Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju Ur. list RS št. 33/2007,70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP, 106/2010 popr.),43/2011-ZKZ- C,57/2012,57/2012-ZUPUDPP-A, 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/2007, 122/2008, 45/2010, 36/2012) in 88. člena Poslovnika Občinskega sveta (Uradni list RS, št. 55/2007), je Občinski svet Občine Kranjska Gora na  svoji 19.  seji dne 10.10.2012  sprejel

ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE DM SK 6 (FABRKA) V MOJSTRANI

I.       Splošne določbe

1. člen

(podlaga za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje DM SK 6 (fabrka) v Mojstrani)

S tem odlokom se v skladu z dolgoročnim družbenim planom občine Jesenice za obdobje 1986 – 1995/2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/86, 2/88 in 2/90), odlokom o družbenem planu občine Jesenice za obdobje 1986 – 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 8/88, 6/89 in Uradni list RS,  št. 28/90, 31/90, 20/94) ter odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Jesenice za občino Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 30/96, 46/96, 58/98, 61/99, 49/00, 58/01 in 99/01) sprejme občinski podrobni prostorski načrt OPPN za območje DM SK 6 (fabrka) v Mojstrani (v nadaljevanju OPPN).

2. člen

(vsebina OPPN)

OPPN obsega besedilni del v obliki odloka in grafični del, poleg tega pa še obrazložitev in utemeljitev Odloka, seznam smernic nosilcev urejanja prostora in njihovo obrazložitev ter strokovne podloge.

OPPN v Odloku določa merila in pogoje za arhitekturne, krajinske in prostorske ureditve, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo narave in naravnih virov ter ohranjanje narave, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, določa vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.

II.     Ureditveno območje

3. člen

(območje OPPN)

Predmetni OPPN obravnava del zemljišča, ki so skladno z dolgoročnim in družbenim planom občine Jesenice za občino Kranjska Gora (Ur. l. RS, št. 30/96, 46/96, 58/98, 61/99, 49/00) opredeljeno kot območje za stanovanja in kmetije in sicer območje DM SK 6, ki se ureja z OPPN (prej UN). Obravnava se celotno območje, ki zajema naslednja zemljišča s parc. št.: del 2030/2, del 2030/13, 1364, 1361/1, 1308/1, 1357, 1365, 1358, 1370/1, 1366, 1368/5, 1367, 1368/4, 1370/2, 1368/2, 1375/32, 1375/28, 1371, 1372, 1374/2, 1361/2, 1369, 1361/5, 1375/123, 1375/122, 1375/75, 1375/121, 1375/78, 1375/77, 1361/3, 1361/6, 1361/4, 1373/2, 1373/3, 1373/4, 1361/7, 1373/17, 1373/1, del 1373/18, del 1373/19, del 1375/128, del 1375/79, del 1391/4, vse k.o. Dovje

Skupna površina območja urejanja meri cca. 28.000 m² in obsega naslednja zemljišča (vsa k.o. Dovje):

Vir: GURS, Prostor (Prostorski portal)

4. člen

(funkcija ureditvenega območja)

Območje predstavlja zemljišče na koncu Mojstrane, ob cesti v Vrata.

Območje je opredeljeno kot območje »SK«, namenjeno stanovanjem in kmetijam in spremljajočim dejavnostim. Območje ob obstoječi grajeni strukturi se nameni stanovanjem, južni del pa se navezuje že na sosednje območje, ki je namenjeno rekreaciji.

V severnem delu se predvidi gradnja novega stanovanjskega bloka ter ureditve, namenjene obstoječim objektom, predvsem ureditve parkirnih mest. V južnem delu se gradnje novih objektov ne predvidevajo, temveč le krajinske ureditve ter odstranitve obstoječih pomožnih objektov.

