Na podlagi 12. člena
Zakona o varstvu kulturne dediščine
(Uradni list RS, št. 16/08) in 10. člena
Statuta Občine Trebnje
(Uradni list RS, št. 45/07) je Občinski svet Občine Trebnje na 34. redni
seji dne 14. 4. 2010 sprejel |
O D L O K |
o spremembah in
dopolnitvah Odloka o razglasitvi enote kulturne dediščine »romarska
cerkev matere božje na Zaplazu« za kulturni spomenik lokalnega pomena |
1. člen |
V prvem členu Odloka
o razglasitvi enote kulturne dediščine »romarska cerkev matere božje na
Zaplazu« za kulturni spomenik lokalnega pomena (Uradni list RS, št.
44/09) se črta besedilo »parc. št. 354/18 in 354/78, k.o. Čatež«. |
2. člen |
Drugi člen se zamenja
z naslednjim besedilom: |
»Opis in vrednotenje
kulturnega spomenika: |
- Marijina božja pot
na Zaplazu se dviga nad naseljem Čatež. Na vrhu vzpetine se ob cerkvi
razprostira romarjem in stojnicam namenjen velik travnat plato, ki ga
obkrožajo večja drevesa; |
- ne ve se, kdaj je
Zaplaz postal priljubljeno romarsko središče. Knjiga »Življenje
preblažene Device in Matere Marije« iz leta 1889 navaja, da se je začelo
z odkritjem majhnega Marijinega kipca; |
- prvotno cerkev brez
zvonika iz leta 1848 je poslikal avstrijski slikar Franz Kurz zum Thurn
und Goldstein. Cerkev je po letu 1866 doživela več prezidav. Dozidan je
bil prezbiterij in dva zvonika. Leta 1906 so porušili staro cerkev,
razen prezbiterija, ki so ga povišali in obokali. Načrte za novo cerkev
je naredil Rudolf Treo. Cerkev je bila posvečena leta 1917, njena
gradnja pa potekala do leta 1926, ko so ji dozidali oba zvonika;
|
- Cerkev je zgrajena
v neorenesančnem slogu. Vzdolžno ladjo na vsaki strani obdaja po ena
izstopajoča kapela, ravno zaključen vzdolžen prezbiterij in zvonika ob
ladijskem pročelju. Prezbiterij ima v tlorisu obliko tristranega križa,
čigar stene bogatijo pilastri s kapiteli. Poseben čar notranjosti dajejo
slikana okna, narejena leta 1978 po načrtih B. Putriha. Kiparski okras
oltarja je tirolsko delo iz Grödna. |
Strokovne podlage, ki
jih je februarja 2009 izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, Območna enota Novo mesto, so sestavni del tega odloka,
hranijo pa se pri Občini Trebnje in Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, Območna enota Novo mesto.« |
3. člen |
Tretji člen se
zamenja z naslednjim besedilom: |
»Spomenik obsega
parceli št. 354/18 in 354/78 (del ceste, ki poteka po parceli št.
354/18), obe k.o. Čatež. |
Varstveni režim za
kulturni spomenik določa: |
- varovanje
kulturnih, arhitekturnih, arheoloških, krajinskih, likovnih,
zgodovinskih in urbanističnih vrednot spomenika v celoti, v njihovi
izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt,
|
- da je cerkvena
oprema (oltarji, skulpture, slike, svečniki, zvonovi, klopi, bogoslužno
posodje, votivne podobe, mašni plašči …) sestavni del spomenika,
|
- prepoved predelav
vseh likovnih in tehničnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del
spomenika, |
- podrejanje vseh
posegov v objekt in v ožji, za potrebe romarskih shodov urejeni prostor
okoli cerkve, ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
|
- prepoved vseh
predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih
elementov objekta, |
- prepoved vseh
posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s
predhodnim pisnim soglasjem pristojne območne enote Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, |
- prepoved gradbenih
del, ki lahko prizadenejo kulturni spomenik (npr. miniranje, vibracije
itd.), |
- prepoved
napeljevanja žičnih in drugih zračnih energetskih vodov, |
- prepoved
postavljanja baznih postaj GSM, |
- prepoved
onesnaževanja tal in zraka ter odlaganja odpadkov, |
- prepoved zasajanja
drevja in visokih grmovnic, |
- da je potrebno za
vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče cerkvenega areala v
skladu z 28. in 29. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni
list RS, št. 16/08) pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje
in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
Vplivno območje
spomenika obsega parcele: 1927 (del), 1934/10, 1934/5, 354/17, 354/19,
354/20, 354/3, 354/4, 354/6, 354/78 (del), 354/79 (del), 354/81, 354/82,
354/83, 354/84, 354/86, 354/87, 354/90, 354/94, 415, 417, 421, 423/1,
423/2 (del), 423/3, 423/4, 426/1, 426/2, 426/3 (del), 426/5 (del),
426/6, 426/7, 426/8 (del), 428/1, 428/2, 429/1 (del), 429/2, 431/1,
431/10, 431/12 (del), 431/13, 431/2, 431/3, 431/4, 431/5, 431/6, 431/7,
431/8, 431/9, 433/1, 433/2, 443/1, 446, 447, 450/1, 450/2, 451/1, 451/2,
455/1, 455/3, 456/1, 456/2, 457/1, 457/2, 458, 460/1, 460/2, 461/1,
462/2, 531/10, 531/7, 531/8, 531/9, 549/1, 549/2, vse k.o. Čatež.
