|
Na podlagi 3., 4., 7. in 35. člena
Zakona
o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 149.
člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06) in 15. člena
Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet
Občine Mežica na 9. seji dne 10. 12. 2007 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o oskrbi s pitno vodo v Občini Mežica |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Odlok določa pogoje in način obvezne gospodarske javne
službe oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami ter
pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev javne službe oskrbe s
pitno vodo v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode iz vodovodov v Občini
Mežica, ter druge elemente pomembne za opravljanje gospodarske javne
službe. |
|
|
Vodooskrba v Občini Mežica se lahko opravlja pod pogoji,
ki so določeni s tem odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Uporabnik vode je fizična ali pravna oseba, ki ima za
svoje potrebe izveden priključek na vodovod ali, ki s posebnim
dovoljenjem izvajalca javne službe uporablja vodo ali koristi njeno
požarno varstveno funkcijo iz javnega vodovoda in drugih vodovodov. |
|
|
3. člen |
|
|
Oskrba uporabnikov s pitno vodo se zagotavlja iz javnih
vodovodov, s katerimi upravlja in gospodari izvajalec javne službe. |
|
|
Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem
besedilu: izvajalec javne službe) je Komunalno podjetje Log
Komunala
Mežica javno komunalno podjetje d.o.o.
, ki je
registrirano, tehnično opremljeno in strokovno usposobljeno za
opravljanje te dejavnosti. |
|
|
4. člen |
|
|
Za javni vodovod po tem odloku se šteje vodovodno omrežje
s pripadajočimi objekti in napravami, ki preskrbuje uporabnike s pitno
vodo. Vodovodna omrežja delimo glede lastništva na javna in privatna
vodovodna omrežja. |
|
|
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV |
|
|
5. člen |
|
|
Objekti in naprave uporabnikov so: |
|
|
1. Interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga
od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto. |
|
|
2. Vodovodni priključek: |
|
|
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in
obračunskim vodomerom, vključno s priključnimi ventili in pripadajočo
garnituro; |
|
|
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in
nepovratnim ventilom za njim. |
|
|
3. Vodomerni jašek ali niša. |
|
|
4. Interni hidranti, interni vodomeri, naprave za
reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno,
požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje,
dezinfekcijo vode in drugi objekti ter naprave, ki so nameščeni za
obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom. |
|
|
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi
upravlja in razpolaga in so zgrajene na osnovi dovoljenja za gradnjo
objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo
na osnovi začasne odločbe upravnega organa, ki izdaja gradbeno
dovoljenje in po plačilu vseh prispevkov. |
|
|
6. člen |
|
|
Objekti in naprave izvajalca javne službe so: |
|
|
1. Sekundarno vodovodno omrežje in naprave: |
|
|
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje
uporabnikov na stanovanjskem ali drugem (industrijskem, turističnem,
manjšem naseljenem ...) območju, |
|
|
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno
hidrantno omrežje ...), |
|
|
– omrežje za vzdrževanje javnih površin, |
|
|
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka
vode na sekundarnem omrežju. |
|
|
2. Primarno vodovodno omrežje in naprave: |
|
|
– na ureditvenem območju naselja (industrijska,
turistična, manjša naseljena ...) kot so: vodnjaki, črpališča,
prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice, |
|
|
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem
omrežju, |
|
|
– vodohrani, razbremenilniki, |
|
|
– cevovodi od črpališča ali zajetij do sekundarnega
vodovodnega omrežja ali vodohranov, |
|
|
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi
območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi, turističnimi
območji in manjšimi naseljeni). |
|
|
3. Magistralno vodovodno omrežje in naprave: |
|
|
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so
pomembni za oskrbo več občin ali regije, |
|
|
– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do
primarnega omrežja, |
|
|
– vodovodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za
bogatenje podtalnice, transport in naprave za čiščenje ter pripravo
vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije. |
|
|
7. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan voditi kataster
vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav
iz 6. člena tega odloka. Dolžan pa je tudi voditi register vodovodnih
priključkov in hidrantnih mest. |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan vsako spremembo seznama
in registra sprotno posredovati strokovni službi Občine Mežica. |
|
|
8. člen |
|
|
Naprave in objekti izvajalca javne službe se glede na
namen rabe delijo na: |
|
|
– naprave in objekte skupne rabe, |
|
|
– naprave in objekte individualne rabe. |
|
|
Naprave in objekti skupne rabe so: |
|
|
– naprave in objekti za oskrbo naselij s požarno vodo v
javni rabi, |
|
|
– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin. |
|
|
Vsi ostali objekti in naprave so objekti in naprave
individualne rabe. |
|
|
Stroški vzdrževanja in obratovanja naprav in objektov
skupne rabe se krijejo iz amortizacijskih sredstev izvajalca javne
službe. |
|
|
III. GRADITEV VODOVODA |
|
|
9. člen |
|
|
Izvajalec javne službe izdaja mnenje k občinskemu
prostorskemu načrtu, občinskim lokacijskim načrtom, zbirni karti
komunalnih vodov ter projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja in
izdaja soglasje k pridobitvi gradbenega dovoljenja v skladu z veljavno
zakonodajo. |
|
|
Izvajalec javne službe načrtuje javne vodovode. Investitor
sekundarnega ali internega vodovoda pa si mora za načrtovanje pridobiti
smernice izvajalca javne službe. |
|
|
10. člen |
|
|
Investitor del mora začetek gradnje vodovoda pisno
priglasiti izvajalcu javne službe vsaj osem dni pred začetkom del.
