Na podlagi
Zakona
o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in
14/15 – ZUUJFO), 3. in 7. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah
(Uradni
list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11
– ORZGJS40), 149. člena
Zakona
o varstvu okolja
(Uradni
list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 –
ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12,
57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3., 17., 26., 202. člena
Zakona
o prekrških
(Uradni
list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl.
US), 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni
list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica in
4. člena
Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Slovenska
Bistrica
(Uradni
list RS, št. 34/96 in 59/07) in na 13. redni seji dne 15. 11. 2016
sprejel |
|
O D L O K |
o
odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju
Občine Slovenska Bistrica |
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
1. člen |
(namen) |
S tem
odlokom se ureja: |
1.
zagotavljanje izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode, |
2. uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej
na varovanje voda, |
3. smotrno
planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije, |
4. zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja
in nadzora izvajanja javne službe. |
|
2. člen |
(splošne
določbe) |
(1) Ta
odlok določa način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju
Občine Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: javna služba) in obsega: |
1. splošne
določbe, |
2. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, |
3. javna
pooblastila, |
4. vrsto
in obseg storitev javne službe, |
5. pogoje
za zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode, |
6. izvajanje javne službe na območjih, kjer ni javne kanalizacije, |
7. pravice
in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov, |
8. obveznosti izvajalcev del, |
9. prekinitev odvajanja odpadne vode, |
10. vrsto
in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, |
11. gradnjo, obnovo kanalizacijskih omrežij in prenos v upravljanje, |
12. vire
financiranja javne službe, osnove za oblikovanje cen in obračun
storitev, |
13. inšpekcijski nadzor in kazenske določbe, |
14. prehodne in končne določbe. |
(2) Za
vprašanja v zvezi z izvajanem javne službe iz prejšnjega odstavka, ki
niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakonski in
podzakonski predpisi s področja varstva okolja. |
|
3. člen |
(pomen
izrazov) |
(1) Izrazi
uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1. aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje
gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje
komunalne odpadne vode v kanalizacijo in njeno odvajanje po kanalizaciji
v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta: |
2. industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v
industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in
po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda
je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti, ter zmes
industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z
obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno
kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode
in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za
predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov; |
3. investicije so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države,
lokalnih skupnosti in drugih vlagateljev v obliki zemljišč, objektov,
opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega
premoženja, vključno naložbe v izobraževanje in usposabljanje, razvoj
novih tehnologij, izboljšanje kakovosti življenja in druge naložbe, ki
bodo prinesle koristi v prihodnosti; |
4. investicijsko vzdrževanje zajema večja (občasna) popravila zaradi
obnovitve ali ohranitve funkcionalnosti osnovnih sredstev, povezana z
nastajanjem večjih stroškov v daljših obdobjih, in jih je treba
načrtovati vnaprej. Pri gradbenih objektih na primer pomenijo
investicijska vzdrževalna dela izvedbo popravil, gradbenih, obrtniških
in drugih del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike in tehnologije,
z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminjajo
njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza; |
5. interna
kanalizacija je kanalizacijski sistem, ki pripada objektu, ni del
javnega sistema in je v lasti in upravljanju pravnih ali fizičnih oseb; |
6. izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na
predpisan način izbere ali določi Občina v skladu s predpisi, ki urejajo
gospodarske javne službe; |
7. javna
kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje
to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena,
namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode; |
8. kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je
namenjena odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v
javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno
kanalizacijsko omrežje do vključno zadnjega revizijskega jaška pred
objektom, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška
ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka
do zunanje stene stavbe. Kanalizacijski priključek pripada objektu v
katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali
mešanica odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo; |
9. komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju
gospodinjstev, zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju,
pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi
voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti,
če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu.
Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska
odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali
mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je
po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu,
njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena
letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja,
zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE, in pri kateri za nobeno od
nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi,
določenih v predpisih; |
10. kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena
gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s
kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo,
naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot: |
– pravna
oseba, |
– samostojna podjetnica posameznica ali samostojni podjetnik posameznik, |
– kmetija,
ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer se za
kmetijo šteje tudi čebelarka ali čebelar, ki ni samostojni podjetnik
posameznik, |
– kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik, |
– kmetijsko gospodarstvo – planina; |
11. mala
komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s
standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno
priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s
predpisi, ki urejajo gradbene proizvode; |
12. nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik, brez prekatov namenjen
zbiranju komunalne odpadne vode; |
13. območje poselitve je aglomeracija iz operativnega programa odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne vode, določena v skladu s predpisom, ki
ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode; |
14. padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin
odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom
prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo; |
15. pretočna greznica je objekt ali gradbeni proizvod za anaerobno
čiščenje komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda
pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno
čiščenje komunalne odpadne vode; |
16. razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode je odvajanje padavinske
odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih
površin objektov s prelivanjem čez njihove mejne robove ali preko
posamičnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske
odpadne vode s teh površin; |
17. deratizacija je sistematično uničevanje, zatiranje škodljivih
glodavcev, zlasti podgan in miši. |
(2) Vsi
ostali izrazi, ki niso definirani v prejšnjem odstavku in so uporabljeni
v tem odloku, imajo enak pomen, kot jih določajo zakonski predpisi s
področja varovanja okolja in odvajanja in čiščenja komunalnih in
padavinskih odpadnih voda. |
|
II.
ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
|
4. člen |
(lastnik
infrastrukture, izvajalec javne službe in uporabnik javne službe) |
(1) Lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode je Občina Slovenska Bistrica (v nadaljevanju:
Občina), ki zagotavlja izvajanje obvezne občinske javne službe v obliki
javnega podjetja na celotnem območju Občine v obsegu in pod pogoji,
določenimi s tem odlokom. |
(2) Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju celotne Občine
je javno podjetje Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in
druge storitve, d.o.o. (v nadaljevanju: Izvajalec). |
(3) Uporabnik javne službe je lastnik objekta, dela objekta, zemljišča z
utrjeno površino, gradbeno inženirskega objekta in upravljavec javnih
površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe. |
(4) Ne
glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti uporabnika javne službe
izvaja: |
1. eden od
lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem
dosežen pisni dogovor, |
2. eden od
lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika
in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, |
3. upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za
večstanovanjsko stavbo z upravnikom. |
(5) Porazdelitev stroškov med lastniki objekta ali delov objekta se
zagotavlja: |
1. v
skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko
stavbo z upravnikom, |
2. v
skladu z pisnim dogovorom iz prve oziroma druge alineje prejšnjega
odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alineje. |
|
5. člen |
(namenska
sredstva) |
(1) Najemnina za uporabo javne infrastrukture odvajanja in čiščenja
odpadnih voda je namenski prihodek Občine in se namensko uporablja za
investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi
namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih voda. |
(2) Okoljska dajatev za onesnaževanje voda je po zakonu o varstvu okolja
namenski prihodek Občine in se namensko uporablja za investicije in
investicijsko vzdrževalna dela na javni infrastrukturi namenjeni
odvajanju in čiščenju odpadnih voda. |
|
6. člen |
(oskrbovalni standardi) |
(1) Občina
zagotavlja oskrbovalne standarde opremljenosti aglomeracij v skladu z
veljavno zakonodajo in operativnim programom odvajanja in čiščenja
odpadnih voda. |
(2) Občina
zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja
odpadnih voda na celotnem območju Občine v skladu s tem odlokom,
veljavno zakonodajo in Programom odvajanja in čiščenja komunalne in
padavinske odpadne vode, ki ga v skladu z navodili zakonodaje pripravi
Izvajalec in potrdi občinski svet. Usklajen in potrjen program nato
Izvajalec v predpisanih rokih posreduje na pristojno ministrstvo. |
(3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe,
ki z občinskim aktom ali s pogodbo sklenjeno z Izvajalcem niso prenesene
na izvajalca, opravljajo pristojne občinske službe. |
|
7. člen |
(prostorsko zagotavljanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne
vode) |
(1) Javna
služba odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode se zagotavlja na
območju celotne Občine: |
1. z
odvajanjem komunalne odpadne vode iz objektov in padavinske odpadne vode
iz streh in javnih površin v javno kanalizacijo, |
2. s
storitvami praznjenja obstoječih greznic, nepretočnih greznic in malih
komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: MKČN). |
(2) Javna
služba čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine
se zagotavlja: |
1. na
čistilni napravi Slovenka Bistrica in čistilni napravi Pragersko, |
2. v malih
komunalnih čistilnih napravah, zmogljivosti do 2000 populacijskih enot
(v nadaljevanju: PE) za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo preko
javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z
njimi upravlja Izvajalec, |
3. v
obstoječih greznicah, nepretočnih greznicah in MKČN do 50 PE za odpadne
vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki
niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni
lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da skupno
MKČN upravlja upravljavec, mora biti le-ta izbran in potrjen s strani
vseh lastnikov MKČN. |
(3) Čiščenje grezničnih gošč oziroma blata iz obstoječih greznic,
nepretočnih greznic in MKČN se prostorsko zagotavlja na čistilni napravi
Slovenska Bistrica in čistilni napravi Pragersko. |
(4) Storitve iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo za območje, ki ga
z javno službo pokriva Izvajalec. |
(5) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s cestnega telesa se
ne šteje za storitev te javne službe in ni predmet tega odloka. |
|
III. JAVNA
POOBLASTILA |
|
8. člen |
(upravni
postopki in javna pooblastila) |
(1) Izvajalec na območju Občine na podlagi javnega pooblastila izvaja
naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe odvajanja in
čiščenja odpadnih voda: |
1. vodi
kataster javne kanalizacije, |
2. izdaja
smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, |
3. izdaja
mnenja k dopolnjenem predlogom prostorskih aktov, |
4. izdaja
projektne pogoje, soglasja in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov in urejanje prostora ter odvajanje in čiščenje
odpadnih voda. |
(2) Izvajalec izdaja smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja na
podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v
predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju, in zakonodaji s
področja okolja. |
K vlogi za
izdajo projektnih pogojev oziroma soglasij za novogradnjo ali
rekonstrukcijo objekta mora biti priloženo tudi: |
1. v
primeru priključitve na javno kanalizacijo načrt izvedbe priključitve na
javno kanalizacijo z oznako dimenzij cevovoda, materiala, koto
priključitve, vzdolžnim profilom priključka, lokacijo in oznako
priključnih jaškov javne kanalizacije, |
2. v
primeru vgradnje male komunalne čistilne naprave načrt z vrisano
lokacijo čistilne naprave, kapaciteto MKČN, predvideno porabo pitne
vode, lokacijo iztoka in iztočnega jaška, |
3. situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi
napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji, |
4. načrt
ponikovalnice, z navedbo lokacije in geomehanskim mnenjem, v kolikor je
predvideno ponikanje meteorne ali fekalne vode, |
5. overjeno pogodbo o služnosti z lastnikom parcele, po kateri bo
potekal kanalizacijski priključek, |
6. opis
dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in
morebitnega predčiščenja odpadne vode, |
7. potrdilo pristojnega organa o odstranitvi objekta ali spremembi
namembnosti stavbe, v kolikor gre za odstranitev priključka. |
(3) Izvajalec en izvod PGD projekta komunalne opremljenosti za ureditev
odvajanja in čiščenja odpadnih voda, za katerega izda soglasje arhivira
skupaj z izdanim soglasjem. |
(4) Izvajalec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri izgradnji,
rekonstrukciji in obnovi kanalizacijskega omrežja ter tehničnih
pregledih objektov oziroma novozgrajenega kanalizacijskega omrežja. |
(5) Povračila stroškov v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil
Izvajalec in Občina uredita v Pogodbi o poslovnem najemu infrastrukture
in izvajanjem gospodarskih javnih služb. |
(6) Občina
lahko v skladu z zakonskimi predpisi prekliče javno pooblastilo. |
|
9. člen |
(posredovanje podatkov iz evidenc in katastra) |
(1) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega
značaja, je Izvajalec prosilcem dolžan omogočiti vpogled, prepis,
fotokopijo ali elektronski zapis zahtevanih podatkov iz uradnih evidenc,
ki jih je dolžan voditi v skladu z veljavnimi predpisi. |
(2) Vpogled v zahtevane podatke je brezplačen. Za posredovanje prepisa,
fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko
Izvajalec prosilcu zaračuna materialne stroške v skladu s stroškovnikom. |
|
IV. VRSTA
IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE |
|
10. člen |
(storitve
izvajalca javne službe) |
(1) Kot
obvezno storitev javne službe mora Izvajalec v naselju ali delu naselja,
ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti: |
1. redno
vzdrževanje objektov javne kanalizacije, |
2. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
3. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in
javnih površin odvajajo v javno kanalizacijo, v primeru, da ponikanje
ali odvajanje v vodotok ni možno, |
4. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo iz
zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in
pripadajo objektu iz katerega se v javno kanalizacijo odvajajo komunalne
odpadne vode ali padavinske vode s streh, |
5. deratizacijo, ki se obvezno opravi, kadar se pojavi ali obstaja
nevarnost, da se pojavi nalezljiva bolezen, katere vir okužbe ali
prenašalci so glodavci, |
6. prevzem
in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah v
komunalno čistilno napravo in njeno čiščenje, |
7. prevzem
in odvoz ter obdelavo blata iz obstoječih greznic in MKČN do 50 PE na
čistilni napravi, |
8. pregledovanje MKČN do 50 PE, |
9. obveščanje uporabnikov javne službe, |
10. izdelava programa izvajanja javne službe, |
11. vodenje evidenc o izvajanju javne službe, |
12. poročanje o izvajanju javne službe, |
13.
priključevanje novih uporabnikov javne službe. |
(2) V
okviru javne službe mora Izvajalec za MKČN enako ali večjo od 50 PE, ki
je v lasti lastnika objekta in se nahaja izven meja aglomeracije
zagotavljati prevzem, odvoz in obdelavo blata. |
(3) Posebne storitve javne službe so: |
1. odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo, |
2. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz površine
iz 4. točke prvega odstavka. |
(4) Storitve iz prejšnjega odstavka tega člena Izvajalec izvaja v okviru
prostih zmogljivosti javne kanalizacije in čistilne naprave, v soglasju
z lastnikom infrastrukture ter po ceniku posebnih storitev. |
|
V. POGOJI
ZA ZAGOTAVLJANJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE
VODE |
|
11. člen |
(obveznost
priključitve na javno kanalizacijo) |
(1) Na
območjih aglomeracij in naselij, kjer je javna kanalizacija zgrajena, se
gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev objekta ali preureditev
obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna. |
(2) V
kolikor je iz podatkov uradnih evidenc razvidno, da v objektu nihče ne
prebiva, po podatkih izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo na tem
območju pa je razvidno, da se na predmetnem odjemnem mestu pitne vode
oziroma vodomernem števcu navedenega objekta ugotavlja mesečna poraba
pitne vode, so uporabniki prav tako zavezani za priključitev objekta na
javno kanalizacijo in izvedbo storitev javne službe odvajanja in
čiščenja odpadnih voda. |
(3) V
kolikor je na območjih iz prejšnje točke, zaradi globine javne
kanalizacije priklop na javno kanalizacijsko omrežje možen samo z