5. člen

V celotnem območju so dopustne naslednje vrste gradenj:

- odstranitve

- nove gradnje, skladno z grafičnim delom OPPN

- rekonstrukcije

- spremembe namembnosti

- krajinske ureditve: ureditve parkirišč, igrišč, zelenih površin

- gradnja komunalne in prometne infrastrukture, vključno s priključki

V celotnem območju je dopustno graditi gradbeno inženirske objekte in sicer tiste, ki po CC-SI sodijo v:

- razred 21120:lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste

- oddelek 22: cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi

- skupina 241: objekti za šport, rekreacijo in        drugi objekti za prosti čas

6. člen

Dopustne gradnje za posamezne objekte:

Za objekt 1 so dopustne:

- nove gradnje

- rekonstrukcije

- spremembe namembnosti znotraj dopustnih dejavnosti

Za objekt 2 so dopustne:

- odstranitve

- nove gradnje

- rekonstrukcije

- spremembe namembnosti znotraj dopustnih dejavnosti

Za vse ostale objekte so dopustne:

- odstranitve

- rekonstrukcije

- spremembe namembnosti znotraj dopustnih dejavnosti

Za nadstrešnice, garaže:

- nove gradnje (celotnega niza, skladno z grafičnim delom OPPN)

- rekonstrukcije

7. člen

V celotnem območju je dopustno graditi tudi nezahtevne in enostavne objekte in sicer:

Objekti za lastne potrebe:

- enoetažna pritlična lopa (v območju, določenem v grafičnem delu OPPN)

- utrjene dovozne poti

- rezervoar za utekočinjeni plin s priključkom na objekt

- zajetje, vrtina ali vodnjak

- zbiralnik za kapnico

- utrjena dvorišča

Poleg tega je možno graditi vse vrste pomožnih infrastrukturnih objektov, pomožnih energetskih objektov, pomožnih komunalnih objektov, pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja ter vrtin ali vodnjakov, potrebnih za raziskave.

8. člen

V območju so dopustne naslednje vrste dejavnosti:

- stanovanja

in sicer objekti, ki so skladno z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI) uvrščeni v skupini 111 – enostanovanjske stavbe in 112 – večstanovanjske stavbe

- gostinstvo

- dejavnosti, ki ne motijo okolice

in sicer objekti, ki so skladno z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI) uvrščeni:

v podrazred 12301 trgovske stavbe

v podrazred 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti

v podrazred 12420 garažne stavbe

v podrazred 1262 muzeji in knjižnice

Ureditev dodatnih dejavnosti je dopustna kot dopolnilo osnovnemu stanovanjskemu namenu, če to dopuščajo prostorske zmožnosti.

9. člen

(zmogljivost)

Objekt 1: 9 stanovanj

Objekt 2: 2 stanovanji

V vseh objektih je možno povečati število stanovanj, če je to mogoče zagotoviti znotraj obstoječih gabaritov in je na voljo zadostno število parkirnih mest, ki so lahko urejena tudi na skupnih parkiriščih. Možna pa je ureditev tudi manj stanovanj.

Možna je ureditev dopustnih dejavnosti, če je omogočen dostop in ustrezno število parkirnih mest.

Garaže, nadstrešnice:

Dopustna je gradnja celotnega niza, kot to prikazuje grafični del OPPN. Gradnja posameznih garaž ali nadstrešnic ni dopustna.

III.    Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

10. člen

(urbanistična zasnova)

Območje se uredi, odstranijo se pomožni objekti. Severni del območja je namenjen poselitvi, na južnem delu naj se uredijo prometne in parkirne površine in zelene površine.

Postavitev novih pomožnih objektov je dopustna skladno z grafičnim delom OPPN.

Znotraj območja je delno že urejena prometna in komunalna infrastruktura. Pred gradnjo novega stanovanjskega bloka (objekt 1) je potrebno urediti ustrezno komunalno infrastrukturo, da bo imel objekt zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, skladno s 66. členom ZGO.

Pred pričetkom gradnje bloka je potrebno odstraniti pomožne objekte v okolici.

Uredijo naj se zelenice, dovozne poti in parkirišča.

Lega objektov je določena v grafičnem delu OPPN, možna so odstopanja v okviru toleranc, določenih v 43. in 44. členu tega odloka.

Južni del območja naj se uredi: odstranijo naj se pomožni objekti. Območje naj se uredi tako, da se bo navezovalo na sosednje območje rekreacije na jugu.

11. člen

(regulacijski elementi)

V obstoječem naselju ni izrazitih gradbenih linij. Gradbeno mejo določa 5-metrski vodovarstveni pas Triglavske Bistrice na vzhodni strani območja in poplavno območje na JV strani območja.

12. člen

(indeks pozidanosti)

Indeks pozidanosti ni predpisan.

