Na podlagi 5., 6.,
12., 13. in 79. člena
Zakona o
varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 7. člena
Statuta Občine Žiri (UVG 18/99) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, je Občinski svet Občine
Žiri na 4. izredni seji dne 9. 1. 2006 sprejel |
|
O D L O K
o razglasitvi cerkve sv. Ane na Ledinici za kulturni spomenik lokalnega
pomena |
|
1. člen |
|
Za kulturni
spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine z
lastnostmi arhitekturnega spomenika: Ledinica – Cerkev sv. Ane, EŠD
2722. |
|
2. člen |
|
Lastnosti, ki
utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Božjepotna baročna cerkev je bila sezidana konec 17. stoletja na mestu
starejše gotske.
Notranjost je predvsem po robovih okrašena z vtisnjeno modelno
ornamentiko; prezbiterij je obokan s plitvo kupolo, ki ima sosvodnice
kot redukcijo reber. Obok ladje je deljen z rahlo nakazanimi oprogami,
obok tvorijo svodne kape obrobljene z modelno ornamentiko. Zvonik iz
leta 1771.
Veliki oltar sv. Ane je iz leta 1774, izdelal ga je Franz Lederwasch.
Obnovil ga je Štefan Šubic leta 1864, vendar arhitekture ni spreminjal,
zamenjal je le svetilnike sv. Notburgo, Frančiška Ksaverija, Valentina
in Emo.
Stranska oltarja sv. Križa in sv. Florijana sta Šubičevo delo, slika v
drugem je Tuškova. Stranski oltar sv. Ožbolta je delo Franza
Lederwascha, slika Tuškova. Desni stranski oltar je posvečen Jobu in
Janezu Nepomuku s Tuškovo sliko v sredini.
Prižnico s slikami štirih evangelistov je leta 1854 izdelal Anton Sirk.
Tuškov križev pot je iz stare žirovske cerkve. |
|
3. člen |
|
Cerkev stoji na
vzpetini severovzhodno nad vasjo Ledinica na parceli št. 1, k.o.
Ledinica.
Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem
načrtu v merilu 1:2880 in preglednem katastrskem načrtu v merilu
1:5000.
Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita:
Ministrstvo za kulturo;
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana. |
|
4. člen |
|
Za spomenik velja
varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih, zgodovinskih ter
krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so
ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in bližnji odprti
prostor ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin
arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične
notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove,
gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu
rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove
zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove obstoječe opreme z
rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in
dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov v neposredni
bližini spomenika zaradi ohranjanja funkcije prostora, njegovega
zgodovinskega pomena in vedutnih pogledov na spomenik.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, umetnostne, zgodovinske in krajinske vrednote
spomenika;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavijo kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo. |
|
5. člen |
|
Za vsako spremembo
funkcije ali dela spomenika in vsak poseg v spomenik, njegove dele ali
zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na
njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda. |
|
6. člen |
|
Pristojni organ
mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika
odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne
dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine
vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način
upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in
časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim
bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je
nujen za izvajanje varstva spomenika. |
|
7. člen |
|
Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za
področje kulturne dediščine. |
|
8. člen |
|
Ta odlok začne
veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št. 007-1-5/2006 |
Žiri, dne 9.
januarja 2006 |
|
|
|
Župan
Občine Žiri |
Bojan Starman l. r. |
|