internim črpališčem komunalne odpadne vode, ga je lastnik objekta dolžan
izvesti in vzdrževati na lastne stroške. |
(4) Ne
glede na prejšnji odstavek se za posamezen objekt v aglomeraciji lahko
zagotovi čiščenje v MKČN, v kolikor se ugotovi, da bi dolžina
kanalizacijskega priključka presegla dolžino 100 m in bi gradnja
kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na
koristi za okolje. V tem primeru mora MKČN dosegati mejne vrednosti in
učinke čiščenja predpisane za aglomeracijo v kateri se objekt nahaja. |
(5) V
javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna
voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja aglomeracije opremljene z javno
kanalizacijo, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m
in je možna gravitacijska priključitev. |
(6) Na
območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in na območjih, kjer je
priključitev na sistem javne kanalizacije obvezna, gradnja novih greznic
in MKČN ni dovoljena. |
|
12. člen |
(priključitve na obstoječo javno kanalizacijo) |
(1) V
postopku pridobitve gradbenega dovoljenja je uporabnik dolžan pridobiti
soglasje za priključitev na javno kanalizacijo in priključek izvesti v
skladu z izdanim soglasjem. |
(2) Uporabnik obstoječega objekta, ki se priključuje na javno
kanalizacijo, je dolžan pred priključitvijo pri Izvajalcu pridobiti
soglasje za priključitev in priključek izvesti v skladu z izdanim
soglasjem. V tem primeru mora uporabnik za pridobitev soglasja za
priključitev na javno kanalizacijo k vlogi priložiti pravnomočno
gradbeno dovoljenje oziroma dokument, ki ga nadomesti. |
(3) Izvajalec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30
dneh od prejete popolne vloge za izdajo soglasja. |
|
13. člen |
(priključitve obstoječih objektov na novozgrajene sisteme javne
kanalizacije) |
(1) Izvajalec mora v roku trideset dni, po prejemu uporabnega dovoljenja
za javno kanalizacijo, obvestiti uporabnike obstoječih objektov na
območju gradnje nove kanalizacije, da je priključitev njihovega objekta
na novozgrajeno javno kanalizacijo obvezna in jim posredovati pogoje za
priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom
Izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni
priključitvi. |
(2) Objekt
iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna
odpadna voda v greznico ali MKČN se mora priključiti na javno
kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške opusti obstoječo
greznico ali MKČN, preuredi kanalizacijski priključek po prejetih
pogojih in Izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. |
|
14. člen |
(industrijske odpadne vode) |
(1) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno
vodo obremenjeno z več kot 50 PE oziroma odvede več kot 4.000 m3
vode na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka na
mestu pred priključitvijo na javno kanalizacijo urediti merilno mesto za
odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo v skladu z veljavnimi
standardi in zagotoviti ukrepe s katerimi preprečujejo iztok neustrezno
očiščenih vod v javno kanalizacijo ali okolje. |
(2) Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta
obvestiti Izvajalca in si v primeru preureditve priključka pridobiti
soglasje. Uporabnik tudi mora: |
1. voditi
obratovalni dnevnik merilnega mesta, |
2. v
vsakem času, brez posebnega obvestila, dovoliti Izvajalcu dostop do
merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika, |
3. dovoliti Izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete
odpadne vode in meritev količine odpadne vode, |
4. Izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav za
merjenje količine odpadne vode in zagotavljanje ukrepov neustreznih
izpustov. |
|
15. člen |
(odvajanje
padavinskih vod) |
(1) V
sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, vodotokov
ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali kontrolirano
odvajanje v bližnji vodotok, razen če je pridobljeno soglasje izvajalca. |
(2) V
ločeno zgrajeno kanalizacijo padavinskih vod ni dovoljeno odvajati
komunalno odpadno in industrijsko odpadno vodo. |
(3) Uporabnik objekta mora na območju kjer je zgrajena samo fekalna
kanalizacija za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta in iz
utrjenih površin, zagotoviti odvajanje neposredno v vodotok ali
ponikanje v tla. Lastnik ali upravljavec površin s katerih odteka toliko
onesnažena padavinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati
neposredno v vode, mora na območjih kjer ni javne kanalizacije to vodo
zajeti in očistiti oziroma ravnati v skladu s predpisi. |
(4) Padavinskih vod iz streh ni dovoljeno odvajati razpršeno po
zemljišču. Prelivi iz zbiralnikov padavinskih vod morajo biti speljani v
kanalizacijo, vodotoke oziroma odvedeni na način, da z odvajanjem
padavinske vode ne povzročajo škode na sosednjih zemljiščih. |
|
16. člen |
(ukrepi za
zmanjšanje in zadrževanje padavinskih voda) |
(1) Izvajalec v postopku izdaje pogojev in soglasij h gradnji in
priključevanju objektov na javno kanalizacijo investitorju predpiše
ukrepe za zmanjšanje količin padavinske vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo gradnjo, vodni
režim in izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. |
(2) Pri
načrtovanju novih objektov je potrebno pred priključitvijo padavinske
vode na javno kanalizacijo ali pred izpustom v vodotok predvideti
zadrževalni bazen, ki predstavlja objekt za izravnavo sunkovitega
odtoka. |
(3) Zadrževalni bazen iz drugega odstavka tega člena je potrebno
dimenzionirati na način, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z
enoletno povratno dobo, maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji
ni večji, kot je bil pred gradnjo. |
|
17. člen |
(kanalizacijski priključek) |
(1) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne
nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne
vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora
izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko
odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na
lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode
črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v
revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo
zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija. Tlačni cevovodi iz
črpališč morajo biti opremljeni z elementom, ki preprečuje vračanje
prečrpane odpadne vode iz kanalizacijskega priključka v interno
črpališče. |
(2) Vsak
kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu
javne službe služi za preverjanje razmer v priključni cevi in
preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in
čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti postavljen na
takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata Izvajalec in
uporabnik. |
(3) V
primeru, ko revizijskega jaška ali kanalizacijskega priključka v celoti
ni mogoče postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora
lastnik objekta, za katerega je predvidena priključitev, Izvajalcu
predložiti notarsko overjeno služnostno pogodbo za zemljišča, kjer
poteka priključek. |
(4) V
primeru, ko internega revizijskega jaška ni mogoče postaviti na
zemljišču izven stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno
kanalizacijo z jaškom tako, da bo kanalizacijski priključek možno
vzdrževati in izvajati kontrolo odpadne vode. |
|
18. člen |
(število
priključkov na javno kanalizacijo) |
(1) Za
vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega
uporabnika, je dovoljen samo en priključek na revizijski jašek javne
kanalizacije. |
(2) Na en
revizijski jašek javne kanalizacije se lahko priključuje več
kanalizacijskih priključkov, v kolikor je vsak v lasti drugega
uporabnika. |
(3) V
primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in
velikost objektov, se izjemoma, skladno s soglasjem Izvajalca, dovoli
tudi izgradnja dveh ali več priključkov iz enega objekta. |
(4) V
primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da je
združitev več objektov v skupni kanalizacijski priključek racionalna in
smiselna, je pod pogoji Izvajalca dovoljena takšna priključitev. Z
načinom priključitve morajo soglašati vsi solastniki takšnega
priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti in upravljanju
vseh solastnikov tega priključka. |
|
19. člen |
(izvedba
kanalizacijskega priključka) |
(1) Povezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede
le v revizijski jašek, ki ga določi Izvajalec in pod pogoji določenimi z
izdanim soglasjem Izvajalca. |
(2) Stroški izgradnje priključka bremenijo uporabnika. Izveden
kanalizacijski priključek je last uporabnika, ki mora Izvajalcu
omogočiti dostop do priključka. |
(3) Povezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo ni
dovoljena, če: |
1. je
javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega
odvajanja odpadnih vod, |
2. odpadne
vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti
oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi
predpisi. |
(4) Uporabnik je dolžan pisno najaviti izvedbo priključitve na javno
kanalizacijo najmanj 15 dni pred izvedbo. |
(5) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede Izvajalec ali drug
za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del, njegovo
gradnjo pa mora nadzorovati Izvajalec. Stroške nadzora Izvajalec
zaračuna uporabniku na podlagi veljavnega cenika storitev javne službe. |
(6) Po
končani montaži uporabnik podpiše izjavo, da je kanalizacijski
priključek zgrajen v skladu z izdanimi pogoji, tehničnimi standardi in
ostalimi zahtevami Izvajalca. Če so ob pregledu ugotovljene
pomanjkljivosti jih je uporabnik dolžan odpraviti v predpisanem roku. |
|
VI.
IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE |
|
20. člen |
(obveznost
izgradnje MKČN ali nepretočne greznice) |
(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območjih kjer javna
kanalizacija ni zgrajena se mora odvajati in čistiti v mali komunalni
čistilni napravi ali v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo,
manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje, ki je
gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-1 (pred izdelana
pretočna greznica), SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena
pretočna greznica) ali drugim enakovrednim, mednarodno priznanim
standardom, iz katere se odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje
čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, in sicer prek: |
1. predizdelane enote za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s
standardom SIST EN 12566-6 ali drugim enakovrednim in mednarodno
priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali za
posredno odvajanje v podzemno vodo, |
2. filtrirne naprave za predčiščene hišne odpadne vode v skladu s
standardom SIST-TP CEN/TR 12566-5 ali drugim enakovrednim in mednarodno
priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok, ali |
3. sistema
za infiltracijo v tla v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR 12566-2 ali
drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za
posredno odvajanje v podzemno vodo. |
(2) Odvajanje komunalne odpadne vode v nepretočno greznico je dovoljeno
na območjih brez javne kanalizacije, kjer je ta zahteva podana zaradi
varovanja vodnih virov ali gradnja MKČN ni mogoča zaradi geografskih
razmer in če hkrati obremenjevanje okolja zaradi nastajanje odpadne vode
v stavbi ne presega 50 PE. |
(3) Na
območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni predvidena in izven območja
določenega za priključitev na javno kanalizacijo, so uporabniki dolžni
obstoječe greznice v zakonsko predpisanih rokih navedenih v zakonodaji
nadomestiti z MKČN ali v primeru pogojev navedenih v prejšnjem odstavku
tega člena z nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko
predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in zahtevam glede čiščenja
odpadne vode. |
(4) Uporabnik lahko na območju izven aglomeracije in izven območja
določenega za priključitev na javno kanalizacijo zgradi MKČN z
zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, če prevzem blata in njegovo
uporabo zagotavlja s storitvami javne službe. |
(5) Uporabnik MKČN mora Izvajalca pisno obvestiti o pričetku obratovanja
MKČN najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja. V pisnem
obvestilu morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta, naslovu in
kontaktih. Podana mora biti izjava o skladnosti male komunalne čistilne
naprave z izdanimi soglasji pristojnih soglasjedajalcev, ki so priloga
izjave. |
(6) Uporabnik nepretočne greznice mora Izvajalca pisno obvestiti o
pričetku uporabne nepretočne greznice najmanj 30 dni pred predvidenem
pričetkom njene uporabe. V pisnem obvestilu morajo biti razvidni podatki
o lastniku objekta, naslovu in kontaktih. Podana mora biti izjava o
skladnosti nepretočne greznice z izdanimi soglasji pristojnih
soglasjedajalcev, ki so priloga izjave. |
|
21. člen |
(izvajanje
javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda v omejenem obsegu) |
(1) Za
posamezne stavbe ali skupine stavb do katerih dostop s cestno motornim
vozilom ni mogoč ali služnost dostopa ni urejena, se izvaja javna služba
le v omejenem obsegu in sicer na način, da zagotovi Izvajalec prevzem
komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic ali blata iz obstoječih
greznic in malih komunalnih čistilnih naprav v najbližji s cestno
motornim vozilom še dostopni točki. |
(2) Obveznosti lastnika stavbe iz prejšnjega odstavka so: |
1. da
zagotovi prečrpavanje komunalne odpadne vode v času prevzema, ki jo
zagotavlja Izvajalec, ali |
2. da
zagotovi transport blata oziroma komunalne odpadne vode na točko
prevzema, ki jo zagotavlja Izvajalec, |
3. da v
primeru, če meša komunalno odpadno vodo ali blato z gnojevko ali gnojem
z namenom uporabe le-tega za gnojilo v kmetijstvu, na svojem
gospodarstvu, zagotovi, da bo le-to izvajal skladno z veljavnimi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
22. člen |
(izvedba
ocene obratovanja MKČN) |
(1) Uporabnik MKČN izvede prijavo MKČN v skladu z petim odstavkom
20. člena. |
(2) Uporabnik MKČN mora v času od treh do devetih mesecev od zagona MKČN
pri pooblaščenem izvajalcu obratovalnega monitoringa naročiti prve
meritve delovanja MKČN. Analizni izvid prvih meritev dostavi Izvajalcu
najkasneje v 30 dneh od prejema. |
(3) Uporabnik MKČN mora na iztoku iz MKČN zagotoviti vzorčevalno mesto,
ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev za izvedbo prvih meritev,
obratovalnega monitoringa ali izdelavo ocene obratovanja male komunalne
čistilne naprave. |
(4) V
okviru izvedbe ocene obratovanja MKČN, ki jo Izvajalec prvič izvede eno
leto po prvih meritvah in nato vsaka tri leta, lahko Izvajalec odpadno
vodo na dotoku in iztoku MKČN vzorči, pregleda vsebnost blata v
usedalniku in preveri količino biomase v aeracijskem bazenu ter izvede
analizo odpadnih voda. Za lastno kontrolo uporabnika ter kontrolo za
izvedbo ocene MKČN se lahko izvede analiza odpadne vode za parametre
KPK, BPK5, ph v laboratoriju Izvajalca. Izvedba analiz za
lastno kontrolo se uporabnikom dodatno ne obračuna. |
(5) Uporabnik ima možnost, da namesto ocen obratovanja pri Izvajalcu, v
predpisanih rokih za izvedbo ocene obratovanja sam naroči izvedbo
meritev pri pooblaščenem izvajalcu obratovalnega monitoringa, ki
nadomestijo oceno obratovanja. Analizne izvide mora dostaviti Izvajalcu
najkasneje 30 dni od prejema. Plačnik za izvedbo storitve teh meritev je
uporabnik. |
(6) V
primeru prijav o neustreznosti delovanja MKČN ustreznim inšpekcijskim
službam mora biti izvedena analiza pooblaščenega laboratorija za
obratovalni monitoring. |
(7) V
primeru ugotovljene neustreznosti delovanja MKČN pri izvedbi ocene
obratovanja Izvajalec pisno opozori uporabnika. Uporabnik je dolžan v
roku dveh mesecev od odposlanega opozorila Izvajalca odpraviti
pomanjkljivosti na MKČN in o odpravi pisno seznaniti Izvajalca, ki
izvede ponovni ogled MKČN. V kolikor neustreznost v delovanju MKČN v
dveh mesecev ni odpravljena oziroma uporabnik o odpravi napake v
predpisanem roku pisno ne seznani Izvajalca, prične Izvajalec uporabniku
obračunavati polno cene okoljske dajatve v skladu s predpisom o okoljski
dajatvi. |
(8) Uporabnik MKČN je dolžan voditi in hraniti dnevnik in ostalo
predpisano dokumentacijo o MKČN v skladu s prejetimi navodili ob nakupu
MKČN in zakonskimi predpisi. |
|
23. člen |
(prevzem
in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN) |
Izvajalec
prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz
obstoječih greznic in MKČN ter prevzem in ravnanje z vsebino iz greznic
brez iztoka na celotnem območju občine v Obsegu in rokih določenih v tem
odloku, veljavni zakonodaji in Programu odvajanja in čiščenja odpadnih
voda. |
|
24. člen |
(način
prevzema blata iz greznic in MKČN) |
(1) Storitve prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in MKČN
Izvajalec na območju Občine zagotavlja iz prostornine usedalnika
pretočne greznice oziroma celotne količine komunalne odpadne vode iz
nepretočne greznice. |
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika
določi Izvajalec v skladu z veljavno zakonodajo, standardi in navodili. |
(3) Izvajalec je dolžan uporabniku nepretočne greznice, obstoječe
greznice in MKČN zagotoviti storitve javne službe, če so izpolnjeni
naslednji pogoji: |
1. minimalna prostornina nepretočne greznice oziroma kapaciteta MKČN
mora biti skladna z veljavno zakonodajo in z izdanim soglasjem, |
2. da so v
nepretočno greznico oziroma MKČN speljane samo komunalne odpadne vode iz
gospodinjstva, |
3. da je
greznica oziroma MKČN zgrajena v skladu s predpisi. |
Vse
ugotovljene nepravilnosti mora Izvajalec prijaviti na ustrezne
inšpekcijske službe, ki ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili. |
(4) V
primeru, da uporabnik nepretočne greznice, obstoječe greznice, ali MKČN
storitev naroča: |
1. pogosteje kot je predpisano glede na porabo pitne vode in predpisano
velikost greznice, nepretočne greznice v soglasju oziroma izdani
dokumentaciji za gradnjo, |
2. zaradi
odvajanja padavinskih voda v greznico, nepretočno greznico ali MKČN, |
3. pogosteje kot je opredeljeno v navodilih o vzdrževanju MKČN ali pa je |
4. ugotovljene neustreznosti gradnje, |
mora
lastnik pogostejše izvedbe storitev plačati po trenutno veljavnem ceniku
Izvajalca, prav tako pa se lastnika v primeru neustreznosti gradnje
prijavi na ustrezno inšpekcijsko službo. |
|
25. člen |
(storitve
izvedene izven rednega delovnega časa) |
Storitve
vezane na obstoječe greznice, nepretočne greznice in MKČN naročene in na
zahtevo stranke izvedene izven rednega delovnega časa Izvajalca, se
uporabnikom obračunajo dodatno, po veljavnem ceniku Izvajalca za
storitve izvedene izven rednega delovnega časa. |
|
26. člen |
(obveščanje o prevzemu blata in izdelavi ocene obratovanja MKČN) |
(1) Izvajalec je dolžan uporabnika o nameri prevzema blata iz obstoječe
greznice, nepretočne greznice ali MKČN pisno obvestiti najmanj 15 dni
pred datumom opravljanja storitve. V obvestilu mora biti naveden datum
izvedbe storitve. |
(2) Izvajalec je dolžan uporabnika obvestiti in se dogovoriti o datumu
izvedbe ocene obratovanja MKČN, kar se lahko dogovori preko elektronske
pošte ali telefona. V kolikor dogovora o datumu izvedbe ocene na ta
način ne doseže Izvajalec uporabniku posreduje pisno obvestilo vsaj 15
dni pred predvidenim datumom izvedbe. |
(3) Uporabnik ima pravico do enkratne prestavitve najavljenega datuma
storitve navedene v prvem in drugem odstavku, ki pa ne more biti daljši
kot 30 dni. O takšni nameri mora uporabnik Izvajalca pisno obvestiti
najmanj 8 dni pred predvideno izvedbo storitve. |
(4) V
kolikor se uporabnik ne odzove na pozive Izvajalca o izvedbi ocene
obratovanja MKČN in v tem času poteče tudi veljavnost ocene obratovanja
MKČN, se mu prične obračunavati polna cena okoljske dajatve, v kolikor v
tem roku tudi ne dostavi meritev, ki v skladu s petim odstavkom
22. člena lahko nadomestijo oceno obratovanja. |
|
27. člen |
(ravnanje
