Na podlagi 19. člena Statuta Občine Beltinci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/19) in v zvezi s 24. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2 in 18/23) je Občinski svet Občine Beltinci na 8.  seji dne sprejel

PRAVILNIK

O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI

BELTINCI

I.  Splošne določbe

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe občine Beltinci (v nadaljnjem besedilu: občina) za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja.

(2) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:

·  državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Uradni list EU L št. 327, z dne 21. 12. 2022, st. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2022/2472),

·  pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2022/2046 z dne 24. oktobra 2022 o spremembi prilog k Uredbi (EU) št. 1408/2013 glede njune prilagoditve, da se upoštevajo določbe Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter njegovega Protokola o Irski/Severni Irski (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2022, str. 55),  (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013),

·  pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013) ter

·  druge ukrepe občine.

2. člen

(način in višina zagotavljanja sredstev)

(1) Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.

(2) Letni program ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini z višino razpoložljivih sredstev za posamezne ukrepe, na predlog Odbora za kmetijstvo in prehrano, sprejme Občinski svet občine.

3. člen

(oblika pomoči)

Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.

4. člen

(opredelitev pojmov)

Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

(1) "pomoč" pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz prvega odstavka 107. člena  Pogodba o delovanju Evropske unije (prečiščena različica, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjena s Sklepom Sveta (EU) 2019/1255 z dne 18. julija 2019 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke (UL L št. 196 z dne 24. 7. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Pogodba);

(2) "kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;

(3) "kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013  Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str.1), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11);

(4) "primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;

(5) "predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

(6) "trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;

(7) "kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;

(8) "nosilec kmetijskega gospodarstva" je odgovorna oseba za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu;

(9) "podjetje v težavah" pomeni podjetje iz 59. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

(10)  "mikro podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

(11)  "intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(12)  "standard Unije" pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unija), ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Unije;

(13)  "naložbe za skladnost s standardom Unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;

(14)  "nezahtevna agromelioracija" je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;

(15)  "mladi kmet" pomeni kmeta kot je opredeljen v strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027 za Slovenijo, v skladu s členom 4(6) Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrt SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/1620 z dne 8. avgusta 2023 o začasnih nujnih ukrepih, ki za leto 2023 odstopajo od nekaterih določb Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta, za reševanje specifičnih problemov v sektorju sadja in zelenjave, ki so jih povzročili neugodni vremenski dogodki, ter o ukrepih v zvezi z njimi (UL L št. 199 z dne 9. 8. 2023, str. 101; v nadaljnjem besedilu Uredbe (EU) št. 2021/2115);

(16)  "enotno podjetje" pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

a)  podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,

b)  podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,

c)  podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,

d)  podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.

(17)  ''spodbujevalni učinek pomoči'' pomeni, da ima pomoč spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti;

(18)  "začetek izvajanja projekta ali dejavnosti“ pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, odvisno od tega, kar nastopi prej; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;

(19)  "naravne nesreče“ pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade, hurikane, izbruhe vulkanov in požare v naravi naravnega izvora;

(20)  "slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami,“ pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, neurja in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki v kmetijskem sektorju uničijo več kot 30 % povprečne letne proizvodnje, izračunane na podlagi predhodnega triletnega ali štiriletnega obdobja ali triletnega povprečja na podlagi predhodnega petletnega ali osemletnega obdobja, pri čemer sta izključeni najvišja in najnižja vrednost, v gozdarskem sektorju pa več kot 20 % proizvodnega potenciala gozdov;

(21)  "škodljivi organizem rastline“ pomeni katero koli vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali patogenega povzročitelja, škodljivega za rastline ali rastlinske proizvode;

(22)  "zaščitena žival“ pomeni katero koli žival, ki je zaščitena z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, vključno z živalskimi vrstami, za katere nacionalna zakonodaja določa posebna pravila za ohranitev populacije;

(23)  "neproizvodna naložba" pomeni naložbo, ki ne povzroči znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega gospodarstva;

(24)  "biogorivo na osnovi hrane" pomeni biogorivo iz 28. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472.

