Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18),  29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 5. redni seji, dne 28. 3. 2019 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE RADENCI ZA LETO 2019

I.  Splošna določba

1. člen

S tem odlokom se za Občino Radenci za leto 2019 določa višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in dajanja poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna za leto 2019 se na ravni kontov določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, ta pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Radenci.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

III.   Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.

Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

4. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba.

5. člen

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:

·    členpristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se uporablja za vzdrževanje gozdnih cest;

·    členpožarna taksa po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namen, določen v tem zakonu;

·    člennamenska sredstva iz državnega proračuna in Evropske unije;

·    členkoncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se uporablja za gospodarjenje z divjadjo;

·    člennajemnina za gospodarsko javno infrastrukturo, ki se lahko porabi za gradnjo, nakup in obnovo javne infrastrukture;

·    člendonacije;

·    členprispevki soinvestitorjev;

·    členprihodki krajevnih skupnosti iz naslova najemnin za grobove, ki se uporabljajo za vzdrževanje pokopališča in objektov;

·    člendrugi namenski prihodki sofinancerjev.

Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov poveča obseg izdatkov uporabnika (postavke) v proračunu.

Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu se prenesejo v proračun tekočega leta.

Ne glede na tretji odstavek 5. člena odloka, je za likvidnostno financiranje proračuna mogoča uporaba namenskih sredstev, ki po ocenah v tekočem letu ne bodo porabljena za načrtovane namene. Sredstva je potrebno vrniti in ob tem zagotavljati ustrezne evidence namenskih sredstev.

6. člen

Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so zajeti v finančnih načrtih krajevnih skupnosti in so sestavni del proračuna občine.

Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki sveta krajevnih skupnosti.

Predsednik sveta krajevne skupnosti si za pravne posle v vrednosti nad 2.100,00 EUR mora pridobiti soglasje sveta krajevne skupnosti in župana.

7. člen

Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna za namene, opredeljene v bilanci prihodkov in odhodkov le do višine sredstev, ki je za posamezne namene v tekočem letu planirana v občinskem proračunu.

Na račun proračuna ne smejo prevzemati nobenih obveznosti, ki bi presegala za ta namen določena sredstva v proračunu.

8. člen

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna znotraj področja proračunske porabe v okviru proračunskega uporabnika odloča župan, v primeru krajevnih skupnosti pa predsedniki sveta krajevnih skupnosti ob predhodnem soglasju župana.

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji.

9. člen

Župan lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem proračunu za tekoče leto.

Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem proračunu za tekoče leto.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.

Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v  finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

10. člen

Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% (oz. nominalno 5.000,00 evrov) mora predhodno potrditi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve župana, ki o tem poroča občinskemu svetu.

11. člen

Uporabniki morajo pri nakupu blaga, oddaji gradenj in naročanju storitev upoštevati določila Zakona o javnem naročanju.

Poraba sredstev za te namene mora biti po virih in dinamiki usklajena s planiranimi finančnimi sredstvi tekočega obračunskega obdobja.

Za poravnavo obveznosti v breme občinskega proračuna se uporabljajo plačilni roki kot so določeni v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.

Predčasno plačilo je možno, če je dosežen popust s strani izvajalca oziroma dobavitelja. Popust ne more biti nižji od 0,5 % (preračunano na dneve plačila pred rokom zapadlosti). Popust se dogovori s pogodbo ali dobropisom.

12. člen

Proračunski sklad je podračun proračunske rezerve, oblikovan po 49. členu Zakona o javnih financah.

Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 25.000,00 EUR.

O uporabi sredstev do višine 5.000 EUR odloča župan in o tem v pisni obliki obvešča občinski svet. V primerih, ko poraba proračunske rezerve presega višino določeno z odlokom, o porabi odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.

13. člen

V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.

14. člen

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva.

O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.

15. člen

S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan v skladu z 69. členom ZJF. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, poslovne banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe.

16. člen

Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor Občine Radenci v skladu z zakonom in statutom.

Občinski organi, javna podjetja in javni zavodi ter druge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica in soustanoviteljica je občina, ter drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna, so dolžni omogočiti članom nadzornega odbora vpogled v finančno dokumentacijo in jim nuditi vse potrebne podatke v zvezi s porabo sredstev občinskega proračuna. Nadzorni odbor mora postopke nadzora opravljati v skladu s predpisi.

IV.  Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega  in finančnega premoženja

17. člen

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan dolžniku do višine 200,00 evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati, vendar v proračunskem letu skupno največ 1.000,00 evrov.

Dolžniku, kateremu je bil dolg že odpisan v preteklih letih, v tekočem letu ni možno  ponovno odpisati dolga.

Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.

18. člen

Občinski svet sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim  premoženjem.

Župan lahko sprejme sklep o dopolnitvi letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem v primeru nujnosti za nepremičnine v posamični vrednosti do 5.000,00 EUR.

V.   Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja

19. člen

Občina se lahko v letu 2019 zadolži do višine 585.108 evrov.

Občina Radenci v letu 2019 ne bo dajala poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov, javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar največ do višine 10% sprejetega proračuna, ki pa mora biti odplačano do konca proračunskega leta, oziroma za EU projekte, do višine že odobrenih EU sredstev.

VI.  Prehodne in končne določbe

20. člen

V obdobju začasnega financiranja Občine Radenci v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati sklep o začasnem financiranju za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2019 štev. 4101-0007/2018 z dne 27.12.2018 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 67/18).

21. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih Občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 2019.

Številka: 4100-0003/2019

Datum: 28. 3. 2019