z blatom iz greznice ali MKČN na kmetijskem gospodarstvu) |
(1) V
primeru, da blato iz obstoječe greznice ali MKČN oziroma vsebina v
nepretočni greznici nastaja na kmetijskem gospodarstvu in uporabnik poda
zahtevana dokazila in pisno izjavo, da bo blato oziroma vsebina iz
greznic zmešana skupaj z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščena
najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, je uporabnik
oproščen plačevanja storitev povezanih s obstoječimi, nepretočnimi
greznicami ali MKČN. |
(2) Uporabnik kmetijskega gospodarstva mora voditi dnevnik o datumih in
količinah odstranjenega blata iz greznic ali MKČN oziroma komunalne
odpadne vode iz nepretočne greznice in njunega mešanja z gnojnico ali
gnojevko. |
(3) Uporabnik kmetijskega gospodarstva mora ob začetku opravljanja
dejavnosti in ob vsakem pozivu Izvajalca, najkasneje v 15 dneh dostaviti
zahtevana dokazila iz prvega in kopije dnevnika iz drugega odstavka tega
člena. |
(4) Če
lastnik kmetijskega gospodarstva izvajalcu v predpisanem času ne dostavi
dokazil iz prejšnjega odstavka, mu Izvajalec začne zaračunavati storitve
povezane z obstoječimi greznicami, nepretočnimi greznicami ali MKČN. |
(5) Spremembe obračuna se znova upoštevajo naslednji mesec od dneva
prejema potrdila, Izvajalec pa mu za nazaj ne povrne stroškov obračuna
storitev. |
(6) V
kolikor se storitev praznjenja greznice ali MKČN na kmetijskem
gospodarstvu izvede, uporabnik pa dokazilo dostavi po izvedbi storitve,
se storitev praznjenje greznice/MKČN uporabniku kmetijskega gospodarstva
normalno obračunava do naslednjega poziva Izvajalca. |
|
VII.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV |
|
28. člen |
(splošne
obveznosti izvajalca) |
(1) Zaradi
izvajanja javne službe ima Izvajalec naslednje obveznosti: |
1. zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih
odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne
kanalizacije, |
2. zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic,
nepretočnih greznic in MKČN, |
3. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnih vodovodnih
sistemov zaradi obračuna storitev javne službe, |
4. pridobivanje podatkov o porabi pitne vode in skladnost izvedbe
meritev za porabo pitne vode v skladu z izdanim vodnim dovoljenjem pri
uporabnikih, ki niso priključeni na javni vodovodni sistem, zaradi
obračuna storitev javne službe, |
5. redno
obračunavanje storitev javne službe, okoljskih dajatev in ostalih s
posebnimi predpisi določenih dajatev, |
6. skrb za
redno vzdrževanje in normalno obratovanje objektov in naprav javne
kanalizacije, |
7. ravnanje skladno s pravili stroke, |
8. kontroliranje ustreznosti kanalizacijskega priključka pred
priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo na stroške uporabnika v
skladu s soglasjem za priključitev in v okviru nadzora za izvedbo
priključka, |
9. kontroliranje količine in sestave industrijske odpadne vode na
iztokih v javno kanalizacijo, |
10. organiziranje odvajanja odpadne vode v primeru višje sile ter
poročanje pristojnim občinskim organom o nastopu višje sile, |
11. izvajanje predpisanih storitev na območjih, kjer ni javne
kanalizacije, |
12. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javne kanalizacije v
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, |
13. izdajanje projektnih pogojev, soglasij za priključitev in omogočanje
priključitev, |
14. stalno
zagotavljanje ustreznega kadrovskega nivoja in tehnične opremljenosti v
skladu s stanjem tehnike in izvajanja odvajanja in čiščenja v skladu s
tem odlokom, |
15. izvajanje javnih pooblastil, |
16. obveščanje uporabnikov javne službe skladno z zakonskimi in
podzakonskimi predpisi, |
17. vodenje evidenc in izdelava poročil predpisanih z zakonskimi in
podzakonskimi predpisi, |
18. izdelava programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda v skladu z
zakonskimi predpisi. |
|
29. člen |
(kataster) |
(1) Občina
zagotavlja vodenje katastra javne kanalizacije v skladu s predpisi, ki
urejajo prostorsko načrtovanje, graditve objektov in geodetsko
dejavnost. |
(2) Izvajalec mora voditi kataster javne kanalizacije. |
(3) Izvajalec vodi kataster v obliki elektronske baze podatkov, ki je
Občini stalno dostopna. |
|
30. člen |
(pravica
Izvajalca) |
Izvajalec
ima vedno pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi
rednega vzdrževanja, meritev in snemanj do naprav v lasti uporabnikov,
kjer mora izvajati obvezne storitve javne službe ne glede na to, kdo je
lastnik zemljišča na katerem se kanalizacijski objekti in ostale naprave
nahajajo. Če je možno, se o tem lastnika predhodno obvesti. Izvajalec
mora po opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in
poravnati morebiti nastalo škodo. |
|
31. člen |
(pravica
uporabnika) |
(1) Uporabniki javne službe imajo pravico do trajnega, nemotenega in
kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki so enako dostopne
vsem uporabnikom na območju Občine. |
(2) Uporabnik javne službe ima na podlagi soglasja Izvajalca pravico: |
1. priključitve na javno kanalizacijo, |
2. spremeniti dimenzijo priključka in traso priključka, |
3. izvesti
dodatna dela na priključku, |
4. ukinitev priključka. |
|
32. člen |
(obveznosti uporabnika) |
Uporabniki
imajo naslednje obveznosti: |
1. izvesti
priključek na javno kanalizacijo izključno v skladu z izdanim soglasjem, |
2. spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne
ali padavinske vode, |
3. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in priključka
skladno s tehnično dokumentacijo in izdanimi pogoji ter soglasjem
Izvajalca, |
4. pridobiti soglasje Izvajalca pred vsako spremembo kanalizacijskega
priključka, |
5. vzdrževati in čistiti kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo
in vse naprave vgrajene vanjo, |
6. Izvajalcu omogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje
del v zvezi z javno kanalizacijo, |
7. kontrolirati porabo vode z dovoljeno porabo skladno z izdanim
soglasjem in povprečno porabo vode, |
8. voditi
dnevnik male komunalne čistilne naprave v skladu z zakonodajo in hraniti
predpisano dokumentacijo, |
9. Izvajalcu omogočiti neoviran dostop, da lahko izvede prevzem blata iz
greznic, MKČN, nepretočnih greznic in oceno obratovanja MKČN, |
10. pravočasno naroči praznjenje vsebine iz greznice, MKČN ter
nepretočne greznice, ko je le ta zapolnjena do 2/3 višine, |
11. Izvajalcu pravočasno prijaviti MKČN po zagonu in nepretočno greznico
pred njeno porabo, |
12.
obveščati Izvajalca o vseh spremembah količin in lastnostih komunalne
odpadne in industrijske odpadne vode, |
13. obveščati Izvajalca o pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na
obratovanje javne kanalizacije, |
13. pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to
določajo zakonski predpisi in ta odlok, |
14. pisno
obveščati Izvajalca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta,
številu oseb in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne
odpadne in padavinske vode in obračun stroškov, |
15. redno
plačevati prejete račune za javno službo v roku navedenem na računu, |
16. upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in
čiščenju odpadne vode. |
|
33. člen |
(prepovedi) |
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije
se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja
kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju
ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno
posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih
uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno
kanalizacijsko omrežje. |
(2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku
ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti. |
(3) V
javno kanalizacijo je prepovedano odvajati ali izliti odpadno vodo
oziroma snovi, ki: |
1. povzročajo ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature, |
2. so
prekomerno onesnažene, katerih parametri presegajo dovoljene vrednosti
po veljavni zakonodaji, |
3. bi
zavirala tehnološke postopke in procese čiščenja na čistilni napravi, |
4. povzročajo nastanek vodikovega sulfida, |
5. povzročajo požar ali nevarnost eksplozije, |
6. povzročajo korozijo ali lahko kako drugače poškodujejo kanalizacijo,
opremo in ogrožajo zdravje zaposlenih, |
7. povzročajo ovire v kanalizaciji ali kako drugače motijo odvajanje
odpadne vode in delovanje sistemov zaradi odlaganja usedlin in lepljivih
snovi, |
8. stalno
ali občasno povzročajo hidravlične preobremenitve, |
9. v javno
kanalizacijo ne sodijo in povzročajo škodo na sistemu javne
infrastrukture. |
(4) V
javno kanalizacijo je tudi prepovedano izčrpavati greznične gošče, blato
iz MKČN, odlagati organske odpadke, zeleni odpad, gradbene odpadke,
izdelke za intimno nego, tekstil, embalažo, jedilna in sintetična olja,
maziva. |
(5) Posebej ni dovoljeno odvajati odpadnih voda iz gnojničnih jam in
zbiralnikov ter odpadkov iz gnojišč. |
(6) Prepovedi iz tretjega in četrtega odstavka smiselno veljajo tudi za
greznice, nepretočne greznice in MKČN. |
(7) Uporabnika, ki v javno kanalizacijo in naprave iz petega odstavka
odlaga odpadke in snovi iz prejšnjih odstavkov in snovi, ki tja ne
sodijo, se prijavi pristojni inšpekcijski službi, ki ravna v skladu s
svojimi pooblastili. Uporabnik mora tudi poravnati vse stroške za
odpravo škode, ki je nastala zaradi njegovega nepravilnega ravnanja. |
|
34. člen |
(obveznosti za industrijske odpadne vode) |
(1) Uporabnik lahko na območju poselitve, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, industrijsko odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo, le
ob predhodnem soglasju Izvajalca in če industrijska odpadna voda
izpolnjuje zahteve za odvajanje v javno kanalizacijo, če je to tehnično
možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena
zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno
kanalizacijo. |
(2) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora
do 31. marca Izvajalcu, v pisni ali elektronski obliki, posredovati
letno poročilo o emisijskem monitoringu odpadnih voda za preteklo leto. |
(3) Uporabnik je dolžan pridobiti soglasje Izvajalca pred vsako
spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine industrijske odpadne vode,
do katerih je prišlo zaradi sprememb industrijskih postopkov, sprememb
obsega proizvodnje, prenehanja določene dejavnosti, načina predčiščenja
odpadne vode ali zaradi drugih podobnih vzrokov. |
|
VIII.