5. člen

(vrste pomoči in ukrepi)

Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah Evropske komisije, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov:

6. člen

(upravičenci do pomoči )

Upravičenci do pomoči so:

·  fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo merila za mikro podjetja, so dejavne v primarni kmetijski proizvodnji oziroma v kmetijskem sektorju pri ukrepu v skladu s 17. členom Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472, so vpisane v register kmetijskih gospodarstev, ter imajo na območju občine v lasti ali zakupu več kot 50 % svojih kmetijskih in gozdnih zemljišč;

·  fizične osebe in pravne osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter imajo na območju občine v lasti ali zakupu več kot 50 % svojih kmetijskih in gozdnih zemljišč;

·  fizične osebe in pravne osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013 in so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter imajo na območju občine v lasti ali zakupu več kot 50 % svojih kmetijskih in gozdnih zemljišč.

7. člen

(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)

(1) Do pomoči po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472 niso upravičeni subjekti, ki so:

·  naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;

·  podjetja v težavah.

(2) Pomoč po tem pravilniku se ne dodeli za:

·  pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

·  pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

(3) Pomoči po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, le-ta ni izterljiv.

8. člen

(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)

(1) Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega na občinski internetni strani, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom.

(2) V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.

(3) Podrobnejša merila za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se določijo v javnem razpisu.

9. člen

(spodbujevalni učinek)

(1) Pomoč v okviru ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472, razen ukrepa 2, se lahko dodeli, če obstaja spodbujevalni učinek pomoči.

(2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

·  ime fizične osebe oziroma naziv pravne osebe;

·  velikost podjetja;

·  opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;

·  lokacijo projekta ali dejavnosti;

·  seznam upravičenih stroškov;

·  vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter

·  izjave vlagatelja glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.

10. člen

(dodelitev sredstev)

(1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku odloča pooblaščena oseba na predlog strokovne komisije, ki jo imenuje župan.

(2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna.

(3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.

(4) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe.

11. člen

(izplačila sredstev)

Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:

·  dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),

·  druga dokazila, določena z javnim razpisom.

12. člen

(združevanje pomoči)

(1) Najvišji znesek pomoči in največja intenzivnost pomoči pri posameznih ukrepih iz 13. do 18. člena tega pravilnika, ne smeta preseči najvišjih zneskov pomoči in največje intenzivnosti pomoči iz 14., 15., 17. in 28. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472 ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Unije. 

(2) Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se lahko združuje z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s takim združevanjem ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472.

(3) Pomoč po tem pravilniku se v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 ne združuje s plačili iz drugega odstavka 145. člena in 146. člena Uredbe (EU) št. 2021/2115 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472. 

(4) Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne združuje s pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472.

II. Ukrepi v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472

13. člen

UKREP 1: Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)

(1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:

·  izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;

·  izboljšanje naravnega okolja, higienskih pogojev ali standardov za dobro počutje živali;

·  vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem s trajnostno energijo, energijsko učinkovitostjo, oskrbo in varčevanjem z vodo;

·  prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in povečanjem sekvestracije ogljika, ter spodbujanje trajnostne energije in energijske učinkovitosti;

·  prispevanje k trajnostnemu krožnemu biogospodarstvu ter spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij;

·  prispevanje k zaustavitvi in obrnitvi trenda izgube biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine.

(2) Pomoč se ne dodeli za:

·  naložbe v zvezi z namakanjem,

·  nakup plačilnih pravic;

·  nakup in zasaditev letnih rastlin;

·  dela v zvezi z odvodnjavanjem;

·  nakup živali;

·  ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine;

·  že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;

·  investicije, ki se izvajajo izven območja občine;

·  naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane;

·  stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;

·  obratna sredstva.

(3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v zvezi s primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:

·  Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,

·  Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.

14. člen

Podukrep  1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev

(1) Pomoč se lahko dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva v povezavi s primarno kmetijsko proizvodnjo.

