|
Na podlagi 37. člena
zakona
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št.
64/94), 6. člena
zakona
o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93), uredbe o merilih za
organiziranje, opremljanje in usposabljanje civilne zaščite in drugih
sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 18/96) ter 10.
člena statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95), je
Občinski svet občine Slovenska Bistrica na 31. redni seji dne 15. 9.
1998 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Slovenska Bistrica |
|
|
I. SPLOŠNA DOLOČBA |
|
|
1. člen |
|
|
S tem odlokom se v skladu z enotnimi temelji organizacije
in delovanja sistema zaščite in reševanja v Republiki Sloveniji, za
območje Občine Slovenska Bistrica (v nadaljnjem besedilu: občina)
natančneje določa: |
|
|
– ustanavljanje, organiziranje in delovanje štabov, enot
in služb civilne zaščite ter drugih sil zaščite, reševanja in pomoči ob
naravnih in drugih nesrečah ter v vojni; |
|
|
– enotnost usmerjanja in vodenja vseh struktur, ki
sodelujejo pri izvajanju nalog zaščite in reševanja; |
|
|
– organizacijo odkrivanja, spremljanja in obveščanja o
nevarnosti. |
|
|
Druge naloge v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami se v občini izvajajo na podlagi sistemskih izhodišč sistema
zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji ter zakona in
podzakonskih predpisov. |
|
|
II. PRISTOJNOSTI
OBČINE |
|
|
2. člen |
|
|
Občina ureja in izvaja vartvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami na svojem območju v skladu z zakonom. |
|
|
– Pristojnosti občine so: |
|
|
– spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje
prebivalstva o pretečih nevarnostih, |
|
|
– organiziranje in vzdrževanje sredstev za alarmiranje v
skladu z enotnim sistemom zvez, |
|
|
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov, |
|
|
– izdelava ocene ogroženosti ter načrtov zaščite in
reševanja, |
|
|
– organiziranje, razvijanje in vodenje osebne in vzajemne
zaščite, |
|
|
– organiziranje in opremljanje štabov, enot in služb
civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini, |
|
|
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v
primeru naravnih in drugih nesreč, |
|
|
– izvajanje programov usposabljanj, |
|
|
– organiziranje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči na
območju občine, |
|
|
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito,
reševanje in pomoč s sosednjimi občinami, |
|
|
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč. |
|
|
3. člen |
|
|
Naravne in druge nesreče, zaradi katerih se v občini
aktivirajo sile za zaščito in reševanje so: potres, poplave, plazovi,
tehnološke nesreče, nesreče z nevarnimi snovmi, neurja, požari, večje
prometne nesreče, epidemije, suše in izpad komunalne infrastrukture,
kolikor redne službe in gospodarske družbe niso zmožni sami obvladati
nesreče ali nezgode. |
|
|
V celoti se sile za zaščito, reševanje in pomoč aktivirajo
v vojni. |
|
|
4. člen |
|
|
Izvajanje nalog zaščite in reševanja zagotavljajo v okviru
svojih pristojnosti, pravic in dolžnosti: |
|
|
– župan; |
|
|
– poveljnik civilne zaščite; |
|
|
– štabi, enote in službe civilne zaščite; |
|
|
– poverjeniki civilne zaščite; |
|
|
– društva in strokovna združenja, ki opravljajo dejavnost
pomembno za zaščito in reševanje; |
|
|
– javne reševalne službe, gospodarske družbe, zavodi in
druge organizacije; |
|
|
– prebivalci občine kot posamezniki. |
|
|
Župan s sklepom določi, katere gospodarske družbe, zavodi,
organizacije in društva se vključujejo v izvajanje operativnih nalog.