13. člen

(merila in pogoji za arhitekturno oblikovanje)

Oblikovanje objektov:

Objekt 1:

tloris: 10.30 m x 20.60 m

etažnost: K+P+1N + M; višina kolenčnega zidu max. 1.20 m

streha: dvokapnica, v naklonu 38° - 42°

Objekt 2:

tloris: 6.30 m x 13.30 m + 1.50 x 6.00 m

etažnost: K+P+M, višina kolenčnega zidu max. 1.20 m

streha: dvokapnica v naklonu 38° - 42°

Strehe: Strehe nad vsemi objekti morajo biti dvokapnice v naklonu 38° - 42°, sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Strehe so lahko tudi sestavljene nad razgibanim tlorisom, s strešinami v istem naklonu. Dovoljen je zaključek strešin s čopi, katerega naklon je lahko strmejši od osnovne strešine, a znotraj dovoljenih naklonov. Odpiranje streh je dopustno s frčadami, katerih oblika in naklon sta poljubna (za frčade ne velja določilo o dopustnih naklonih). Pogoj je, da je na enem objektu dopustna le ena oblika frčad. Dolžina frčad ne sme presegati ene polovice dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe, čopi na frčadah niso dopustni.

Strehe morajo biti krite s kritino sive barve. Kritina mora biti strukturirana in neodsevna.

Dovoljena je namestitev elementov za izrabo sončne energije na objekte, ki pa ne smejo segati preko slemena strehe.

Višina: višina objekta je določena za vsak tip objekta posebej in sicer je pogojena z etažnostjo in višino kolenčnega zidu. Višina je lahko tudi nižja od predpisane.

Fasade: Fasade morajo biti obdelane v svetlih tonih (bele, svetlo sive, sivo rjave, kot poudarki možna vidna opeka opečne barve), fasade so lahko tudi lesene (delno ali v celoti). Pri zatrepih, ki so delno ometani, delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.

Dopustni so balkoni v vseh etažah. Balkoni so lahko urejeni tudi nad izzidki.

Gradbeni materiali: Uporabljajo naj se krajevno značilni materiali. Kjer se izvede klet, mora  biti le-ta v betonski izvedbi. Po obodu kleti se predvidi drenaža (s filternim zasipom in ločilnim geosintetikom) ter uredi kontroliran odvod zaledne vode.

Arhitekturno oblikovanje objektov oz. gradenj se mora zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.

14. člen

Garaže:

tloris: niz garaž, posamezna garaža dim. na terenu 3.50 x 6.00 m

etažnost: P, višina max. 5.50 m

streha: dvokapnica, v naklonu 38°

materiali: opeka, les

Možnost gradnje garaž je na S delu območja OPPN (niz 9 garaž) in v osrednjem delu (niz 7 garaž), kot je prikazano v grafičnem delu OPPN. Niz garaža mora biti enoten (celoten niz enake višine in širine).

Nadstrešnice nad parkirišči:

tloris: pokriti celi nizi parkirišč, stebri na razdalji dolžine dveh parkirišč (4.40 x 5.40 m)

etažnost: P, višina max. 4.70 m

streha: dvokapnica, v naklonu 38°

materiali: les, kovina

Možnost gradnje nadstrešnic je južno od novopredvidenega objekta 1 (nadstrešnica, ki prekriva 5 parkirnih mest). Niz nadstrešnic mora biti enoten (celoten niz enake višine in širine).

Lope:

tloris: 2.50 x 3.00 + podest 2.50 x 1.00 m

etažnost: P, višina max. 3.60 m

streha: dvokapnica, v naklonu 38°

materiali: les

Za oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov velja, da morajo biti oblikovani skladno. Višine pomožnih objektov (lope) naj bodo med seboj usklajene. Gradnja nadstrešnic in garaž je možna le, če se gradijo v nizu (celoten niz naenkrat). Gradnja posameznih nadstrešnic ali garaž ni dopustna.

Postavitev lop je možna skladno z grafičnim delom OPPN. Lope morajo biti oblikovane skladno.

15. člen

Temelji:

Objekti morajo biti temeljeni pod globino zmrzovanja. V primeru, da bi se na nivoju dna pasovnih temeljev pojavile glinasto meljne zemljine, jih je potrebno odstraniti in nadomestiti s tamponom – kamnitim drobljenim materialom po plasteh. Kjer se naleti na samice apnenca in dolomita, jih je prav tako potrebno odstraniti in jih nadomestiti s tamponom.

