugimi osebami.

40. člen

(pristojnosti nadzornega odbora)

Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev ter po potrebi druge pridobljene dokumentacije.

41. člen

(izločitev člana nadzornega odbora)

(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:

– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, čeprav je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,

– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,

– če je član nadzornega odbora udeležen v postopku, ki je predmet nadzora, ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.

(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahtevata tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora.

Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je treba navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.

42. člen

(poročilo nadzornega odbora)

(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik).

(2) Predsednik nadzornega odbora lahko v treh dneh poda pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora osnutek poročila o nadzoru skupaj s pripombami pošlje preostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v 8 dneh od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.

(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se izjavi o osnutku poročila, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.

(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je nadzorni odbor dolžen sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritev mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.

(5) Osnutek poročila o nadzoru podpišeta nadzornik in predsednik nadzornega odbora.

(6) Osnutek poročila o nadzoru vsebuje enake sestavine kot poročilo o nadzoru.

43. člen

(odzivno poročilo)

(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v osmih (8) dneh po sprejetju. Nadzorovana oseba ima pravico v petnajstih (15) dneh od prejetja osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.

(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.

44. člen

(vsebina poročila nadzornega odbora)

(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine skladno z zakonom in s pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.

(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.

(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.

(4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.

(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in z drugimi akti (s pogodbo, kolektivno pogodbo ter z drugimi splošnimi in posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.

(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.

(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, pri katerem bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.

(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, pri katerem bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.

(9) Neuspešno poslovanje je tisto, pri katerem se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.

(10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in za uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor navadno svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje, tako da nakaže le poti za izboljšanje.

45. člen

(postopanje nadzornega odbora)

(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljeni v Poslovniku nadzornega odbora, mora ta o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.

(2) Če nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžen svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.

46. člen

(obravnava poročila nadzornega odbora)

(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora ter skladno s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.

(2) Župan vabi predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta in ga obvešča o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.

47. člen

(letno poročilo o delu in porabi sredstev

nadzornega odbora)

Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev ter najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu in ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela ter predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.

48. člen

(javnost dela nadzornega odbora)

(1) Delo nadzornega odbora je javno.

(2) Način zagotavljanja javnosti dela nadzornega odbora in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.

(3) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.

49. člen

(strokovna in administrativna pomoč za delo

nadzornega odbora)

(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.

(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in organizaciji sej ter pri pisanju in odpravi zapisnikov ter drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranju gradiva, sprejemanju in urejanju pošte ter pri opravljanju drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna in tehnična dela nadzornega odbora.

(3) Strokovno pomoč lahko nadzornemu odboru nudijo javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko izvid in mnenje poda izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

(4) Župan je dolžen nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in z drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi), ter s pomembnimi odločitvami za poslovanje občine.

50. člen

(sredstva za delo nadzornega odbora)

Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.

51. člen

(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)

Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela skladno z aktom občinskega sveta, ki določa plače občinskih funkcionarjev in nagrade članov delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih in drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno ali z avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.

52. člen

(poslovnik o delu nadzornega odbora)

Nadzorni odbor svoje delo podrobneje uredi s poslovnikom, ki ga na podlagi ustrezne zakonodaje in tega statuta sprejme z večino glasov svojih članov.

3.5 Občinska uprava

53. člen

(občinska uprava)

(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.

(2) Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.

54. člen

(ustanovitev skupne občinske uprave)

(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.

(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.

55. člen

(odločanje o upravnih zadevah)

(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.

(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah v lastni pristojnosti in preneseni državni pristojnosti.

(3) O upravnih zadevah v občinski pristojnosti na prvi stopnji odloča občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.

56. člen

(pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah)

(1) Posamične upravne akte v pristojnosti občinske uprave izdaja direktor občinske uprave (tajnik občine). Župan pa lahko za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in odločanje v upravnih zadevah pooblasti tudi druge uradne osebe občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah.

(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah v preneseni državni pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.

57. člen

(odločanje o pristojnostih zoper posamične akte)

(1) O pritožbah zoper posamične akte v izvirni pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah v državni pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.

4 Drugi organi občine

58. člen

(drugi organi občine)

(1) Organizacijo, delovno področje in sestavo organov (npr. CZ), ki jih mora občina imeti skladno s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

(2) Občina Vodice ima Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Organizacija sveta je urejena v Poslovniku občinskega sveta.

59. člen

(poveljnik in štab civilne zaščite)

(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in za pomoč skladno s sprejetimi načrti.

(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.