Izvajalec javne službe je dolžan izvesti vodovodni priključek najkasneje
v tridesetih dneh, če je uporabnik izpolnil vse pogoje določene s
soglasji, če je poravnal vse obveznosti in predložil vso potrebno
dokumentacijo. Stroški izvedbe priključka bremenijo uporabnika. |
|
|
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je
izvajalec javne službe dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in
pogojih, pod katerimi bo priključitev možna. |
|
|
Po priključitvi se uporabnik vpiše v evidenco uporabnikov. |
|
|
11. člen |
|
|
Za novozgrajeni vodovod mora investitor pridobiti uporabno
dovoljenje pristojnega organa. |
|
|
V enem mesecu po pridobitvi uporabnega dovoljenja po
zgraditvi mora investitor vodovoda zgrajeni javni vodovod brezplačno
predati v last občini, na območju, katere je zgrajen, ta pa v
upravljanje izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora zgrajeni
vodovod prevzeti v upravljanje pod pogojem, da je pridobljeno uporabno
dovoljenje. Prenos se izvrši na podlagi pogodbe o prevzemu, s katerim se
opredelijo pogoji prevzema in medsebojne obveznosti. |
|
|
Ob primopredaji mora investitor izročiti izvajalcu javne
službe vsa soglasja in upravna dovoljenja ter projekt izvedenih del.
Projekt izvedenih del mora vsebovati geodetski posnetek zgrajenega
objekta, montažni načrt ter detajle križanj z ostalimi komunalnimi
napravami. |
|
|
12. člen |
|
|
Kdor se namerava priključiti na vodovod, mora izpolniti
vse pogoje iz soglasij, poravnati vse obveznosti investitorju
sekundarnega vodovodnega omrežja, kakor tudi plačati strošek izvedbe in
prispevek po merilih in kriterijih, kot povračilo za zgrajeno primarno
omrežje, predložiti potrebno dokumentacijo opredeljeno s tehničnim
pravilnikom in ustrezna soglasja za posege na zemljišča. Kdor namerava
povečati priključno moč obstoječega priključka, mora poravnati stroške
pri izgradnji sekundarnega in primarnega voda. |
|
|
Bodoči uporabnik vode mora plačati vse prispevke
(komunalni prispevek, stroške soglasij ...) in vse ostale obveznosti
pred priključitvijo svojega objekta na javni vodovod. |
|
|
Uporabnik vode, ki sofinancira gradnjo vodovodnega omrežja
s tem ne pridobi nikakršne pravice razpolaganja na javnem vodovodu. |
|
|
13. člen |
|
|
Gradnjo objektov in naprav javnega vodovodnega omrežja
lahko izvaja za to usposobljen izvajalec, razen neposredne priključitve
na vodovodno omrežje, ki jo lahko izvede le izvajalec javne službe. |
|
|
Izvajalec javne službe je omenjeno gradnjo objektov in
naprav javnega vodovodnega omrežja dolžan obvezno nadzirati. |
|
|
Vsa dela na javnem vodovodnem omrežju in vodovodnih
priključkih izvaja in nadzira izvajalec javne službe oziroma od
izvajalca javne službe pooblaščen izvajalec. |
|
|
IV. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD |
|
|
14. člen |
|
|
Kjer je zgrajen javni vodovod, ki še ima proste
zmogljivosti, je izvajalec javne službe dolžan priključiti uporabnike na
vodovod ob pogojih, ki jih določa ta odlok in tehnični pravilnik o
javnem vodovodu. |
|
|
15. člen |
|
|
Uporabnik sme vodo iz vodovoda odvzemati le v skladu z
izdanim soglasjem izvajalca javne službe oziroma pogodbo o priključitvi. |
|
|
16. člen |
|
|
Priključek se izvede praviloma za vsakega uporabnika
posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov glede na potrebe in
ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom. |
|
|
Možen je tudi začasni priključek na omrežje vodovoda ob
pogojih, ki jih določa tehnični pravilnik o javnem vodovodu. |
|
|
17. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan zgraditi prostor za vodomerno napravo
v skladu z veljavnimi predpisi ter navodili izvajalca javne službe. |
|
|
Prostor, kjer bo vgrajen vodomer, mora biti predvidoma
izveden v zunanjosti objekta oziroma na mestu, ki je vedno dostopno
delavcu izvajalca javne službe. |
|
|
Izvajalec javne službe je pri izdaji soglasja za