(2) Upravičeni stroški:

·  stroške gradnje, nakupa, vključno z zakupom, ali izboljšanja nepremičnin, vključno z naložbami v pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi pomožni del pasivnega omrežja na zasebni lastnini zunaj stavbe, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

·  stroški nakupa strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

·  stroški honorarjev arhitektov, inženirjev in svetovalcev ter honorarji, povezani s svetovanjem o okoljski in gospodarski trajnosti, vključno s študijami izvedljivosti;

·  pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

·  stroški neproizvodnih naložb, povezanih z enim ali več posebnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (e), (f) in (g) tretjega odstavka 14. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472

(3) Pogoji za pridobitev pomoči:

·  predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; 

·  projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe;

·  pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi uredbe, ki ureja posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je pogojena s tem, da je bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt;

·  ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;

·  predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;

·  mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;

·  drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

(4) Intenzivnost pomoči znaša do 65 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ:

·  80 % upravičenih stroškov naložb, povezanih z enim ali več posebnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (e), (f) in (g) tretjega odstavka 14. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;

·  80 % upravičenih stroškov naložb mladih kmetov;

·  100% upravičenih stroškov neproizvodnih naložb, povezanih z enim ali več posebnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (e), (f) in (g) tretjega odstavka 14. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472.

(5) Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na  leto.

(6) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

15. člen

Podukrep 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov

(1) Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.

(2) Upravičeni stroški:

·  stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);

·  stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;

·  stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;

·  stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živin;

·  stroški neproizvodnih naložb, povezanih z enim ali več posebnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (e), (f) in (g) tretjega odstavka 14. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472.

(3) Upravičenci do pomoči:

·  posamezna kmetijska gospodarstva in/ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo;

(4) Pogoji za pridobitev pomoči:

·  ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe,

·  predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;

·  kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;

·  dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;

·  naložba, ki je predmet pomoči, se nahaja na območju občine;

·  drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.

(5) Intenzivnost pomoči je v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.

(6) Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na  leto.

(7) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.

16. člen

UKREP 2: Pomoč za komasacijo kmetijskih zemljišč (15. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)

(1) Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih zemljišč.

(2) Upravičeni stroški so stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi in nakupu kmetijskih zemljišč, vključno s stroški geodetskega pregleda.

(3) Pogoji za pridobitev:

·  zemljišča, vključena v zaokrožitev, ki je predmet pomoči, se nahajajo na območju občine,

·  načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih zemljišč;

·  mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe;

·  predračun oziroma ocena upravičenih stroškov.

(4) Intenzivnost pomoči znaša do 100 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.

(5) Najvišji skupni znesek pomoči za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 2.500,00 EUR na leto.

(6) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.

17. člen

UKREP 3: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)

(1) Cilj ukrepa je sofinanciranje naložb, ki se nanašajo na predelavo in trženje kmetijskih proizvodov.

(2) Upravičeni stroški:

·  gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepremičnin, vključno z naložbami v pasivno hišno ožičenje ali strukturirano polaganje kablov za podatkovna omrežja in po potrebi pomožni del pasivnega omrežja na zasebni lastnini zunaj stavbe, pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti;

·  nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;

·  splošne stroške na področju izdatkov iz točk (a) in (b), kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (a) in (b);

·  pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitve patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.

(3) Pomoč se ne dodeli za:

·  obratna sredstva;

·  že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;

·  stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;

·  naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane;

·  naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije.

(4) Pogoji za pridobitev pomoči:

·  dokazila o registraciji dopolnilne dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (v kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči);

·  predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; 

·  projektna dokumentacija za izvedbo naložbe;

·  naložba mora biti skladna z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja;

·  pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi uredbe, ki ureja posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je pogojena s tem, da je bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt;

·  ponudba oziroma predračun za načrtovano naložbo;

·  mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;

·  dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;

·  drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

(5) Upravičenci so kmetijska gospodarstva, dejavna na področju predelave in/ali trženja kmetijskih proizvodov, vpisana v register kmetijskih gospodarstev.

(6) Intenzivnost pomoči ne sme presegati 65 % upravičenih stroškov.

(7) Intenzivnost pomoči se lahko poveča na največ 80 % upravičenih stroškov naložb:

·  povezanih z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz točk (e), (f) in (g) tretjega odstavka 14. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472 ali z izboljšanjem dobrobiti živali;

·  naložb mladih kmetov.

(8) Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na  leto.

(9) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. 

18. člen

UKREP 4: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)

(1) Cilj pomoči je sofinanciranje dela stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:

·  naravnih nesreč;

·  slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami;

·  drugih slabih vremenskih razmer;

·  bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin ter zaščitenih živali.