OBVEZNOSTI DRUGIH IZVAJALCEV DEL |
|
35. člen |
(splošne
obveznosti) |
(1) Izvajalci vzdrževalnih in gradbenih del na objektih in drugi
gospodarski javni infrastrukturi ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v
katerih poteka javna kanalizacija morajo pri uporabi teh zemljišč,
vzdrževanju ali gradnji objektov in gospodarske infrastrukture
zagotoviti, da ne pride do poškodb javne kanalizacije in priključkov. |
(2) Pred
pričetkom vzdrževalnih in gradbenih del iz prvega odstavka tega člena
mora izvajalec del pri Izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku
javne kanalizacije in priključkov ter soglasje Izvajalca s pogoji za
izvedbo del in o pričetku del Izvajalca pisno obvestiti. |
(3) Izvajalec del iz prvega odstavka tega čelna mora po zaključku
vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javno
infrastrukturo in priključke v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo
pod nadzorom Izvajalca javne službe. |
(4) V
primeru nastalih poškodb javne infrastrukture ter priključkov pri
izvajanju del iz prvega odstavka tega čelna je izvajalec del dolžan
naročiti odpravo poškodb pri Izvajalcu javne službe in plačati vse
stroške popravila. |
|
IX.
PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE |
|
36. člen |
(prekinitev odvajanja odpadne vode in ukinitev priključka) |
(1) Uporabniku se prekine odvajanje odpadne vode, če z odvajanjem
odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod. |
(2) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po
uradni dolžnosti Izvajalca. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev
na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi
uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s potrdilom pristojnih
organov. |
(3) Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine
odvajanje odpadne vode, kadar: |
1. je
zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo
obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni
napravi, |
2. je
kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja
Izvajalca, |
3. uporabnik brez soglasja Izvajalca dovoli priključitev drugega
uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali
spremeni njegovo zmogljivost, |
4. uporabnik onemogoča Izvajalcu meritve količin in onesnaženosti
odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka, |
5. uporabnik brez soglasja Izvajalca spremeni izvedbo priključka, |
6. uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z
odvajanjem in čiščenjem odpadne vode, |
7. ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje
prebivalcev, |
8. kadar
uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu, |
9. kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam
veljavne zakonodaje, |
10. uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne
zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov. |
(4) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka.
Stroške vnovične priključitve plača uporabnik. |
|
37. člen |
(prekinitve odvajanja odpadne vode zaradi vzdrževalnih del in zaradi
višje sile) |
(1) Izvajalec ima pravico, brez povračila stroškov, prekiniti odvajanje
odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali
nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja
prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo,
Izvajalec obvesti uporabnike na krajevno običajen način. |
(2) V
primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in
drugih nesrečah ima Izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti
ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo.
Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v 24 urah vzpostaviti začasen
režim odvajanja odpadne vode. |
(3) V
primeru višje sile ima Izvajalec pravico brez povračila stroškov
prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno
kanalizacijo. V tem primeru mora Izvajalec postopati skladno z načrtom
ukrepanja v primeru višje sile, ki ga pripravi organ pristojen za
zaščito in okolje. Višja sila po tem odloke so: potres, požar, poplave,
izpad energije, udori, plazovi, lomi in velike okvare na javni
kanalizaciji. |
|
38. člen |
(odgovornost za škodo) |
Izvajalec
ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v
primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektiranega ter ob
naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati. |
|
X. VRSTA
IN OBSEG OBJEKTOV TER NAPRAV POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE |
|
39. člen |
(opredelitev naprav in objektov javne kanalizacije) |
(1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in
sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke
naprave, kot so: |
1. kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in
padavinske odpadne vode, |
2. črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode, |
3. objekti
in naprave podtlačne in vakuumske kanalizacije, |
4. komunalne čistilne naprave, |
5. MKČN
velikosti najmanj 50 PE, |
6. razbremenilniki visokih vod, |
7. zadrževalni in pretočni bazeni, |
8. drugi
objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije. |
(2) Vse
naprave in objekti javne kanalizacije so v lasti Občine. |
(3) Uporaba objektov in naprav javne infrastrukture lokalnega pomena iz
prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so
vzpostavljeni javni sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih voda. |
(4) Šteje
se, da je javna kanalizacija zgrajena, če je potrebno za priključitev
objekta zgraditi kanalizacijski priključek, ki je krajši od 100 m. |
|
40. člen |
(opredelitev naprav in objektov uporabnika) |
(1) Naprave in objekti uporabnika so: |
1. interna
kanalizacija s kanalizacijskim priključkom od objekta do vključno prvega
priključnega jaška na javno kanalizacijo, |
2. začasna
naprave in objekti za predčiščenje odpadnih vod (MKČN do 50 PE,
obstoječe greznice, greznice brez iztoka) za čas do priključitve na
javno kanalizacijo, |
3. objekti
in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj,
merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na
dotokih in iztokih iz internih čistilnih naprav, |
4. interna
kanalizacija s pripadajočimi objekti, črpališči in napravami v
stanovanjski stavbi oziroma objektu, |
5. nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN do 50 PE. |
(2) Naprave in objekte iz tega člena upravlja in vzdržuje uporabnik na
svoje stroške. |
(3) Uporabnik je dolžan z napravami v njegovi lasti gospodariti tako, da
je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode ter
zagotavljati, da odpadna voda pred iztekom v javno kanalizacijo
izpolnjuje zahtevane parametre. |
|
XI.
GRADNJA, OBNOVA KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ IN PRENOS V UPRAVLJANJE |
|
41. člen |
(gradnja
novih kanalizacijskih omrežij) |
(1) Gradnjo kanalizacijskih objektov in naprav lahko izvaja katerikoli
usposobljen izvajalec del. |
(2) Izvajalec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo kanalizacijskih
objektov in naprav ter priključkov. |
(3) Vsa
nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo
graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko: |
1. padavinske odpadne vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega
odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja, |
2. zaradi
pomanjkanja prostora ni možna gradnja dveh vzporednih kanalov, |
3. je
padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok
ali ponikati. |
(4) Javna
in interna kanalizacija ter pripadajoči objekti morajo biti grajeni iz
materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost, izpolnjujejo zahteve v
skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode in veljavnimi standardi
ter imajo ustrezno hidravlično zmogljivost. |
|
42. člen |
(vzdrževalna in investicijsko vzdrževalna dela) |
(1) Za
izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji in objektih skrbi
Izvajalec, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju
naroči tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški
vzdrževalnih del se krijejo iz cene storitve javne službe. |
(2) Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je Občina, ki pa lahko
izvajalca javne službe s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in
nadzor investicije. |
(3) Če
investicijsko vzdrževalnih del ali investicij v novogradnje javne
kanalizacije ne izvaja Izvajalec, ampak tretja oseba, mora Izvajalec
zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje,
izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti. |
(4) V
primeru novogradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije se odcepi za
kanalizacijske priključke izvedejo izven cestnega telesa oziroma
področja utrjene površine in se financirajo iz projekta izvedbe.