5 Neposredno sodelovanje občanov pri

odločanju v občini

60. člen

(neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju

v občini)

Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so:

– zbor občanov,

– referendum,

– ljudska iniciativa.

5.1 Zbor občanov

61. člen

(zbor občanov)

(1) Občani na zboru občanov:

– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v povezavi s tem in oblikujejo mnenja,

– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma spremembo njihovih območij,

– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,

– opravljajo naloge zborov volivcev skladno z zakonom,

– dajejo predloge občinskim organom v povezavi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom in varovanja življenjskega okolja,

– oblikujejo stališča v povezavi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,

– obravnavajo in oblikujejo mnenja in stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali z odlokom občine, ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.

(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,

pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžen na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.

62. člen

(sklic zbora občanov)

(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali eno ali več naselij, za del naselja ali zaselek.

(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali pobudo občinskega sveta.

(3) Župan mora sklicati zbor občanov, če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela.

(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava.

Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev.

Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najpozneje v tridesetih dneh po prejetju pravilno vložene zahteve.

63. člen

(območje, kraj in čas sklica zbora občanov)

(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katero se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti v Uradnem glasilu Občine Vodice in na krajevno običajen način.

64. člen

(vodenje zbora občanov)

(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.

(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.

(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave (tajnik občine), ugotovi sklepčnost zbora občanov in koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve; vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave (tajnik občine) seznani občinski svet in župana ter ga objavi na spletni strani Občine Vodice in krajevno običajen način.

5. 2 Referendum o splošnem aktu občine

65. člen

(referendum o splošnem aktu občine)

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine, ter o splošnih aktih, s katerimi se skladno z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.

(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.

(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini ali če tako določa zakon.

66. člen

(razpis referenduma)

(1) Predlog za razpis referenduma je treba vložiti v petnajstih dneh po sprejetju splošnega akta občine oziroma v tem času občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma.

(2) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.

67. člen

(naknadni referendum)

(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.

(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.

(3) Če je sprejeti splošni akt ali so njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.

(4) Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.

68. člen

(vložitev zahteve za referendum)

(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.

(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma da lahko vsak volivec, politična stranka v občini. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini.

Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.

(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.

(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana skladno s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejetju pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.

(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejetju obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, da naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.

69. člen

(podpora zahtevi za razpis referenduma)

(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.

(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.

(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.

(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku s svojim podpisom podprlo zadostno število volivcev.

70. člen

(razpis referenduma)

(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejetju odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma skladno s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če skladno z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve.

(2) Referendum se izvede najprej trideset in najpozneje petinštirideset dni od dne razpisa, in sicer v nedeljo ali drug dela prost dan.

(3) Z aktom o razpisu referenduma občinski svet določi vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo, oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu, tako da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.

(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.

(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja občinska volilna komisija objavi akt o razpisu referenduma v javnih občilih.

71. člen

(pravica glasovati na referendumu)

(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače.

(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

72. člen

(postopek za izvedbo referenduma)

(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.

(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve.

(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu in ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.

5.3 Svetovalni referendum

73. člen

(svetovalni referendum)

(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih v svoji pristojnosti razpiše svetovalni referendum.

(2) Svetovalni referendum se izvede skladno z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.

(3) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za eno ali več naselij, del naselja ali za zaselek.

(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.

5. 4 Drugi referendumi

74. člen

(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)

(1) Občani lahko odločajo na referendumu o drugih vprašanjih, če tako določa zakon, morajo pa na referendumu odločati o samoprispevku.

(2) Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če se je referenduma udeležila večina volivec v občini oz. v delu občine, za katerega naj bi se samoprispevek uvedel in je zanjo glasovala večina volivcev, ki so glasovali.

5.5 Ljudska iniciativa

75. člen

(ljudska iniciativa)

(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva

izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve v pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.

(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najpozneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.

(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najpozneje v enem mesecu od pravilno vložene zahteve.

76. člen

(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri

odločanju v občini)

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.

6 Občinske javne službe

77. člen

(občinske javne službe)

(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih določi sama, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.

(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:

– neposredno v okviru občinske uprave,

– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,

– z dajanjem koncesij.

78. člen

(občinske javne službe na področju

družbenih dejavnosti)

(1) Na področju družbenih dejavnosti občina zagotavlja javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:

– osnovnošolsko izobraževanje,

– predšolska vzgoja in varstvo otrok,

– osnovno zdravstvo in lekarna,

– osebna pomoč družini in

– knjižničarstvo.

(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.