Medsebojne pravice in obveznosti, naloge in nadomestila stroškov za
sodelovanje pri opravljanju nalog ter za izvajanje priprav, ki presegajo
njihovo redno dejavnost, uredita občina in subjekti iz predhodnega
stavka s posebno pogodbo. |
|
|
III. OSEBNA IN
VZAJEMNA ZAŠČITA |
|
|
5. člen |
|
|
Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe in postopke za
neposredno osebno in vzajemno zaščito, prvo pomoč, reševanje ljudi,
materialnih in drugih dobrin v stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah,
na javnih mestih ter drugih delovnih in bivalnih okoljih. |
|
|
V stanovanjskih hišah in stanovanjskem okolju izvajajo
ukrepe za zaščito in reševanje po načelih osebne in vzajemne zaščite vsi
stanovalci. Njihovo delovanje usmerja krajevno pristojen štab za civilno
zaščito, vodja intervencij gasilske ali druge reševalne službe, ki
izvaja zaščito in reševanje na prizadetem območju ali poveljnik civilne
zaščite. |
|
|
V delovnem okolju izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po
načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje
usmerja vodstvo gospodarske družbe, njen štab civilne zaščite ali
poverjenik civilne zaščite. |
|
|
Občani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite, ki
obsega samozaščito, samopomoč in vzajemno pomoč naslednje aktivnosti: |
|
|
– organizirajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje nesreč
oziroma zmanjšanje njihovih posledic; |
|
|
– vzdržujejo objekte ter naprave za zaščito in reševanje
(zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore); |
|
|
– nabavljajo ustrezna sredstva za osebno zaščito in prvo
pomoč. |
|
|
IV. ORGANIZIRANOST
ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI V OBČINI |
|
|
6. člen |
|
|
Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih
operativno-strokovnih nalog zaščite reševanja in pomoči se v občini
organizirajo štabi civilne zaščite, in sicer: |
|
|
– občinski štab za civilno zaščito; |
|
|
– sektorski štab za civilno zaščito Slovenska Bistrica, ki
zajema naslednje KS: KS Pohorski odred, KS dr. Jagodič, KS Alfonz Šarh,
KS Impol, KS Zg. Ložnica, KS Vrhole-Preloge, KS Zgornja Polskava, KS
Spodnja Polskava, KS Pragersko, KS Črešnjevec in KS Leskovec-Stari log; |
|
|
– sektorski štab za civilno zaščito Poljčane, ki zajema
naslednje KS: |
|
|
KS Poljčane, KS Makole, KS Laporje in KS Studenice; |
|
|
– sektorski štab za civilno zaščito Pohorje, ki zajema
naslednje KS: |
|
|
KS Šmartno na Pohorju, KS Tinje in KS Kebelj; |
|
|
– štabi civilne zaščite gospodarskih družb, zavodov in
drugih organizacij. |
|
|
Delo štaba vodi poveljnik civilne zaščite, v njegovi
odsotnosti pa njegov namestnik. Štab ima od tri do deset članov, ki se
imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov organov, organizacij
in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu z
načrti zaščite in reševanja. |
|
|
Poveljnike, namestnike in člane štabov civilne zaščite v
sektorjih imenuje župan s svojim sklepom, na predlog poveljnika civilne
zaščite občine. |
|
|
Poveljnika, namestnika in člane občinskega štaba za
civilno zaščito imenuje župan. |
|
|
Poveljnike, namestnike in člane štabov v gospodarskih
družbah, zavodih in drugih organizacijah imenuje poslovodni organ. |
|
|
7. člen |
|
|
Naloge poveljnika civilne zaščite so, da: |
|
|
– preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev
za zaščito, reševanje in pomoč; |
|
|
– vodi ali usmerja zaščito in reševanje ob naravnih in
drugih nesrečah; |
|
|
– skrbi za povezavo in usklajeno delovanje vseh sil za
zaščito, reševanje in pomoč; |
|
|
– daje mnenje in predloge v zvezi s pripravami in
delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenja in predloge za
odpravo škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče; |
|
|
– predlaga imenovanje članov štaba civilne zaščite. |
|
|
Poveljnik civilne zaščite lahko za vodenje posameznih
intervencij za zaščito, reševanje in pomoč določi vodjo intervencije. |
|
|
8. člen |
|
|
Poveljnik civilne zaščite občine je za svoje delo
odgovoren županu. |
|
|
Poveljniki sektorskih štabov civilne zaščite in
poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni poveljniku
občinskega štaba civilne zaščite, v gospodarskih družbah, zavodih in
drugih organizacijah, pa pristojnemu organu upravljanja. |