(2) S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka.

(3) Upravičeni stroški so stroški zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.

(4) Upravičenci do pomoči imajo sklenjeno zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto.

(5) Pogoj za pridobitev je veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.

(6) Intenzivnost pomoči po tem pravilniku skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 70% stroškov zavarovalne premije.

(7) Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na  leto.

III.  Ukrepi de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013

19. člen

(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)

(1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:

·  ribištva in akvakulture;

·  primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;

·  predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:

a)  če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;

b)  če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

(2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.

(3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.

(4) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.

(5) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro podjetja, ki so po zakonu, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj ali likvidacijo, v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

(6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.

(7) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.

20. člen

(kumulacija de minimis pomoči)

(1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.

(2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.

(3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz. 100.000 EUR).

21. člen

(obveznosti prejemnika pomoči in občine)

(1) Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.

(2) Prejemnik mora k vlogi predložiti:

·  pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;

·  pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;

·  seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;

·  izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov, vezano na določilo sedmega odstavka 19. člena tega pravilnika.

(3) Občina bo z odločbo pisno obvestila prejemnika:

·  da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013,

·  o odobrenem znesku de minimis pomoči.

22. člen

UKREP 5: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v dopolnilno in nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis

(1) Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.

(2) Upravičeni stroški:

·  stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetiji;

·  stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetiji;

·  stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter dopolnilne in nekmetijske dejavnosti.

(3) Upravičenci do pomoči:

·  kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo z dopolnilno in nekmetijsko dejavnostjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine.

(4) Pogoji za pridobitev sredstev:

·  dovoljenje za opravljanje dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu;

·  dokazilo oziroma potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti, kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti;

·  dopolnilna in nekmetijska dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;

·  ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;

·  projektna dokumentacija za izvedbo naložbe;

·  poslovni načrt za izvedbo naložbe;

·  plačani račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;

·  drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

(5) Intenzivnost pomoči:

·  do 100 % upravičenih stroškov oziroma do 2.500,00 EUR na  leto.

Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo bil presežen skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 19. člena tega pravilnika.

23. člen

UKREP 6: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja

(1) Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.

(2) Upravičeni stroški:

·  stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije povezane z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;

·  stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede povezane z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;

·  stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje povezano z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov;

·  stroški udeležbe na sejmih, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov.

(3) Upravičenci do pomoči:

·  kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo z dopolnilno in nekmetijsko dejavnostjo, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter imajo sedež na območju občine.

(4) Pogoji za pridobitev sredstev:

·  dokazilo oziroma potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti;

·  račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;

·  program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov;

·  drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.

(5) Intenzivnost pomoči:

·  do 100 % upravičenih stroškov oziroma do 2.500,00 EUR na leto.

Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo bil presežen skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 19. člena tega pravilnika.

IV. Ukrepi de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013

24. člen

(splošne določbe o pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013)

(1) Do pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, razen za:

·  pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg,

·  pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,

·  pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi deje prednost pred uvoženimi.

(2) Do pomoči niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali države.

(3) Do pomoči niso upravičena mikro podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.

(4) Če je upravičenec ali enotno podjetje upravičenca dejavno v primarni kmetijski proizvodnji in je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se pomoč de minimis, dodeljena v skladu s tem pravilnikom lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 1407/2013/EU, do zgornje meje, določene v Uredbi 1407/2013/EU, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.

(5) Če je upravičenec ali enotno podjetje upravičenca dejavno v primarni kmetijski proizvodnji in je poleg tega dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena v skladu s tem pravilnikom lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2022/2514 z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 717/2014 glede njenega obdobja uporabe (UL L št. 326 z dne 21. 12. 2022, str. 8; v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU), če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 717/2014/EU.

(6) Poleg pomoči po tem pravilniku se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi se zaradi seštevanja teh pomoči presegla intenzivnost pomoči, določena za posebne okoliščine vsakega primera v pravnih aktih Unije.

(7) Skupni znesek pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, dodeljen kateremu koli upravičencu oziroma enotnemu podjetju, ne sme presegati zgornjih mej iz 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena.