Uporabnik krije stroške izvedbe kanalizacijskega priključka od objekta
do puščenega odcepa javne kanalizacije, kjer je v skladu s prejetimi
navodili ali pogoji in soglasji Izvajalca možna priključitev. |
|
43. člen |
(ureditev
lastništva novozgrajenih javnih kanalizacij) |
(1) Kadar
je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s
pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor
novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja po končani gradnji
dolžan objekte skladno s pogodbo le-te predati v last Občine. |
(2) Za
prevzem novozgrajenih objektov in omrežij javne kanalizacije v last
Občine mora biti predložena naslednja dokumentacija: |
1. pravnomočno gradbeno in pravnomočno uporabno dovoljenje, |
2. projekt
izvedenih del vodilno mapo, tehničnim delom, geodetskim načrtom,
vzdolžnimi profili, dokazila o zanesljivosti, navodila za vzdrževanje in
obratovanje vgrajenih elementov in naprav, |
3. elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu
v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI), |
4. poročilo in dokazilo o vodotesnosti sistema, |
5.
garancijske izjave, |
6. vrednost kanalizacijskega omrežja in objektov v skladu z slovenskimi
računovodskimi standardi, |
7.
notarsko overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do
omrežja in objektov, |
8. okoljevarstveno dovoljenje, v kolikor je potrebno. |
(3) Investitor oziroma po pooblastilu Občine izbran izvajalec del je
dolžan predati zgrajeno kanalizacijo in objekte Občini najkasneje v roku
enega meseca od pridobitve uporabnega dovoljenja |
(4) Objekti javne kanalizacije katerih lastnik je Občina se s pogodbo,
zapisnikom o primopredaji in z dokumentacijo navedeno v drugem odstavku
tega člena predajo v najem Izvajalcu v roku enega meseca od prejema
dokumentacije iz prejšnjega odstavka. |
|
44. člen |
(ureditev
obstoječih lokalnih kanalizacij) |
(1) Obstoječi kanalizacijski sistemi, ki so v lasti in upravljanju
krajevnih skupnosti se lahko prenesejo v last Občine ter tako postanejo
del javne kanalizacije. S pogodbo med dosedanjim lastnikom ter Občino se
določijo vse medsebojne obveznosti. |
(2) Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi
objekti se lahko predajo v last Občine in najem Izvajalcu na podlagi: |
1. geodetskega posnetka izgrajenega omrežja, |
2. fizičnega pregleda sistema, |
3. pregleda kanalizacije s TV kamero, |
4. pisnega
strokovnega mnenja Izvajalca, |
5. podane
ocenjene vrednosti omrežja. |
(3) Upravljavec obstoječe kanalizacije, ki se predaja, mora pred predajo
obstoječ kanalizacijski sistem očistiti in podati seznam uporabnikov, ki
so na sistem priključeni. |
(4) Prevzem se opravi s pogodbo s katero se vpletene stranke zavežejo,
da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje, v
kolikor to nima ustreznega dovoljenja in zagotovile sredstva za sanacijo
v kolikor je ta potrebna. Plan sanacije pripravi Izvajalec na podlagi
ogledov sistema in aktivnosti iz drugega odstavka tega člena. |
(5) Upravljavci obstoječih lokalnih sistemov morajo do predaje
zagotavljati odvajanje odpadnih voda v skladu z določili tega odloka in
veljavno zakonodajo. |
|
XII. VIRI
FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE, OSNOVE ZA OBLIKOVANJE CEN IN OBRAČUN
STORITEV |
|
45. člen |
(financiranje javne službe) |
(1) Javna
služba se financira iz: |
1. cene
storitev javne službe, |
2. proračuna Občine (subvencije), |
3. okoljskih dajatev in drugih virov. |
(2) Predlog cene oblikuje Izvajalec, potrdi pa jo občinski svet. |
|
46. člen |
(priprava
elaborata in potrditev cene storitve) |
(1) Cena
storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda in cene vezane
na storitev z obstoječimi greznicami, nepretočnimi greznicami in MKČN se
oblikuje v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen
storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
(2) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o oblikovanju cene
izvajanja storitev javne službe. V kolikor razlika med potrjeno ceno in
obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev presega
10 % od potrjene cene, ga izvajalec do 30. septembra tekočega leta
posreduje v pregled občinski upravi. Občinska uprava elaborat pregleda
in pisno posreduje morebitne zahteve za njegovo dopolnitev, spremembo
ali potrditev najkasneje 30 dni po prejemu elaborata. |
(3) Dopolnitev oziroma spremembo elaborata pripravi izvajalec v 15 dneh
od pisnega prejema pripomb, občinska uprava elaborat nato ponovno
pregleda v 10 dneh od prejema dopolnjenega elaborata. |
(4) Po
pregledu s strani občinske uprave se elaborat do konca tekočega leta
obravnava in potrdi na občinskem svetu. |
|
47. člen |
(oblikovanje cene) |
(1) Cena
storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske
odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na
dobavljeno količino pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v
javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. |
(2) Cena
storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic,
prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ter ocene
obratovanja MKČN se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino
pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v nepretočno greznico,
obstoječo greznico ali MKČN. |
(3) Če se
poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se storitve
obračunavajo skladno z veljavnimi predpisi na področju oblikovanja cen. |
(4) Uporabnikom, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne
vire, za dobavo pitne vode pa nimajo vodnih dovoljenj ali dobavo pitne
vode nimajo urejeno v skladu z določili vodnega dovoljenja se storitev
obračunava tako, da se upošteva normirana poraba pitne vode 150 litrov
na osebo dnevno na podlagi števila stalno ali začasno prijavljenih
prebivalcev. |
(5) Uporabnikom, ki so priključeni na javni vodovodni sistem in
istočasno z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, se
storitev obračunava na način naveden v prejšnjem odstavku, uporabnika pa
prijavi inšpekcijski službi. |
(6) V
stavbah namenjenih bivanju, kjer ni stalno ali začasno prijavljenih
stanovalcev ali pa se v njih izvaja gospodarska dejavnost, Izvajalec pa
nima podatkov o količini dobavljene pitne vode, se v primeru naročila
storitev vezanih na obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN
storitev obračuna po ceniku izvajalca javne službe, po količini izčrpane
količine greznične gošče oziroma blata. |
(7) Za
nestanovanjske stavbe, ki nimajo urejenega sistema meritve pitne vode,
je letna količina odpadnih komunalnih voda enaka eni tretjini števila
uporabnikov stavbe. Pri ugotavljanju števila uporabnikov te stanovanjske
stavbe se upošteva število stalnih uporabnikov (število zaposlenih) in
število razpoložljivih zmogljivosti (število gostov in drugih
uporabnikov stavbe). Število uporabnikov nestanovanjske stavbe mora
javiti uporabnik. Pri obračunu se upošteva normirana poraba pitne vode
150 litrov na osebo dnevno. |
(8) Uporabniki pri katerih poleg odpadne vode iz gospodinjstva nastaja
tudi odpadna voda v kmetijskem gospodarstvu ter se le-ta odvaja na
kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov storitev za
odvajanje in čiščenje vode v kmetijski dejavnosti, če zagotovijo ločeno
merjenje za porabo pitne vode za gospodinjstvo in kmetijsko
gospodarstvo. Vgradnja merilca pretoka se izvede po pogojih in nadzorom
upravljavca vodovodnega sistema. V kolikor merilec ni vgrajen, se
obračuna normirana poraba pitne vode 150 litrov na osebo dnevno na
podlagi števila stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev. |
(9) Uporabniki, pri katerih iz porabljene pitne vode zaradi izvajanja
dejavnosti oziroma porabe v storitvi odpadna voda ne nastaja, niso
dolžni plačevati stroškov storitev za odvajanje in čiščenje vode za
izvajanje dejavnosti, če zagotovijo ločeno merjenje za porabo pitne vode
za del, kjer odpadna voda ne nastaja. Vgradnja merilca pretoka se izvede
po pogojih in nadzorom upravljavca vodovnega sistema. |
(10) Osmi
in deveti odstavek se smiselno uporablja tudi glede obračuna storitev
povezanih z prevzemom vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih
greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic, v
kolikor uporabniki koristijo to vrsto storitev. |
(11) Glede
namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za
ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določila Odloka o oskrbi s
pitno vodo na območju Občine Slovenska Bistrica. |
(12) Uporabnikom, ki v javno kanalizacijo odvajajo industrijsko odpadno
vodo, se storitve obračunavajo po ceniku posebnih storitev. |
(13) Uporabnikom, ki v javno kanalizacijo odvajajo padavinsko odpadno
vodo iz utrjenih površin, ki niso strehe, se za vsak m2
utrjene površine, ki presega velikost 100 m2, storitev
odvajanja padavinskih voda posebej zaračuna. V kolikor se ta padavinska
odpadna voda odvaja na čistilno napravo, se zaračuna tudi čiščenje
padavinske odpadne vode. |
(14) Izvajalec lahko v primeru prekomerne porabe pitne vode, kot
posledice okvare na internem vodovodnem omrežju, uporabnikom zmanjša
stroške odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja komunalne odpadne
vode ali storitve povezane z greznicami in MKČN, če ugotovi, da zaradi
okvare ni prišlo do odvajanja odpadne vode v kanalizacijo ali greznico
oziroma MKČN. |
(15) V
kolikor pri iztoku iz prejšnjega odstavka ni prišlo do onesnaženja pitne
vode in je bil iztok izveden neposredno v okolje, je uporabnik lahko
oproščen tudi plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi
odvajanja odpadnih voda. |
(16) Uporabnik mora k pisni vlogi za zmanjšanje računa, ki mora biti
oddana v roku 30 dneh od odpravljene napake, predložiti zapisnik o
ugotovljeni in odpravljeni okvari s strani upravljavca javnega vodovoda.
