Na podlagi 45.člena Ustave Republike Slovenije ( Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a) 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 30. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 12/23) in 23. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo, 6/19 in 11/19), 15. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 4/16) in 22. člena Poslovnika Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo občine Središče ob Dravi št. 6/16 ) ter 27. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik občine Ormož, št. 07/07 in Uradno glasilo občine Sveti Tomaž št. 20/17 in 9/18) in 29. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik občine Ormož, št. 07/07 in Uradno glasilo občine Sveti Tomaž, št. 20/17 in 9/18) so Občinski svet Ormož, Občinski svet Občine Središče ob Dravi in Občinski svet Občine Sveti Tomaž na 1. skupni izredni seji, dne 13.3.2024, sprejeli naslednji

SKLEP

O ZAČETKU ZBIRANJA PODPISOV OBČANOV ZA VLOŽITEV PETICIJE ZOPER POSTAVITEV AZILNEGA DOMA

Na podlagi Sklepa Vlade Republike Slovenije št. 21400-4/2024/2 z dne 29. 2. 2024, sprejetega na 93. redni seji Vlade Republike Slovenije, se z dnem 13. 3. 2024 prične zbiranje podpisov občanov za vložitev peticije zoper sprejeti sklep v zadevi postavitve izpostave azilnega doma na mejnem prehodu Središče ob Dravi.

Občani, ki so proti postavitvi azilnega doma in se strinjajo s cilji in zahtevami peticije, so pozvani k podpisu peticijskega lista.

Cilji peticije so naslednji:

Zahtevamo, da se sklep Vlade RS št. 21400-4/2024/2, sprejet na 93. redni seji Vlade RS dne 29.2.2024 v zadevi postavitev azilnega doma na mejnem prehodu Središče ob Dravi v celoti prekliče.

Zahtevamo, da se ponovno preučijo lokacije za postavitev azilnega doma, pri čemer se upoštevajo interesi in mnenja lokalne skupnosti.

Zahtevamo transparentnost in vključenost lokalne skupnosti v odločevalske procese glede postavitve azilnega doma.

Podpisi občanov se zbirajo na sedežih Občin Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž.

Zbiranje podpisov se izvaja v obdobju od 13.3.2024 do 18.3.2024.

Ta sklep velja takoj po sprejemu na skupni izredni seji vseh treh občinskih svetov, dne 13.3.2024 in se objavi na spletnih straneh občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, oglasnih deskah ter drugih primernih mestih v občini.

Številka: 03231-1/2024 

Datum:13.3.2024

Župan Občine Središče ob Dravi

Toni Jelovica

Številka: 032-0002/2023           

Datum:13.3.2024         

Župan Občine Ormož

Danijel Vrbnjak, mag. posl. ved

Številka: 007-0009/2024           

Datum:13.3.2024         

Župan Občine Sveti Tomaž

Mirko Cvetko

OBRAZLOŽITEV:

V občinah Središče ob Dravi, Ormož in Sveti Tomaž smo globoko zaskrbljeni zaradi kršenja naših ustavnih pravic, ki je posledica enostranske odločitve Vlade Republike Slovenije glede postavitve azilnega doma na našem območju.

Ustava Republike Slovenije jasno zagotavlja pravico do sodelovanja pri odločanju o zadevah, ki vplivajo na življenje posameznika in skupnosti. To vključuje tudi pravico do obveščenosti, pravico do sodelovanja pri odločanju ter pravico do pritožbe in uveljavljanja pravnega varstva v primeru, da so naše pravice kršene.

Enostranska odločitev Vlade RS brez posvetovanja z lokalno skupnostjo ne le krši našo pravico do sodelovanja pri odločanju, ampak tudi našo pravico do informiranosti o odločitvah, ki vplivajo na naše življenje. To neupoštevanje naših ustavnih pravic postavlja vprašanje verodostojnosti in legitimnosti odločevalskih procesov v državi.

Poleg tega je tudi naša pravica do varstva osebnega in družinskega življenja, ki jo zagotavlja ustava, ogrožena zaradi morebitnih negativnih posledic, ki jih lahko prinese postavitev azilnega doma na našem območju. Prisilna migracija velikega števila ljudi lahko resno vpliva na naše življenje in varnost ter nam odvzame občutek varnosti in stabilnosti v naši skupnosti.

Zato vztrajamo, da se spoštujejo naše ustavne pravice in da se odločitve, ki vplivajo na naše življenje, sprejemajo v skladu z načeli demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic. To je ključno za ohranjanje integritete in stabilnosti družbe ter za zagotavljanje pravičnega in uravnoteženega razvoja celotne skupnosti.