79. člen

(ustanovitev skupne pravne osebe javnega prava)

Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.

80. člen

(gospodarske javne službe)

(1) Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:

– oskrba s pitno vodo,

– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

– obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,

– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,

– urejanje in čiščenje javnih površin,

– vzdrževanje občinskih javnih cest,

– pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču.

(2) Občina lahko kot gospodarsko javno službo določi tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog v njeni pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.

81. člen

(ustanovitev pravne osebe javnega prava)

(1) Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.

(2) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.

82. člen

(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)

(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.

(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

7 Premoženje in financiranje občine

83. člen

(premoženje občine)

(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

(3) Občinski svet sprejme letni načrt prodaje finančnega premoženja.

(4) Občinski svet sprejme načrt ravnanja z nepremičnim in načrt ravnanja s premičnim premoženjem Občine Vodice.

(5) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določajo zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.

84. člen

(prihodki občine)

(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev skladno z zakonom.

(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna in sredstev skladov Evropske unije.

85. člen

(proračun občine)

(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v Poslovniku občinskega sveta.

(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.

(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejetje skladno z zakonom je odgovoren župan.

(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

86. člen

(sestava proračuna občine)

(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov in obrazložitve.

(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.

(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.

(5) Skupaj s predlogom proračuna občinski svet potrjuje tudi načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem.

87. člen

(izvrševanje proračuna občine)

(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.

(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, s predpisi, izdanimi na podlagi zakona, z odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.

(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora skladno z zakonom in s predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.

(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.

(5) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.

88. člen

(sprejetje proračuna občine)

(1) Proračun občine se sprejme z odlokom, rebalans oziroma spremembe proračuna občine pa se sprejmejo z odlokom o rebalansu proračuna oziroma z odlokom o spremembah proračuna.

(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.

(3) V odloku o proračunu se določijo obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.

(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni mogoče uravnovesiti proračuna občine.

89. člen

(začasno financiranje)

(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene.

V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v istem obdobju v proračunu za preteklo leto.

(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju skladno z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.

90. člen

(uporaba sredstev proračuna)

Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.

91. člen

(prerazporejanje proračunskih sredstev)

(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.

(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.

92. člen

(zaključni račun proračuna)

(1) Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto ter ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta.

(2) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta.

(3) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejetje do 15. aprila tekočega leta.

(4) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejetju.

93. člen

(zadolževanje občine)

Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, skladno s pogoji, določenimi z zakonom.

94. člen

(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)

(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda občinski svet.

(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. Obseg zadolževanja in izdanih poroštev se določi z odlokom o proračunu.

(3) Kadar občina z eno občino ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.

95. člen

(finančno poslovanje občine)

(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.

(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in s podzakonskimi predpisi.

96. člen

(javno naročanje)

Nakup blaga in storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

8 Splošni in posamični akti občine

8.1 Splošni akti občine

97. člen

(splošni akti občine)

(1) Splošni akti občine so statut, Poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.

(2) Občinski svet kot splošne akte sprejema tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.

(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, občinski svet sprejme sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.

(4) Postopek za sprejetje splošnih aktov občine ureja Poslovnik občinskega sveta.

98. člen

(statut občine)

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

99. člen

(poslovnik občinskega sveta)

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredijo organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

100. člen

(odlok občine)

(1) Z odlokom občina na splošen način ureja zadeve v svoji pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

(2) Z odlokom občina ureja tudi zadeve v preneseni pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

101. člen

(pravilnik)

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.

102. člen

(objavljanje splošnih aktov občine)

(1) Statut, Poslovnik občinskega sveta, Poslovnik nadzornega odbora, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu Občine Vodice in začnejo navadno veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

(2) V Uradnem glasilu Občine Vodice se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

8.2 Posamični akti občine

103. člen

(posamični akti občine)

(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

(2) S posamičnimi akti – s sklepom ali z odločbo – odloča občina o upravnih stvareh v lastni pristojnosti in v preneseni državni pristojnosti.

104. člen

(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)

(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izda občinska uprava v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.

(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh v preneseni državni pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov v upravnem sporu odloča pristojno sodišče.

9 Prehodne in končne določbe

105. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Vodice (Uradni list RS, št. 49/95, 31/98, Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/98, 15/04, 6/05, in Uradni list RS, št. 101/99 – odločba Ustavnega sodišča RS).

(2) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Odlok o vaških skupnostih Občine Vodice (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 10/1998 in 2/1999).

106. člen

(objava in začetek veljavnosti)

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Vodice.

Vodice, 8.7. 2014

Številka: 007-02/2013-014