|
|
9. člen |
|
|
V posameznih krajih, večjih stanovanjskih stavbah,
gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah ter glede na
ogroženost v bivalnih okoljih, se imenujejo poverjeniki za civilno
zaščito. |
|
|
Poverjeniki za civilno zaščito usmerjajo izvajanje osebne
in vzajemne zaščite prebivalcev ter organizirajo in usklajujejo
izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v svojem okolju. |
|
|
Poverjenike za civilno zaščito na posameznih območjih
imenuje župan s svojim sklepom. |
|
|
V gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji
imenuje poverjenika za civilno zaščito pristojni organ upravljanja. |
|
|
10. člen |
|
|
Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči se
organizirajo enote in službe civilne zaščite, in sicer: |
|
|
1. V občini: |
|
|
– tehnično reševalna enota, |
|
|
– enota za radiološko, kemijsko in biološko zaščito, |
|
|
– enota za prvo pomoč, |
|
|
– enota za prvo veterinarsko pomoč, |
|
|
– službe za podporo, |
|
|
– službe za uporabo in vzdrževanje zaklonišč. |
|
|
2. V sektorjih (Slovenska Bistrica, Poljčane, Pohorje): |
|
|
– operativne gasilske enote, |
|
|
– enote za prvo pomoč. |
|
|
3. V gospodarskih družbah, zavodih in drugih
organizacijah: |
|
|
– operativne gasilske enote, |
|
|
– enote za prvo pomoč, |
|
|
– enote za radiološko, biološko in kemično zaščito, |
|
|
– službe za uporabo in vzdrževanje zaklonišč. |
|
|
4. V organizacijah in društvih posebnega pomena za zaščito
in reševanje: |
|
|
– enote za postavljanje začasnih bivališč, |
|
|
– enote za iskanje zasutih in pogrešanih oseb, |
|
|
– enote za uporabo radijskih zvez. |
|
|
Enote in službe iz prvega odstavka tega člena se
organizirajo v skladu z merili za organiziranje, opremljanje in
usposabljanje civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in
pomoč (Uradni list RS, št. 18/96). |
|
|
V. DOLŽNOSTI IN
PRAVICE DRŽAVLJANOV |
|
|
11. člen |
|
|
Pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo
državljani: |
|
|
– sodelovati v civilni zaščiti: |
|
|
– dajati materialna sredstva (v nadaljnjem besedilu:
materialna dolžnost); |
|
|
– usposabljati ter pripravljati se za osebno in vzajemno
zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov. |
|
|
Državljan Republike Slovenije je obveznik civilne zaščite,
če ni razporejen k opravljanju vojaške dolžnosti, ali k opravljanju
delovne dolžnosti, pod pogoji določenimi s predpisi. |
|
|
Dolžnost sodelovanja v civilni zaščiti se začne z 18.
letom in traja do 63. leta (moški) oziroma 55. leta (ženske) starosti. |
|
|
12. člen |
|
|
Prostovoljno lahko v civilni zaščiti sodelujejo: |
|
|
– moški in ženske, ki so stari najmanj 15 let, |
|
|
– matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15
let starosti, |
|
|
– moški in ženske, ki jim je prenehala dolžnost iz
prejšnjega člena. |
|
|
Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v civilni zaščiti, imajo
enake pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki civilne zaščite. |
|
|
13. člen |
|
|
V civilno zaščito razporedi občana pristojni organ
Ministrstva za obrambo. |
|
|
V civilno zaščito ne morejo biti razporejene: |
|
|
– osebe, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobne za
delo pri zaščiti, reševanju in pomoči, |
|
|
– nosečnice, matere in samohranilci z otrokom, ki še ni
dopolnil 15 let starosti. |
|
|
14. člen |
|
|
Pripadnik civilne zaščite se mora usposabljati za
opravljanje nalog v skladu s predpisi. |
|
|
15. člen |
|
|
Državljani uresničujejo materialno dolžnost z dajanjem v
uporabo civilni zaščiti vozil, strojev, opreme in drugih materialnih
sredstev, zemljišč, objektov, naprav ter energetskih virov, potrebnih za
zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. |
|
|
Za materialno dolžnost se šteje tudi namestitev sredstev
in opreme za opazovanje, obveščanje in alarmiranje na stanovanjskih,
poslovnih in drugih stavbah. |
|
|
Državljan, ki mu je naložena materialna dolžnost, ne sme
preprečiti namestitve ali odstraniti sredstev in naprav iz prejšnjega
odstavka. |
|
|
16. člen |
|
|
Državljan, ki je zavezan dolžnosti sodelovati v civilni
zaščiti ali materialni dolžnosti, se mora zglasiti na določenem kraju in
ob določenem času oziroma predati materialno sredstvo, na podlagi poziva
