Na podlagi
13. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 odl. US in 90/12) in 16.
člena
Statuta Občine Komen
(Uradni list RS, št. 80/09) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne
dediščine št. 35106-0265-1/2013 z dne 15. 4. 2013 je Občinski svet
Občine Komen na 20. redni seji dne 19. 6. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
razglasitvi domačije Tupelče 4, Petrovi, za kulturni spomenik lokalnega
pomena |
1. člen |
Za
kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Tupelče
– Domačija Tupelče 4, Petrovi, EŠD 9459 (v nadaljnjem besedilu:
spomenik). |
2. člen |
(1)
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so: |
– Domačija
zaprtega tipa zavzema osrednje mesto na severnem robu vasi. |
–
Stavbnemu razvoju domačije lahko sledimo od 18. do 20. stoletja.
Najstarejši objekt znotraj domačije je nadstropna, s skrlami krita
prvotno stanovanjska hiša, ki se ji je z leti spremenila funkcija.
Razvoj se zaključi s stanovanjsko hišo iz zadnje četrtine 20. stoletja,
zgrajeno na zahodnem robu niza. |
–
Adicijski niz domačije poteka od nadstropnega gospodarskega poslopja
prek najstarejšega objekta znotraj domačije z zunanjim zidanim
stopniščem in pokritim gankom na prirezanih stebričkih. V nadaljevanju
iste stavbe je vhodna lopa z vodnjakom s trebušasto oblikovanim oklepom,
datiranim 1842, klenica, tudi pri štirni. Niz se zalomi z veliko
nadstropno stanovanjsko hišo, krito s skrlami, ki zapira severni rob
dvorišča. Njena zasnova je večprostorna z notranjim stopniščem in
asketsko oblikovano dvoriščno fasado, s kamnitimi okenskimi in vratno
odprtino, datirano 1901. Med hišo in lopo je vrinjena še ena kot
stanovanjska hiša visoka enota, krita s korci. Pred njo je v kotu
dvorišča kamnita miza z napisom na robu 1796, LE TO MISO JE DELAU IURI
PETELIN. Proti zahodu se nadaljujejo gospodarska poslopja, ta prvi
skedenj z letnico 1907 na vhodnem portalu in banjasto obokan hrm pod
njim, kuhnca za prašiče pred njim, v nadaljevanju pa drugi skedenj z
letnico 1839 na vhodnem portalu. Niz se zaključi z novejšim nadstropnim
stanovanjskim poslopjem iz druge polovice 20. stoletja. |
– Čez
vaško pot se nahaja še eno gospodarsko utilitarno oblikovano poslopje z
dvoprostorsko zasnovo, z dvokapno korčno streho ter s kamnitim zidom
zaščiten velik vrt. Stegnjen nadstropni niz sestavlja štala za živino s
kamnitim portalom in v nadaljevanju listnik ter senik v nadstropju.
Zraven vhoda je vodnjak in betonsko korito za napajanje živine, nasproti
pa večji gnojnik z obokanim dnom. |
– Gre za
tipičen primer kraške arhitekture in adicijske rasti domačije z
dodajanjem posameznih celic glede na potrebe in zmožnosti. Pri tem se
poslopja iz različnih časovnih obdobij nizajo ob robu parcele in
ustvarijo zaprto dvorišče, katerega preostali odprti del zaprejo z
visokim zidanim kamnitim zidom s polkrožno zaključenim kamnitim portalom
s skrlatim pristreškom na konzolah. Drugi vhod je pod lopo s trikotniško
oblikovano kamnito preklado s konzolami in profiliranim pristreškom.
Samo dvorišče, bôrjač, je z visokim kamnitim zidom razdeljen v dva dela,
prehod med njima je poudarjen s kamnitima slopoma, ki se zaključujeta s
prirezano piramido. Vzhodnejši del dvorišča je razdeljen s kamnitim
zidom še na vrt, kjer je gospodinja gojila priročno zelenjavo.
|
– Domačija
je imela urejeno lastno oskrbo z vodo, kar je bilo za Kras prej izjema
kot pravilo, hkrati pa je bil vodnjak, datiran 1842, pod lopo, kar je
omogočalo priročno zajemanje vode tudi v slučaju slabega vremena.
Postavljen je zraven kuhinje, kjer se je glavnina vode tudi rabila.
|
–
Gospodarska, utilitarno oblikovana poslopja z lastno oskrbo z vodo za
živino se nahajajo tudi izven zaprtega kroga domačije čez vaško pot.