Izkop za temelje posameznega objekta naj pregleda geomehanik in ob tem poda ustrezna dodatna navodila za temeljenje in gradnjo.

IV.    Merila in pogoji za parcelacijo

16. člen

(parcelacija)

Znotraj OPPN je možna izvedba nove parcelacije, ni pa nujna.

Za potrebe vrtičkov se parcelacija izvede skladno z grafičnim delom OPPN. 

Vse parcelacije se vršijo v soglasju lastnikov zemljišč.

17. člen

(odmiki)

Odmiki med objekti in od sosednjih zemljišč morajo zagotavljati neovirano obratovanje in vzdrževanje objektov. Zagotovljena mora biti požarna varnost in sanitarni predpisi.

Kadar objekt sega do meje sosednjega zemljišča, je potrebno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

18. člen

(zakoličba)

Zakoličba objektov je določena z dvema točkama v Gaus Kruegerjevem koordinatnem sistemu za vsak objekt. Točke zakoličbe določajo lego in smer objekta v prostoru.

Zakoličba se lahko spreminja v okviru dovoljenih toleranc.

Točke zakoličbe so podane le za objekt 1 in objekt 2, ostali objekti so obstoječi. Lega vrtnih lop naj bo skladna z grafičnim delom. Nadstrešnice naj se postavljajo nad parkirišči. Lega garaža je določena v grafičnem delu.

Objekt 1 ima koto pritličja, ki je enaka + 0.00 = 665.20 m n.v.

Objekt 2 ima koto pritličja, ki je enaka + 0,00 = 670.50 m n.v.

19. člen

(krajinska ureditev)

Proste površine naj se v največji meri ozelenijo in zasadijo z zelenjem. Kjer je mogoče, naj se ohranja obstoječa drevesa in skupine dreves. Predvidi se visokostebelna zasaditev ob cestah, parkirišča naj se ob robovih ozelenijo.

V grafičnem delu so zarisane parkirne površine znotraj zemljišč posameznih objektov, ki pa lahko odstopajo od grafičnega dela. Spremeni se lahko tudi točka uvoza na zemljišče. Za objekt 1 in objekt 2 naj bodo parkirna mesta zagotovljena ob ali v objektu.

Za premostitev višinskih razlik se uporabljajo blage ozelenjene brežine. Večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi. Oporni zidovi so lahko betonski, iz kamna v betonu ali obloženi s kamnom. Oporni zidovi naj bodo ozelenjeni. Možna je postavitev opornih zidov na mejo. Višina opornih zidov naj bo max. 1,20 m, razen če drugačne ureditve niso možne. Ograje naj bodo žive meje, lesene ali žičnate ograje.

Ulične svetilke morajo biti izbrane tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor enak 0%.

V.      Etapnost izvedbe prostorske ureditve

20. člen

Območje se lahko ureja postopoma. Pred gradnjo objekta 1 je potrebno odstraniti lope in ostale pomožne objekte v območju predvidenega objekta. Pogoj je, da imajo objekti, ki se gradijo, zagotovljeno minimalno komunalno oskrbo in parkirišča.

Ostale ureditve se lahko gradijo neodvisno in v poljubnem vrstnem redu.

Gradnja komunalne in prometne infrastrukture lahko poteka postopno, vendar mora tvoriti zaključene celote, ki se kasneje lahko dopolnjujejo.

VI.    Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

21. člen

Na obravnavanem območju ni nobena enota kulturne dediščine razglašena za kulturni spomenik.

Območje urejanja se nahaja v območju EŠD 27884 Mojstrana – Vas. Za načrtovanje ureditev oz. posegov (pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja) na območju OPPN je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Pred načrtovanjem prezentacije ostankov nekdanje Cementarne je treba izdelati elaborat celovitega prikaza zgodovine Cementarne, ki bo vključevala tudi zgodovinski prikaz postavitve objektov.

Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem in uničenjem tudi med gradnjo sosednjih objektov.

V grafičnem delu OPPN so prikazana območja, kjer se ohranjajo ostanki nekdanje Cementarne:

- območje gozdička na S delu območja

- območje ostankov zidov J od gozdička

- območje ostankov zidov na JV delu območja

Območja se uredijo, postavijo se predstavitvene table, ki prikazujejo zgodovino Cementarne. Na omenjenih območjih gradnja novih objektov ni dopustna. Možne so krajinske ureditve in postavitve nove urbane opreme.