pristojnega organa. |
|
|
Če se ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka,
lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog za privedbo. |
|
|
VI. OPAZOVANJE,
OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE |
|
|
17. člen |
|
|
Za odkrivanje, spremljanje in obveščanje o nevarnostih
naravnih in drugih nesreč, se v občini organizira sistem za opazovanje
in obveščanje. |
|
|
Sistem za opazovanje in obveščanje sestavljajo: opazovalno
omrežje, informacijska podpora ter centri za obveščanje in alarmiranje
(v nadaljnjem besedilu: center za obveščanje). |
|
|
18. člen |
|
|
Center za obveščanje v občini, ki ima vlogo območnega
centra, se organizacijsko, materialno in kadrovsko usposobi za delovanje
v primeru večje naravne ali druge nesreče. |
|
|
Regijski center za obveščanje Maribor, ki pokriva tudi
območje Občine Slovenska Bistrica, deluje neprekinjeno 24 ur dnevno, na
številki 112. |
|
|
VII. MOBILIZACIJA IN
AKTIVIRANJE ZAŠČITE IN REŠEVANJA |
|
|
19. člen |
|
|
Ob hudih naravnih in drugih nesrečah lahko župan ali
poveljnik občinskega štaba civilne zaščite, v skladu s pogoji in
situacijo odredi aktiviranje-mobilizacijo: |
|
|
– delavcev in sredstev gospodarskih družb, zavodov ter
drugih organizacij, štabov in enot civilne zaščite na območju občine; |
|
|
– občanov ter njihovih sredstev. |
|
|
Aktivnosti se vodijo in izvajajo v skladu z načrti zaščite
in reševanja občine. |
|
|
20. člen |
|
|
Za sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in
drugih nesrečah in za škodo, ki jo pri tem utrpijo, aktiviranci iz
prejšnjega člena, imajo le-ti pravico do povračila dejanskih stroškov
škode. |
|
|
Občani oziroma delavci imajo pravico do brezplačne
prehrane, če najmanj 4 ure neprekinjeno sodelujejo v akciji zaščite in
reševanja. |
|
|
Povračilo oziroma odškodnina občanom in delavcem ter
lastnikom sredstev iz prejšnjega člena gre v breme proračuna občine. |
|
|
V primeru tehnoloških, prometnih in drugih nesreč gredo
povračila v breme gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ter
tudi posameznika, ki je s svojim ravnanjem povzročil nastanek nesreče. |
|
|
VIII. NAČRTOVANJE IN
VODENJE ZAŠČITE IN REŠEVANJA |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet kot najvišji organ odločanja v občini ima na
področju zaščite in reševanja naslednje naloge: |
|
|
– sprejema dogoročni program varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi program varstva pred
požarom; |
|
|
– sprejema letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požarom; |
|
|
– sprejema odloke, pravilnike in odredbe s področja
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerimi se določa tudi
dejavnost varstva pred požarom; |
|
|
– v proračunu občine zagotavlja sredstva za financiranje
požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
|
|
– odloča o zagotovitvi sredstev za odpravljanje posledic
naravnih in drugih nesreč. |
|
|
22. člen |
|
|
Župan ima na področju zaščite in reševanja naslednje
naloge: |
|
|
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami; |
|
|
– sprejme načrt zaščite in reševanja; |
|
|
– določi izvajalce nalog na področju zaščite in reševanja; |
|
|
– skrbi za izvajanje ukrepov oziroma nalog za preprečitev
in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč; |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje
posledic naravnih in drugih nesreč; |
|
|
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju
varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih; |
|
|
– predlaga razporeditev občanov na dolžnost v civilno
zaščito ter odredi izvajanje materialne dolžnosti; |
|
|
– določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije
na območju občine, ki se vključujejo v sistem zaščite in reševanja; |
|
|
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev na
območju občine, zaradi naravne ali druge nesreče; |
|
|
– odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih
ali drugih objektov sprejeti v začasno bivanje evakuirane in ogrožene
osebe; |
|
|
– ugotavlja in razglaša povečano požarno ogroženost na
območju občine ter predpiše posebne ukrepe za varstvo pred požarom. |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski štab civilne zaščite ima naslednje naloge: |
|
|
– vodi enote, službe in druge sile, ki sodelujejo v