Postavitev azilnega doma brez vključevanja lokalne skupnosti in brez soglasja predstavlja kršitev demokratičnih načel in pravice do sodelovanja pri odločanju o vprašanjih, ki se tičejo našega življenjskega prostora.

Enostranska odločitev Vlade RS brez posvetovanja z lokalno skupnostjo kaže na pomanjkanje spoštovanja naših pravic in interesov kot prebivalcev tega območja.

Poleg tega lahko postavitev azilnega doma na državni meji povzroči številne negativne posledice za našo skupnost, druge lokalne skupnosti in tudi na lokalno skupnost sosednje države.

Vpliv na varnost, socialno strukturo, gospodarsko rast in okolje je lahko zelo resen.

Naša skupnost lahko utrpi škodo zaradi morebitnega povečanja kriminala, pritiska na socialne storitve in infrastrukturo, kot so šole, zdravstvene ustanove, prometne povezave, itd.

Poleg tega lahko priseljevanje večjega števila ljudi v kratkem času povzroči tudi težave v sprejemu in integraciji beguncev ter migrantov v našo skupnost.

Kršitve pravic lokalne skupnosti v tem procesu so nedopustne in zahtevamo, da se naše pravice in interesi upoštevajo v vseh odločevalskih procesih, ki vplivajo na naše življenje. Ključno je, da se vzpostavi dialog med vladnimi organi in lokalno skupnostjo ter da se odločitve sprejemajo skupaj, na podlagi javnega posvetovanja in spoštovanja pravic vseh vpletenih strani.

To je temelj demokratičnega in pravičnega družbenega urejanja, ki ga zahtevamo in pričakujemo.

V sodobnem svetu, ki se sooča z izzivi migracij in begunstva, je postavitev azilnih domov postala ključna tema razprave v mnogih lokalnih skupnostih. Kljub nujnosti zagotavljanja zatočišča za ljudi, ki bežijo pred nasiljem in preganjanjem, se v mnogih primerih občine in njihovi prebivalci odločno upirajo postavitvi azilnih domov v njihovi bližini. Ta odpornost izhaja iz kompleksne kombinacije ekonomskih, socialnih, varnostnih in kulturnih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati in razumeti.

Najprej je treba prepoznati, da lokalne skupnosti niso neposredno vpletene v odločanje o postavitvi azilnih domov. Pogosto se odločitve sprejemajo na višjih ravneh vladnih in političnih institucij, pri čemer se mnenja in zaskrbljenosti lokalnih prebivalcev včasih spregledajo ali prezrejo. Ta pomanjkanje participacije in transparentnosti v procesu odločanja lahko ustvari občutek nezaupanja in nemoči med lokalnim prebivalstvom.

Drugič, zaskrbljenost lokalnih skupnosti se pogosto nanaša na vprašanja varnosti. Ne glede na dejstvo, da večina migrantov, ki iščejo azil, beži pred nasiljem in preganjanjem, se v lokalnih skupnostih pogosto pojavljajo skrbi glede morebitnih varnostnih tveganj, povezanih s prisotnostjo azilnih domov. Strah pred kriminalom, poslabšanjem javnega reda in morebitnimi terorističnimi grožnjami lahko okrepi nasprotovanje postavitvi azilnih domov.

Poleg tega se lokalni prebivalci pogosto bojijo negativnih ekonomskih posledic, povezanih z azilnimi domovi. V nekaterih primerih se lahko zdi, da so viri in finančna podpora, ki bi jih morali nameniti lokalnemu prebivalstvu, preusmerjeni k zagotavljanju pomoči migrantom. To lahko povzroči napetost med skupnostmi in ustvari občutek, da lokalno prebivalstvo ni ustrezno zaščiteno ali podprto.

Poleg tega se kulturne in socialne razlike lahko izkažejo za izzivno za integracijo migrantov v lokalno skupnost. Razlike v jeziku, religiji, običajih in kulturi lahko ustvarijo občutek neugodja ali strahu med lokalnim prebivalstvom. Pogosto se pojavijo tudi pomisleki glede možnosti za uspešno vključevanje migrantov v lokalno družbo, kar lahko okrepi nasprotovanje postavitvi azilnih domov.

V zaključku je jasno, da se lokalne skupnosti ne strinjajo z postavitvijo azilnih domov iz različnih razlogov. Ta nestrinjanja izhajajo iz skrbi glede varnosti, ekonomskih posledic, kulturnih razlik in pomanjkanja participacije v procesu odločanja. Za rešitev teh izzivov je ključnega pomena, da se v proces odločanja vključi lokalno prebivalstvo, da se zagotovi transparentnost, da se upoštevajo lokalne potrebe in da se izvedejo ustrezni ukrepi za spodbujanje integracije in harmoničnega sobivanja med vsemi skupnostmi.

Občinska uprava