priključitev novozgrajenega objekta na javno vodovodno omrežje, dolžan
zahtevati obvezno namestitev vodomerne naprave. |
|
|
Novozgrajenega objekta na javno vodovodno omrežje brez
nameščene vodomerne naprave ni možno priključiti. |
|
|
Za novozgrajene stanovanjske objekte v katerih se bo
sočasno opravljala tudi poslovna dejavnost je za potrebe poslovne
dejavnosti obvezno izvesti ločeno merilno mesto. |
|
|
18. člen |
|
|
V primeru, da na območju na katerem želi uporabnik
pridobiti vodovodni priključek obstaja kanalizacijsko omrežje, sme
izvajalec javne službe izdati soglasje le, če projektna dokumentacija
oziroma prostorski načrt obravnavata priključek na kanalizacijsko
omrežje. |
|
|
19. člen |
|
|
Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta
priključka, izvedba dodatnega priključka ali ukinitev priključka in
zahteva za povečan odvzem pitne vode se obravnava na enak način, kot to
za nov vodovodni priključek, predpisuje ta odlok. |
|
|
20. člen |
|
|
Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih
uporabnikov na svojo interno javno vodovodno instalacijo ali na svoj
vodovodni priključek brez soglasja izvajalca javne službe. |
|
|
21. člen |
|
|
Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev izvede
priključitev na javni vodovod, merilno mesto, način vgradnje, zamenjavo
ali odstranitev vodomerne naprave, le izvajalec javne službe ali s
strani izvajalca javne službe pooblaščeni izvajalec, in sicer na stroške
uporabnika. |
|
|
Pogoje iz tega člena odloka mora predpisati v tehničnem
pravilniku izvajalec javne službe. |
|
|
22. člen |
|
|
Izveden priključek do vodomerne naprave, vključno z
vodomerno napravo, prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec javne
službe. |
|
|
Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajeno
vodomerno napravo. |
|
|
Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo pred
poškodbami in vremenskimi vplivi, skrbeti za čistost merilnega mesta,
naprave in kode za odčitavanje ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem
izvajalca javne službe omogočati nemoten dostop. |
|
|
Uporabnik ki zaradi neskrbnega ravnanja poškoduje ali
uniči naprave navedene v tem odloku, je dolžan v roku 3 dni o tem
obvestiti izvajalca javne službe, ki vzpostavi prvotno stanje in stroške
zaračuna uporabniku. Prav tako je uporabnik dolžan v roku 15 dni
izvajalcu javne službe sporočiti spremembo lastništva priključka z
odčitanim stanjem vodomerne naprave na dan primopredaje lastništva. |
|
|
23. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan izvajati redno menjavo in
kontrolo vodomernih naprav ob predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z
veljavno zakonodajo. |
|
|
Izvajalec javne službe lahko poškodovano vodomerno
napravo, kolikor je to nujno potrebno, zamenja brez predhodnega
obvestila uporabniku, dolžan pa ga je naknadno obvestiti v roku 15 dni
po zamenjavi. |
|
|
24. člen |
|
|
Odjava priključka na vodovodno omrežje je mogoča le v
primeru rušenja priključenega objekta. Uporabnik odjavo priključka
posreduje izvajalcu javne službe pisno. Izvedbo prekinitve priključka
izvrši izvajalec javne službe na stroške uporabnika. |
|
|
V. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV |
|
|
25. člen |
|
|
Hidranti na javnem vodovodnem sistemu so javni. |
|
|
Javni hidranti služijo predvsem požarni varnosti in morajo
biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. |
|
|
Redno vzdrževanje javnih hidrantov opravlja izvajalec
javne službe v skladu z letnim programom vzdrževanja. Zamenjave javnih
hidrantov pa se vršijo na osnovi posebnega dogovora med občino in
izvajalcem javne službe. |
|
|
Izvajalec javne službe mora o hidrantih in hidrantni mreži
voditi tehnične in druge pregledne podatke in jih na zahtevo posredovati
občini, požarni inšpekciji, poklicnim gasilskim enotam, prostovoljnim