|
Vplivno območje
spomenika je namenjeno ohranjanju značilne prostorske podobe in
umeščenosti romarske cerkve s pripadajočim, romarjem namenjenim
prostorom ob cerkvi, v širši prostorski kontekst. |
Varstveni režim v
vplivnem območju spomenika določa: |
- zaradi novega
statusa Zaplaza kot osrednje romarske poti novomeške škofije bo potrebno
izdelati na podlagi strokovnih podlag pristojne enote Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije, ustrezen prostorski dokument celostne
ureditve romarskega kompleksa s ciljem definiranja ožjega romarskega
kompleksa s cerkvijo, romarskim platojem okoli cerkve in drugimi
pripadajočimi objekti kot tudi robnih in drugih zelenih površin znotraj
vplivnega območja, |
- podrejanje vsake
rabe in posegov okoli spomenika kvalitetnim pogledom na spomenik,
|
- prepoved
preoblikovanja reliefov zelenih površin, |
- prepoved
napeljevanja žičnih energetskih vodov, |
- prepoved
postavljanja baznih postaj GSM, |
- prepoved
onesnaževanja tal in zraka ter odlaganja odpadkov, |
- prepoved zapiranja
pogledov na spomenik z novogradnjami, obzidavami, postavljanjem ograj,
reklamnih in drugih panojev, |
- prepoved zasajanja
drevja in visokih grmovnic na zatravljenih površinah, kot tudi gradnje
trajnih ali začasnih objektov, |
- da ni dovoljeno
odpirati in izkoriščati peskokopov, kamnolomov in drugih kopov,
|
- da ni dovoljeno
rekonstruirati obstoječih objektov v nasprotju s tipološkimi
arhitekturnimi značilnostmi, |
- da je potrebno za
vsak poseg v zunanjo podobo obstoječih objektov (gabariti, strehe,
fasade), v zemljišča znotraj vplivnega območja in za novogradnje, v
skladu z 28. in 29. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni
list RS, št. 16/08) pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje
in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
V vplivnem območju je
ob upoštevanju kulturnovarstvenih pogojev in ob pridobljenem
kulturnovarstvenem soglasju pristojne območne enote Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije izjemoma možno: |
- posegati v tla ter
polagati podzemeljske cevne in energetske vode, če se na osnovi
rezultatov arheoloških raziskav ugotovi, da je to možno, |
- spreminjati
namembnost in podobo posameznih objektov in površin s ciljem ureditve
okolice kulturnega spomenika, |
- izvajati
zavarovalna dela in postavljati naprave za zavarovanje, spreminjati
značaj in obliko poti (npr. širjenje, tlakovanje ipd.), |
- postavljati klopi,
luči, pojasnjevalne table ipd. ter po potrebi urediti dostopne in
sprehajalne poti, |
- portalno partijo
prestaviti višje v brežino za potrebe nemotenega uvoza avtobusov iz
regionalne ceste na dostopno cesto do romarskega kompleksa, |
- zgraditi in urediti
osrednje parkirišče na robnih površinah varovanega območja, |
- obnavljati ali
postavljati stavbe in naprave, ki so povezane z vzdrževanjem ali izrabo
kulturnega spomenika, |
- sanirati kamnolom
pod cerkvijo.« |
4. člen |
V četrtem členu se na
koncu doda naslednje besedilo: |
»Status vplivnega
območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje.« |
5. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 622-1/2008 |
Trebnje, dne 14.
aprila 2010 |
Župan |
Občine Trebnje
|
Alojzij Kastelic l.r. |