22. člen

V obravnavanem območju ni registriranih arheoloških najdbišč.

Vkolikor se ob gradnji objektov naleti na arheološke ostanke, je potrebno najdbe zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi nemudoma obvestiti pristojni zavod.

VII.   Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave

23. člen

(narava)

Obravnavano območje ne sega na varovana območja naravnih vrednot, leži pa v območju neposrednega vpliva na naslednja varovana območja:

- posebno varstveno območje Julijske Alpe (3000253), SCI, Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) – Ur.l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08.

- posebno varstveno območje Julijske Alpe (5000019), SCI, Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) – Ur.l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08.

- Triglavski narodni park, tretje varstveno območje, Zakon o Triglavskem narodnem parku – Ur.l. RS, št. 52/10.

Na obravnavanem območju se nahajata območji z naravovarstvenim statusom:

- geomorfološka (hidrološka) naravna vrednota državnega pomena Vrata z identifikacijsko številko 5426, Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10)

- geomorfološka (hidrološka) naravna vrednota državnega pomena Bistrica z identifikacijsko številko 2836, Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10)

Posegi v varovalni pas vodotoka niso dovoljeni, razen izjem, ki jih določa 37. člen ZV-1.

Večjih vplivov na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost ne bo.

24. člen

Izvajalec gradbenih del mora med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Odpadke v času gradnje je potrebno odvažati na urejeno deponijo.

25. člen

(voda)

Vzhodno od obravnavanega območja teče Triglavska Bistrica. V območju 5-metrskega varovalnega pasu se upošteva Zakon o vodah (ZV-1).

Vse posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih območjih je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese poplavljanja in razlivanja na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.

Skladno s 14. in 37. členom ZV-1 je potrebno upoštevati odmik objektov od meje vodnega zemljišča vodotokov. Meja vodnega zemljišča se določa skladno s Pravilnikom o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (Ur.l. RS, št. 129/06).

Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa 37. člen ZV-1:

- gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo

- gradnja objektov javnega dobra po tem ali drugih zakonih

- ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda

- ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave

- gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oz. priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode)

- gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem

- gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije

Objekti morajo biti za odvajanje odpadne vode priključeni na javno kanalizacijsko omrežje. Interna kanalizacija mora biti grajena vodotesno. Meteorne vode je treba prioritetno ponikati. Meteorne vode s parkirnih površin je potrebno očistiti preko lovilcev olj. Drenažne in zaledne vode je potrebno neškodljivo odvajati oz. ponikati, ne da bi prišlo do erodiranj, zamakanja in poplavljanja okoliških površin. V kolikor ponikanje ni možno, je padavinske vode možno speljati v vodotok, s tem, da se priporoča zadrževanje padavinske vode pred iztokom. Ob tem pa se ne sme poslabšati kakovost recipienta in poplavna varnost območja.

Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja:

- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/05, 45/07, 79/09)

- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 45/07, 63/09)

- Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur.l. RS, št. 98/07)

- Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur.l. RS, št. 109/07, 33/08).

26. člen

Obravnavano območje se nahaja v III. vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, zato je potrebno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa (Odlok o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda v Občini Kranjska Gora, UVG št. 26/98, 23/02).

27. člen

JV del območja OPPN predstavlja poplavno območje in sicer del predstavlja poplavno območje velike nevarnosti (gladina vode višine nad 50 cm), del pa poplavno območje srednje nevarnosti (gladina vode do višine 50 cm).

Skladno z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur.l. RS, št. 89/2008) na poplavnem območju gradnja novih objektov ni dopustna.

Znotraj poplavnega območja so obstoječi objekti, za katere se dopustijo odstranitve, rekonstrukcije in spremembe namembnosti. Dopustna je tudi ureditev vrtičkov in postavitev pomožnih objektov (vrtne lope).

Obstoječi ostanki nekdanje Cementarne, ki so v poplavnem območju, se ohranijo, uredijo in predstavijo s predstavitvenimi tablami.

Poplavno območje je določeno in podrobneje obdelano v strokovni podlogi: »Elaborat poplavne varnosti«, št. 101/12, Janja Sodnik s.p., Zgornje Bitnje 189b, Žabnica, februar 2012.

VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

28. člen

(obramba)

V obravnavanem območju ni posebnih zahtev glede obrambe.

29. člen

(požarna varnost)

Upoštevati je potrebno zahteve za varstvo pred požarom in vso veljavno zakonodajo s tega področja. Zagotoviti je potrebno ustrezne odmike od mej in med objekti z namenom, da se prepreči širjenje požara na sosednje objekte. Zagotoviti je potrebno hidrantno omrežje za zagotovitev vira vode za gašenje ter neovirane dostope in dovoze za intervencijska vozila.

Za objekte, za katere je predpisana požarna študija skladno z veljavno zakonodajo s področja varovanja pred požarom, se le-ta izdela v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za posamezen objekt ter pridobi požarno soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje.

30. člen

(potresna ogroženost)

Obravnavano zemljišče v celoti leži v coni, kjer je predpisan g = 0,175 po karti »Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospeški tal« s povratno dobo 475 let. »G« pomeni projektni pospešek in je največja absolutna vrednost zapisa pospeška na prostem površju.

Gradbena konstrukcija objektov mora biti temu prilagojena.

IX.    Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

31. člen

Obstoječi objekti v obravnavanem območju so že priključeni na javno komunalno infrastrastrukturo. Ob gradnji novih objektov, jim je potrebno zagotoviti vsaj minimalno komunalno oskrbo, to je priklop na javno kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko omrežje ter zagotovitev dostopa z javne ceste.

Enostavni in nezahtevni objekti ne bodo priključeni na javno komunalno infrastrukturo.

32. člen

Merila in pogoji za oskrbo s pitno vodo:

Za oskrbo z vodo je v obravnavanem območju potrebno predvideti obnovo in povečavo obstoječega vodovoda. V območju sta dva obstoječa vodovoda: DN 50 in DN 80, ki se nadomestita z eno cevjo DN 100. Priključno mesto je jašek št. 7027, cca. 110 m izven območja OPPN, od koder se izvede omenjena cev DN 100.

V območju OPPN se predvidita dva nova hidranta in sicer eden na S strani območja, ob uvozu na nova parkirišča in eden Z od novo predvidenega stanovanjskega bloka (objekt 1).

Novo predvideni objekti imajo vsak svoj priključek in vodomerni jašek pred objektom. Za objekt 2 se delno ohrani obstoječ priključek (od obstoječega jaška ob cesti), do tam pa se izvede nov priključek.

Razvod vodovoda je podrobneje obdelan v strokovnih podlogah in sicer v: »Vodovod in kanalizacija«, APP Jesenice d.o.o., št. I/3286-1/10-K, marec 2012.

33. člen

Merila in pogoji za odvajanje odpadnih vod:

V obravnavanem območju je obstoječa javna kanalizacija. Novo predvidene objekte je možno priključiti nanjo v jaških M03002A, M03004 in M01005. Na priključku med objektom in priklopom na javno kanalizacijo je potrebno predvideti čistilni jašek.

Meteorne vode se ponikajo. Za posamezne objekte se uredijo ponikovalnice na lastnih zemljiščih. Meteorne vode s parkirnih površin se pred ponikanjem očistijo v lovilcu olj. Odvodnjavanje z dvorišč objektov mora biti urejeno tako, da se meteorne vode z dvorišč ne stekajo na cesto.

Kanalizacija je podrobneje obdelana v strokovnih podlogah in sicer v: »Vodovod in kanalizacija«, APP Jesenice d.o.o., št. I/3286-1/10-K, marec 2012.

34. člen

Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo:

Obstoječi objekti na obravnavanem območju se napajajo iz TP 457 MHE Mojstrana. V primeru, da obstoječi vodi ovirajo novogradnje objektov, je vode pred pričetkom gradnje potrebno zaščititi ali prestaviti.

Novo predvideni objekti se priključijo na obstoječe NN elektroenergetsko omrežje preko novih priključkov. Priključne merilne omarice morajo biti dostopne z javnih površin.

Preko obravnavanega območja na južni strani poteka VN elektro vod, ki pa ne ovira predvidenih ureditev.

V sklopu objektov (na strehe ali ograje) je možna postavitev sončnih elektrarn (fotovoltaika).