Uporabniku se v tem primeru obračuna povprečna mesečna poraba v
preteklem obračunskem obdobju. |
(17) Uporabnikom, katerim se storitev greznic/MKČN ne obračunava v
skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih
naprav v kmetijstvu, se izvedba ocene obratovanja obračuna v skladu z
veljavnim cenikom izvajalca ob izvedbi storitve. |
(18) V
primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka
oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki z medsebojnim
sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki prejema ter plačuje
račune za izvedbo storitev ter ga posredovati Izvajalcu oziroma ravnati
v skladu z veljavno zakonodajo na stanovanjskem področju. Interna
delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni
dolžnost Izvajalca, lahko pa se z uporabniki dogovori, da izvaja
zaračunavanje storitev posameznemu uporabniku v objektu, pod pogojem, da
uporabniki zagotavljajo Izvajalcu potrebne podatke za obračun (podatke
internih vodomerov, število oseb itd.). |
|
48. člen |
(izstavitev računa) |
(1) Izvajalec izstavlja račun za storitve povezane s odvajanjem in
čiščenjem odpadne vode praviloma lastniku objekta. |
(2) V
primeru, da lastnik stavbo, inženirski objekt ali del stavbe ali
inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da
najemnik plačuje storitve javne službe, je lastnik dolžan Izvajalca
pisno obvestiti in navesti začetek in konec najemnega razmerja. |
(3) V
primeru, da zapadli račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku, tudi
po prejetem opominu, se slednji zaračuna lastniku objekta in od takrat
dalje je lastnik zavezanec za plačilo računa, ne glede na trajanje
najemnega razmerja. |
(4) Če
zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe
vode, se pri obračunu upošteva povprečna količina dobavljene vode v
preteklem obračunskem obdobju. |
|
49. člen |
(plačilo
storitve in vodenje evidenc o uporabnikih) |
(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti
računa. Če uporabnik pravočasno ne poravna svojih obveznosti, je
Izvajalec uporabniku dolžan izstaviti pisni opomin, v primeru neplačila
pa dolg sodno izterjati oziroma prekiniti odvajanje odpadnih voda. |
(2) Morebitne reklamacije računov morajo biti pisne, podane v roku osmih
dni od izstavitve računa. |
(3) Izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v
roku 15 dni od prejema ugovora. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila.
Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega
odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne
poravna, se mu osem dni po prejemu opomina začne postopek izterjave po
sodni poti. |
(4) Izvajalec ima v primeru zamude plačila pravico zaračunati zakonsko
zamudne obresti in stroške opomina. |
(5) Če se
spremeni cena storitve javne službe, lahko Izvajalec obračuna dobavljeno
pitno vodo tako, da ne odčita vodomera, temveč se stanje vodomera na dan
uveljavitve spremenjene cene storitve izračuna iz povprečne porabe vode
v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko na dan spremembe cene
sam odčita stanje vodomera in ga sporoči Izvajalcu. V tem primeru se za
obračun uporabi javljeno stanje vodomera. |
(6) Izvajalec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov
lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi
Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o gospodarskih javnih službah. |
(7) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje
podatke: šifro uporabnika, ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega
prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število
oseb v gospodinjstvu), znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
datum vnosa podatkov. Izvajalec lahko za posameznega uporabnika zbira
tudi zaposlitev, številko osebnega računa, davčno številko, delež
lastništva, EMŠO. |
(8) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike
vsebuje naslednje podatke: |
1. šifro
uporabnika in plačnika, |
2. naziv
firme oziroma samostojnega podjetnika, |
3. naslov, |
4. transakcijski račun, |
5. davčno
številko, |
6. znesek
poravnanih in neporavnanih obveznosti, |
7. datum
vnosa podatkov. |
Izvajalec
mora pri zbiranju in obdelavi podatkov iz sedmega in osmega odstavka
tega člena ravnati v skladu z zakonodajo. |
(9) Poleg
navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi podatke o merilnih napravah
in priključnem cevovodu ter o lastništvu nepremičnine. |
(10) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo Izvajalca
pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih spremembah, ki
vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem in o vseh spremembah
naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi
njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje. |
(11) Pisno
obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega
obračunskega obdobja in obsega: |
1. ime,
priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca, |
2. listino
o prenosu lastninske pravice, |
3. številko in naslov odjemnega mesta, |
4. podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu izvajalca javne službe,
da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje. |
(12) Upravljavci vodovnih sistemov v Občini so dolžni ob vsakem popisu,
oziroma najmanj enkrat letno, Izvajalcu javne službe odvajanja in
čiščenja odpadnih voda posredovati podatke o uporabnikih, dimenzijah
števcev, porabi pitne vode in obračunanih akontacijah. |
|
XIII.
INŠPEKCIJSKI NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE |
|
50. člen |
(opravljanje inšpekcijskega nadzora) |
(1) Nadzor
nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski
inšpektorat in redarstvo. |
(2) Organ
iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku. |
|
51. člen |
(obseg
inšpekcijskega nadzora) |
(1) Inšpektor pristojnega medobčinskega inšpektorata in redarstva pri
opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti: |
1. če se
kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti uporabljajo za namen ter na
način in pod pogoji, kot jih določa ta odlok, |
2. če so
kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti vzdrževani na način in
skladno s pogoji, kot jih določa ta odlok, |
3. ali so
priključki na javno kanalizacijo izvedeni na način, v rokih in skladno s
pogoji kot jih predpisuje ta odlok, |
4. ali se
na območju brez javne kanalizacije izvajajo storitve in ukrepi kot jih
predpisuje odlok. |
|
52. člen |
(ukrep
inšpektorjev) |
Če
inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je
kršen ta odlok, ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti,
ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi. |
|
53. člen |
(globe za
fizične in pravne osebe) |
(1) Kadar
uporabnik: |
1. ne
izvede ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih
voda v skladu z izdanimi pogoji in soglasji Izvajalca ali izvede
odvajanje in čiščenje s komunalne in padavinske vode v brez zahtevanega
soglasja, |
2. ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih
voda ne izvede v predpisanem roku, |
3. ne
uporablja javne kanalizacije v skladu z določili tega odloka, |
4. ne
izpolnjuje obveznosti oziroma določil navedenih v odloku, |
5. ne
posreduje podatkov potrebnih za obračun storitev, |
6. odvaja
komunalno odpadno vodo v meteorni kanal ali padavinsko odpadno vodo v
fekalni kanal v primeru ločenega sistema, |
7. odvaja
odpadno vodo, ki ne ustreza zahtevanim parametrov za javno kanalizacijo, |
8. ne
dovoli oziroma se ne odzove na obvestilo izvajalca na izvedbo storitve
vezane na nepretočne greznice, obstoječe greznice in MKČN ter izvedbo
ocene obratovanja MKČN, |
se kaznuje
fizična oseba, odgovorna oseba pravne osebe, in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika oziroma posameznik, ki samostojno izvaja
dejavnost, za prekršek iz tega člena, z globo 400,00 EUR. |
(2) Pravna
oseba se za storjen prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 1.400,00
EUR. V primerih, ko se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske
družbe, šteje za srednje ali veliko gospodarsko družbo, se le-ta kaznuje
z globo 4.500,00 EUR. |
|
54. člen |
(globe za
upravljavca) |
(1) Z
globo 1.400,00 EUR se kaznuje Izvajalec, če: |
1. ne
izvaja javnih pooblastil iz tega odloka, |
2. dovoli
priključek v nasprotju z določili odloka in predpisi, |
3. ne
izpolnjuje obveznosti, navedenih v odloku. |
(2) Z
globo 400,00 EUR se za prekrške iz prejšnje točke kaznuje odgovorna
oseba Izvajalca. |
|
XIV.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
55. člen |
(postopki
za izdajo soglasij) |
Če so bili
projektni pogoji izdani pred uveljavitvijo tega odloka, se postopki za
izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih. |
|
56. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem
uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju
komunalne odpadne in padavinske odpadne vode na območju Občine Slovenska
Bistrica (Uradni list RS, št. 73/08). |
|
57. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 9000-21/2016-6 |
Slovenska Bistrica, dne 15. novembra 2016 |
|
Župan |
Občine Slovenska Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |
|