|
– Stavbe
so zidane iz kamna, zidovi so dvoslojni z vmesnim polnilom, za vezivo je
uporabljena apnena malta, ometi so apneni. Najstarejši poslopji sta
kriti s skrlami, novejše pa z opečnimi korci. Izjema je najnovejša, s
korci krita stanovanjska hiša, ki je grajena iz opeke. V poslopja se ni
posegalo, tako da so ohranjeni vsi avtentični materiali: leseni
stropovi, podovi, leseno ostrešje, skrlati strešni venci, leseno stavbno
pohištvo … Gradbene konstrukcije so prvobitne, protipotresni plošči sta
bili konec 20. stoletja nameščeni le nad skednjema. Okenske in vratne
odprtine so opremljene z enostavnimi kamnitimi okvirji, datiranimi od
1839 do 1907. Posebno mesto med arhitekturnimi detajli zavzemata kamnita
miza z napisom in datacijo 1796 ter kamnit oklep vodnjaka pod lopo iz
obdelanih klesanih kamnov. Oklep okroglega tlorisa je sestavljen iz več
kosov, z notranje strani raven. Zunanje stene pa izklesane v hruškast
profil s plitvo reliefno izklesanim Kristusovim monogramom in letnico
izdelave 1842. |
– Domačija
še vedno služi svojemu prvotnemu namenu, tako bivanju kot kmetovanju in
je v uporabi. |
– Poleg
bogatih elementov oblikovanja od druge četrtine 18. stoletja naprej ima
domačija tudi bogat premični inventar. Ohranjena je oprema notranjih
prostorov stanovanjske hiše. |
– Na
domačiji je rojenih več slovenskih izobražencev, ki so pomembno
zaznamovali ta prostor v preteklosti. |
– Domačija
Tupelče 4 ima izjemno kulturno vrednost, predstavlja vrhunske dosežke
ustvarjalnosti enega redkih še ohranjenih primerov razvoja kraške
domačije od 18. do 20. stoletja z ohranjenimi izvornimi konstrukcijami,
gradivi kot nenazadnje tudi namembnostjo. |
(2)
Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj
in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: |
Varujejo
se vsi objekti domačije v celoti, njihovi gabariti, tlorisna zasnova,
izvorne konstrukcijske zasnove in gradbeni materiali, razporeditev
okenskih in vratnih odprtin, kamniti okvirji oken in vrat, vhodni
portali na domačijo, kamnito stopnišče in gank prvotne stanovanjske
hiše, vsi kamniti tlaki tako v notranjih prostorih kot pred stanovanjsko
hišo, skrlati strešni napušči, funkcionalna zasnova notranjosti in
pripadajoči zunanji prostor, stavbno pohištvo, kamniti vodnjak, kamnita
miza s klopjo, kamniti zidovi domačije in vrta, komunikacijske in
infrastrukturne navezave na okolico, pojavnost v prostoru in vedute ter
celovitost dediščine v prostoru. |
3. člen |
(1)
Spomenik obsega nepremičnine: parcele št. 1618/1, 1620/1, 1620/2, 1621/1
in 1621/2 v celoti in del parcele št. 2719/5, ki predstavlja javno pot,
vse k.o. 2415 – Kobjeglava ter stavbe št. 304, 305, 85, 301, 302 in 359.
|
(2) Meje
spomenika so vrisane na topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na
digitalnem katastrskem načrtu (DKN). |
(3)
Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka, ki sta sestavni del tega
odloka, hranita Občina Komen in Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, OE Nova Gorica. |
4. člen |
(1) Za
spomenik velja varstveni režim, ki prepoveduje rušitev kakršnega koli
njegovega dela in določa varovanje: |
–
pristnosti – avtentičnosti vseh sestavin, |
– tlorisne
in višinske zasnove (gabaritov), |
– gradiv
(gradbenih materialov) in konstrukcijske zasnove, |
–
oblikovanosti zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon
strešin, strešni napušči, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
|
–
funkcionalne zasnove notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
sestavin in pritiklin, |
–
stavbnega pohištva, |
–
komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico, |
– značilne
obstoječe parcelne strukture ter členitev (kamniti zidovi), |
–
obstoječe rabe zemljišča, |
–
pojavnosti v prostoru in vedute, |
–
celovitosti dediščine v prostoru. |
(2) Obenem
veljajo še sledeče določbe: |
–
Morebitne napisne table, ki označujejo poslovne dejavnosti v stavbi, ne
smejo biti pritrjene direktno na fasado, pač pa na za ta namen izdelane
nosilce, ki omogočajo namestitev več tabel in hkrati tudi lahko menjavo
brez poškodovanja fasade. |
– Sončnih
zbiralnikov ni dovoljeno postavljati na strehe objektov domačije niti na
pripadajoče zemljiške parcele. |
(3)
Varstveni režim iz prve in druge točke ne velja za stanovanjsko hišo na
p.št. 1618/1 k.o. Kobjeglava, štev. stavb 304 in 305. Dopustni so taki
posegi, ki povzemajo oblikovno identiteto domačije, katere sestavni del
je omenjena stanovanjska hiša in pri tem upoštevajo značilnosti
kvalitetne arhitekture ostalih stavb domačije. To velja tudi v primeru
investicijskih vzdrževalnih del ali drugih posegov na objektu.
|
(4)
Varstveni režim iz prve in druge točke ne velja za del parcele št.
2719/5, k.o. Kobjeglava, ki predstavlja javno pot. |
5. člen |
Spomenik
bo javno dostopen na podlagi predhodnega dogovora z lastnikom in sicer v
obsegu, ki ne ogroža spomenika ali posameznih spomeniških vrednot,
zlasti ne njegove osnovne namembnosti. |
6. člen |
Za vse
posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno
pridobiti pogoje in kulturno-varstveno soglasje Zavoda za varstvo
kulturne dediščine, OE Nova Gorica. |
Kulturno-varstvenih pogojev in kulturno-varstvenega soglasja zavoda ni
potrebno pridobivati za posege komunalnih, energetskih in prometnih
ureditev na delu parcele št. 2719/5, k.o. Kobjeglava, ki predstavlja
pot. |
7. člen |
Nadzor nad
izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne
dediščine. |
8. člen |
Pristojno
sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status
kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 3. člena
tega odloka. |
9. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
62002-1/2013-21 |
Komen, dne
19. junija 2013 |
|
Župan |
Občine Komen |
Danijel Božič l.r. |
|
|