35. člen

Merila in pogoji za ogrevanje:

Objekti se ogrevajo individualno. Za ogrevanje objektov je možno uporabljati plin, kurilno olje, trda goriva, alternativne vire kot npr. toplotne črpalke, biomasa, izraba sončne energije in podobno.

36. člen

Merila in pogoji za oskrbo s telekomunikacijami:

V območju OPPN je obstoječe TK omrežje. Novi priključki za novo predvidene objekte se izvedejo iz obstoječega omrežja, iz obstoječega jaška pri objektu Triglavska 59.

Na fasado objekta se vgradi priključna omarica.

Po obravnavanem območju potekajo obstoječi zemeljski Telekom kabli, ki jih je potrebno pred pričetkom gradnje zakoličiti in ustrezno zaščititi.

Kabelsko in TK omrežje je podrobneje obdelano v strokovnih podlogah in sicer v »OPPN za območje urejanja DM SK6 (Fabrka) v Mojstrani, Telekomunikacijsko kabelsko omrežje«, št. 20022002, Dekatel d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana, februar 2012.

37. člen

Merila in pogoji za oskrbo s kabelskim kanalizacijskim sistemom:

V območju OPPN je obstoječ razvod KKS. Novo predvidene objekte je možno priključiti na obstoječe KKS omrežje. Dovod na objektih mora biti zaključen v podometnih omaricah, pri tem pa morajo biti upoštevani izvedbeni standardi in tehnične rešitve upravljalca. Morebitne prestavitve obstoječega omrežja je potrebno projektno obdelati v fazi PGD.

Kabelsko in TK omrežje je podrobneje obdelano v strokovnih podlogah in sicer v »OPPN za območje urejanja DM SK6 (Fabrka) v Mojstrani, Telekomunikacijsko kabelsko omrežje«, št. 20022002, Dekatel d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana, februar 2012.

38. člen

Javna razsvetljava:

Lahko se predvidi osvetlitev ceste v območju.

39. člen

Zbiranje in odvoz odpadkov:

Zagotovijo se skupni prostori za ločeno zbiranje odpadkov in sicer ob novo predvidenem stanovanjskem bloku (objekt 1) in ob obstoječem bloku Mojstrana 59.

Na vrtičkih se predvidijo kompostniki za odlaganje zelenega odpada.

Sneg je možno odlagati na prostih površinah ob cesti, izven križišč.

40. člen

(prometna ureditev)

Dostop, prometna ureditev:

Območje se nahaja južno od državne regionalne ceste RT-908/1383 Mojstrana - Vrata.

Skozi obravnavano območje pa poteka občinska javna pot JP 690640.

15-metrski varovalni pas regionalne ceste poteka preko obravnavanega območja na zahodni strani. Za vse posege v varovalni pas je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljalca.

Uredi se obstoječe križišče regionalne in občinske ceste. Priključek se obnovi tako, da se os javne poti priključuje pravokotno na os regionalne ceste. V območju priključka se cesta uredi z obojestranskim pločnikom. Križišče bo z rekonstrukcijo bolj pregledno.

Znotraj območja se občinska cesta uredi, ostane pa na istem mestu. Cesta se uredi tako, da omogoča dostop do objektov, na južni strani območja, ki se že navezuje na sosednje območje za rekreacijo, se cesta uredi le po potrebi (lahko ostane makadamska).

Ureditev cestnega priključka je podrobneje obdelana v strokovni podlogi »Odlok o občinskem prostorskem načrtu za območje DM SK 6 (Fabrka) v Mojstrani«, št. načrta 1438, ki ga je izdelalo podjetje Projektivni biro Lunar d.o.o., Kranj, v novembru 2011.

41. člen

Uredijo se nova parkirna mesta:

Objekt 1: Za novo predvideni stanovanjski blok se uredi novo parkirišče južno in zahodno od objekta. Skupno se zagotovi 18 parkirnih mest, kar zadostuje za 9 stanovanj (2PM / stanovanje).

Objekt 2: za vsako stanovanjsko enoto je potrebno urediti vsaj 1 PM. Možna je ureditev parkirišč v objektu (v garaži v kleti) ali na dovozu.

Obstoječi objekti: Ob obstoječih stanovanjskih blokih se obstoječa parkirišča obnovijo. Ob bloku Mojstrana 59 se uredi dovoz na parkirišče, pravokotno na dovozno cesto, obstoječa asfaltirana površina se zmanjša.