zaščiti in reševanju; |
|
|
– uveljavlja zaščitne in druge nujne ukrepe in nadzira
njihovo izvajanje; |
|
|
– odloča o uporabi sil in sredstev; |
|
|
– usklajuje pomoč in dejavnost za zaščito in reševanje pri
odpravi posledic; |
|
|
– pripravlja predloge odločitev s področja zaščite,
reševanja in pomoči, ki jih sprejema občinski svet ali župan; |
|
|
– skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za
zaščito, reševanje in pomoč; |
|
|
– izdeluje oceno ogroženosti ter načrte zaščite in
reševanja; |
|
|
– spremlja nevarnosti, obvešča in alarmira prebivalstvo. |
|
|
Strokovna, administrativna in tehnična opravila za
izvajanje nalog na področju zaščite, rešavanja in pomoči iz pristojnosti
občine opravlja občinska strokovna služba za zaščito in reševanje. |
|
|
24. člen |
|
|
Poslovodni organ v gospodarski družbi, zavodu ali drugi
organizaciji: |
|
|
– skrbi za izvajanje ukrepov za zaščito, reševanje in
pomoč; |
|
|
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih
nesrečah. |
|
|
Poslovodni organ za neposredno operativno-strokovno
vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč imenuje poveljnika in štab
civilne zaščite ali poverjenika za civilno zaščito ter sprejme načrte
zaščite in reševanja. |
|
|
IX. FINANCIRANJE |
|
|
25. člen |
|
|
Financiranje zaščite, reševanja in pomoči se zagotavlja: |
|
|
– iz proračuna Republike Slovenije, |
|
|
– iz proračuna občine, |
|
|
– iz zavarovalnin, |
|
|
– iz sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih
organizacij, |
|
|
– iz prostovoljnih prispevkov, |
|
|
– iz drugih virov. |
|
|
26. člen |
|
|
Občina zagotavlja sredstva za financiranje nalog zaščite,
reševanja in pomoči v občinskem proračunu. |
|
|
Občina v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja
finančna sredstva za kritje stroškov neodložljivih nalog zaščite,
reševanja in pomoči za zaščito zdravja in življenja ljudi, živali,
premoženja in okolja. |
|
|
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki so po
zakonu dolžne organizirati civilno zaščito ter izvajati naloge in ukrepe
zaščite in reševanja, zagotavljajo sredstva za nadomestila plač za svoje
delavce v času njihovega usposabljanja ter sredstva za priprave in za
druge stroške varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
27. člen |
|
|
Sredstva za pomoč pri odpravljanju posledic naravnih in
drugih nesreč, da se zavaruje zdravje in življenje ljudi, premoženja,
kulturna dediščina in okolje, prepreči nastajanje nadaljnje škode in
zagotovi druge osnovne pogoje za življenje, se zagotavljajo v proračunu
Republike Slovenije. |
|
|
X. PRIZNANJA |
|
|
28. člen |
|
|
Pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč in
gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam, ki delujejo v
sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, se za uspehe pri
organizaciji in delovanju in posebne zasluge za pripravljenost,
prostovoljno delo in uspešno reševalno aktivnost dodeljujejo prinanja
zaščite in reševanja občine Slovenska Bistrica, in sicer: |
|
|
– bronasti znak zaščite in reševanja Občine Slovenska
Bistrica, |
|
|
– srebrni znak zaščite in reševanja Občine Slovenska
Bistrica, |
|
|
– zlati znak zaščite in reševanja Občine Slovenska
Bistrica. |
|
|
Priznanja podeljuje župan praviloma ob obeleževanju dneva
civilne zaščite. |
|
|
Oblika priznanja, kriterije za dodelitev posamezne vrste
priznanja in postopek predlaganja dodelitve priznanja se določi s
posebnim pravilnikom. |
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
29. člen |
|
|
Župan Občine Slovenska Bistrica in drugi pristojni organi
ter organizacije, ki so po zakonu dolžne organizirati civilno zaščito,
izdajo sklepe in druge akte za izvajanje tega odloka v roku 6 mesecev od
njegove uveljavitve. |
|
|
30. člen |
|
|
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o
organizaciji in delovanju štabov in enot civilne zaščite v Občini
Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 19/87 z dne 15. 5. 1987) |
|
|
31. člen |
|
|
Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati
osmi dan po objavi. |
|
|
|
|
|
Št. 10/31-16-1/98 |
|
|
Slovenska Bistrica, dne 15. septembra 1998. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Slovenska Bistrica
dr. Janko Čar l. r. |
|
|
|