gasilskim društvom ter drugim, ki izvajajo protipožarno varnostno
funkcijo. |
|
|
26. člen |
|
|
Odvzem vode iz javnih hidrantov brez pisnega dovoljenja
izvajalca javne službe ni dopusten. Gasilska društva, ki so zadolžena za
izvajanje požarne varnosti v občini, morajo o vseh svojih posegih v
omrežje javnega vodovodnega sistema predhodno, najmanj 3 dni pred
posegom, obvestiti izvajalca javne službe. |
|
|
Omejitev odvzema vode iz javnih hidrantov ne velja za
odvzem vode za gašenje požarov in za potrebe preventive. |
|
|
Vode, ki je bila porabljena za požarno varstvene namene
oziroma za odpravo elementarnih in drugih katastrofalnih posledic ni
potrebno plačati, če je bila poraba v roku določenem s tem odlokom
prijavljena izvajalcu javne službe in jo je le-ta označil za upravičeno. |
|
|
Izjemoma je s predhodno privolitvijo izvajalca javne
službe dovoljen odvzem vode iz hidranta, tudi za škropljenje in pranje
cest, ulic, trgov, zalivanje parkov ter javnih nasadov, za utrjevanje
cestišč pri drugih podobnih gradbenih delih, za javne prireditve in za
polnjenje cistern za prevoz vode. |
|
|
Za odvzem vode, opisan v tem odstavku, se mora pred
nameravanim odvzemom skleniti pogodba med uporabnikom hidranta in
izvajalcem javne službe, v kateri se določijo pogoji odvzema in plačilo
porabljene vode. |
|
|
Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode iz
hidranta mora vsak uporabnik najkasneje v 3 dneh po zaključeni
intervenciji iz drugega odstavka tega člena, o odvzemu obvestiti
izvajalca javne službe. V poročilu je potrebno navesti datum, količino,
čas, mesto in razlog odvzema. |
|
|
Uporabnik mora po uporabi pustiti hidrant v brezhibnem
stanju. V primeru poškodovanja je dolžan povrniti vse stroške za
vzpostavitev hidranta v prvotno stanje. |
|
|
VI. VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA IN VODNIH VIROV |
|
|
27. člen |
|
|
Varovalna območja vodnih virov in varovalni ukrepi znotraj
teh območij se na osnovi strokovnih podlag regulirajo na podlagi
zakonskih določil in odlokov o zaščiti vodnih virov na območju občine. |
|
|
28. člen |
|
|
Splošni pogoji glede gradnje in odmikov od vodovodnih
objektov, naprav in cevovodov se določijo s tehničnim pravilnikom. |
|
|
Izvajalec javne službe v soglasju predpiše pogoje, pod
katerimi je dovoljeno graditi ob javnem vodovodu. |
|
|
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči
izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo
neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano
električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske
stroške. |
|
|
29. člen |
|
|
Na trasi izvedenega vodovoda ni dovoljena izgradnja
podzemnih ali nadzemnih objektov, sajenje dreves ali trajnih nasadov,
postavljanje garaž, barak, ograj, drogov javne razsvetljave ali gradnja
drugih podzemnih instalacij, nasipavanje ali odvzemanje materiala, ki bi
lahko povzročal poškodbe vodovoda ali oviral njegovo redno delovanje in
vzdrževanje. |
|
|
Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s
pisnim soglasjem, ki ga na prošnjo investitorja izda izvajalec javne
službe. |
|
|
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska
ali druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pri opravljanju teh del
poskrbeti, da ostanejo kape cestnih ventilov, vodovodnih jaškov in
hidrantov stalno vidne, to je v višini okolice in dostopne. Pri trajni
spremembi okolice kap ali nivelete terena mora investitor prilagoditi
tudi elemente vodovodnega omrežja, sicer to stori izvajalec javne službe
na njegove stroške. |
|
|
Lastniki zemljišč preko katerih poteka vodovod in
izvajalec javne službe sklenejo služnostno pogodbo s katero se izvajalcu
javne službe dovoli neoviran dostop do vodovoda za potrebe vzdrževanja
in interventnih ukrepov. V služnostni pogodbi se opredeli tudi širina
varovalnega pasu v katerega ni dovoljeno posegati z gradbenimi,