Na severnem delu, ob priključku na regionalno cesto, se uredi novo parkirišče, na katerem je možno zgraditi 15 garaž. V kolikor se garaže ne gradijo, se izvede ustrezno število parkirnih mest dim. 2.50 x 5.00 m. Pred izvedbo parkirišča je potrebno odstraniti pomožne objekte na območju novo predvidenega parkirišča.

Na južnem delu območja je predvideno še eno parkirišče s skupno 18 parkirnimi mesti, ki bo namenjeno obstoječim objektom. V obstoječih objektih je možna ureditev dopustnih dejavnosti, ob tem pa je nujno zagotoviti dostop in parkirišča.

Za stanovanjske objekte je ob povečavi stanovanjskih enot v posameznem objektu potrebno zagotoviti vsaj po 1 PM/stanovanje, za potrebe drugih dejavnosti se za izračun potrebnih parkirnih mest upoštevajo PTI - Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, Prometno – tehnični inštitut).

Okolica večjih parkirišč naj se v čimvečji meri zazeleni in zasadi z visokimi drevesi (1 drevo / 3PM).

X.      Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora

42. člen

Obravnavano območje ne bo povzročalo prekomernih vplivov na sosednje enote urejanja. Vplivi ne bodo presegali mejnih vrednosti, ki jih določa okoljska zakonodaja za posamezna področja, razen v primeru hrupa v času gradnje.

Zato je v času gradnje potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe:

- gradbeni stroji ne smejo obratovati sočasno

- tovorna vozila morajo biti v času nakladanja gradbenega materiala ugasnjena

- gradbena dela lahko potekajo v dnevnem času med 6.00 in 18.00 uro

XI.    Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev

43. člen

(tolerance)

Objekti:

Dimenzije objektov lahko odstopajo od dimenzij določenih v grafičnem delu OPPN do +15 %, dimenzije so lahko tudi manjše od predpisanih.

V kolikor se dimenzije objektov spreminjajo v okviru dovoljenih toleranc, morajo biti stranice še vedno v razmerju najmanj 1:1,2.

Objekte je možno projektirati tudi z manjšimi izzidki, ki pa ne smejo presegati 15 % zazidane površine in morajo upoštevati minimalne predpisane odmike.

Kota pritličja +-0,00 lahko odstopa za +-0,50 m od določene, vendar kota pritličja ne sme biti višja kot 1,00 m nad koto terena pri vhodu.

Lega objekta in s tem zakoličba se lahko spreminjata (+-2,00 m), vendar morajo biti zagotovljeni minimalni predpisani odmiki. Objekte je možno tudi rotirati, a največ za 5°.

V kolikor se ne gradi niza garaž ali nadstrešnic, je na tem mestu možna ureditev parkirnih mest. Na mestu, kjer so v grafičnem delu OPPN predvideni nizi garaž, je možna tudi gradnja nadstrešnic.

Komunalna infrastruktura:

Potek glavnega razvoda vseh komunalnih vodov lahko odstopa od razvoda, določenega v grafičnem delu OPPN, če se ugotovi, da je to tehnično in ekonomsko boljša rešitev. Ob zagotavljanju ustreznih medsebojnih odmikov se zaporedje komunalnih vodov lahko spremeni.

Priključki na komunalne vode za posamezne objekte lahko odstopajo od tistih, določenih v grafičnem delu OPPN in se prilagajajo tlorisu posameznega objekta.

Objekta 1 in 2 morata imeti zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, ostali komunalni priključki niso nujni.

44. člen

Odstopanja od tehničnih rešitev:

Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to ureditvijo, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljevarstveni pogoji.

XII.   Obveznosti investitorjev in lastnikov nepremičnin pri izgradnji komunalne opreme na območju OPPN

45. člen

(gradnja komunalne opreme)

Gradnjo komunalne in prometne infrastrukture zagotovi lastnik predmetnih zemljišč. Izvedbo komunalnih priključkov za posamezne objekte morajo izvesti lastniki predmetnih objektov. 

XIII. Končne določbe

46. člen

Odlok je stalno na vpogled na Občini Kranjska Gora, na oddelku, ki je pristojen za urejanje prostora, na krajevni skupnosti Dovje - Mojstrana in na Upravni enoti Jesenice.

Odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin.

Štev:07-09/2012-1

Kranjska Gora, dne 10.10.2012