(8) Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, to je pred odbitkom davka ali drugih dajatev.

25. člen

UKREP 7: Podpora ohranjanju oziroma povečevanju rodovitnosti tal

(1) Cilji pomoči je ohranjanje oziroma povečevanje rodovitnosti tal.

(2) Razlogi za ukrepanje so visoka kislost tal na območju občine, ki ima neugodne vplive na pridelavo kmetijskih rastlin. Podpora je zaradi tega namenjena zmanjševanju kislosti tal in s tem ohranjanju oziroma povečevanju rodovitnosti kmetijskih zemljišč.

(3) Pomoč se dodeli za stroške nakupa sredstev za zmanjšanje kislosti tal (nakup apnenčeve moke, agro apna ipd.), analizo zemlje.

(4) Intenzivnost pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov oziroma do 2.500,00 EUR na leto. Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo de minimis presegli omejitev iz šestega odstavka prejšnjega člena.

(5) Za pridobitev sredstev po tem ukrepu je potrebno predložiti:

·  vlogo za dodelitev sredstev za ta ukrep;

·  dokazila o nastalih stroških: plačani račun za nakup sredstev za zmanjšanje kislosti tal, analizo zemlje;

·  načrt apnenja, ki vsebuje časovnico apnenja na istem kmetijskem zemljišču (na vsaka tri leta) in predvideno količino sredstev za zmanjšanje kislosti tal na ha;

(6) Pomoč po ukrepu 7 se za iste kmetijske površine lahko pridobi na vsaka tri leta oziroma za analizo zemlje na vsakih pet let.

26. člen

(obveznosti prejemnika pomoči in občine)

(1) Prejemnik pomoči mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.

(2) Prejemnik mora k vlogi predložiti:

·  pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v obdobju treh poslovnih let (tekoče poslovno leto in predhodni dve poslovni leti);

·  pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;

·  seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;

·  izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo četrtega in petega odstavka 24. člena tega pravilnika.

(3) Občina bo pred dodelitvijo pomoči de minimis za potencialne upravičence preverila pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) in Ministrstvu za finance že dodeljeno pomoč de minimis ter bo MKGP-ju v 15 dneh po dodelitvi pomoči de minimis poročala o dodeljeni pomoči na obrazcu, ki je objavljen na spletnem mestu državne uprave.

(4) Občina bo  z odločbo pisno obvestila prejemnika:

·  da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013,

·  o odobrenem znesku de minimis pomoči.

V.  Drugi ukrepi občine

27. člen

UKREP 8: Sofinanciranje dejavnosti društev s področja kmetijstva

(1) Namen ukrepa je finančna pomoč za različne neprofitne oblike sodelovanja podeželskega prebivalstva v okviru letnega delovanja društev, povezanih s kmetijstvom, z namenom spodbujanja razvoja podeželja v občini.

(2) Upravičenci do pomoči so društva, ustanovljena v skladu z Zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg).

(3) Upravičenci do pomoči so društva, ki imajo v svojih temeljnih aktih opredeljeno dejavnost kmetijstva.

(4) Upravičeni stroški:

·  obratovalni stroški društva (npr. najem prostorov, elektrika, telefon ipd.),

·  drugi stroški nepridobitnih dejavnosti društva.

(5) Višina pomoči znaša do 100 % upravičenih stroškov.

(6) Podrobnejša merila za dodelitev sredstev po ukrepu iz tega člena se določi z razpisom.

VI. Nadzor in sankcije

28. člen

(1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe lahko preverja tudi Nadzorni odbor občine.

(2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:

·  da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;

·  da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;

·  da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.

(3) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.

(4) V primeru, da upravičenec odobrenih sredstev v pogodbeno določenem roku ne izkoristi, bodisi, da je le tega iz neupravičenih razlogov zamudil, bodisi, da se ugotovi kršenje pravil razpisa, izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.

VII.  Hramba dokumentacije

29. člen

Občina bo hranila evidence in vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev državnih pomoči in de minimis pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma zadnje dodelitve pomoči.

VIII  Končne določbe

30. člen

Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Beltinci za programsko obdobje 2015-2020  (Uradni list RS, št. 73/2015).

31. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 032-11/2023-8- 74/VIII

Datum: 02.10.2023