hortikulturnimi ali drugimi deli. Načeloma mora biti širina varovalnega
pasu določena v minimalnem obsegu in tako, da v najmanjši meri vpliva na
nemoteno bivanje in gospodarjenje lastnika zemljišča. |
|
|
VII. MERITVE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE |
|
|
30. člen |
|
|
Obračunski vodomer namesti izvajalec javne službe vsakemu
uporabniku. |
|
|
Tip, velikost in mesto namestitve določi izvajalec javne
službe skladno z določili tega odloka, projekta in tehničnega pravilnika
ter sporazumno z lastnikom zemljišča. |
|
|
Kolikor do soglasja glede mesta namestitve vodomerne
naprave med izvajalcem javne službe in lastnikom zemljišča ne pride,
velja kot dokončna odločitev o mestu postavitve vodomerne naprave tista,
ki jo je na podlagi določil odloka, projekta in tehničnega pravilnika,
sprejel izvajalec javne službe. |
|
|
31. člen |
|
|
Vodomeri na interni napeljavi, ki so nameščeni za
obračunskim vodomerom, služijo le za interno porazdelitev stroškov. |
|
|
Izvajalec javne službe teh vodomerov ne vzdržuje in tudi
ne uporablja za obračun vode. |
|
|
32. člen |
|
|
Količina porabljene vode iz vodovoda se ugotavlja z
odčitkom stanja vodomerne naprave in se meri v kubičnih metrih (m3).
Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka. |
|
|
Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje števca na
vodomernih napravah se morajo na zahtevo uporabnikov izkazati s
pooblastilom. |
|
|
Za nadomestilo stroškov vzdrževanja priključka in menjave
ter kontrole vodomerov se obračunava vzdrževalnina priključka. Način
obračunavanja je opredeljen v tehničnem pravilniku. |
|
|
Uporabnik ima poleg rednih kontrol, pravico zahtevati
izredno kontrolo vodomerne naprave, če meni, da meritev ni točna. Če se
ugotovi, da je točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi
stroške preizkusa izvajalec javne službe, sicer pa uporabnik. |
|
|
33. člen |
|
|
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno
žigosan s strani pristojnega organa. |
|
|
Če se vodomerna naprava pokvari, se količina porabljene
vode ugotovi na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh obračunskih
obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih. |
|
|
Količina porabljene vode pri uporabniku, ki še nima
vgrajene vodomerne naprave ali pri nedovoljenem odjemu brez vodomerne
naprave, se določi na osnovi podatkov povprečne porabe drugih
primerljivih uporabnikov in znaša za porabo pitne vode v gospodinjstvu 5
m3 na osebo na mesec za poslovne dejavnosti pa 3 m3 na zaposlenega na
mesec. |
|
|
Uporabnikov, ki imajo v Občini Mežica prijavljeno stalno
prebivališče in imajo v drugi občini prijavljeno začasno prebivališče
izvajalec javne službe ne sme oprostiti plačila dajatev vezanih na
pavšalno porabo vode. |
|
|
Uporabnikom, ki imajo v Občini Mežica prijavljeno stalno
in sočasno začasno prebivališče mora izvajalec javne službe zaračunati
dajatev vezano na porabo vode na obeh naslovih. |
|
|
Pri obstoječih objektih (stanovanjsko-poslovnih), kjer
namestitev vodomera ni možna ali še ni izvedena, izvajalec javne službe
uporabnikom zaračuna poleg pavšala iz naslova gospodinjstva, tudi pavšal
iz naslova poslovne dejavnosti vezanega na število zaposlenih. |
|
|
Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna
porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka,
oziroma največ za obdobje enega leta. |
|
|
34. člen |
|
|
Izvajalec javne službe opravi odčitavanje vodomernih
naprav, ki jih prevzame v upravljanje in vzdrževanje ter ugotavlja
porabo vode v časovnem obdobju, ki ne more biti daljše kot dvanajst
mesecev, ob zamenjavi vodomerne naprave. Izvajalec javne službe
izstavlja račune za porabljeno vodo na podlagi odčitavanja vodomerov ali
z akontacijo in kasnejšim poračunom. |
|
|
Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti
pooblaščenca, ki ga bo zastopal, omogočal dostop do vodomerne naprave,
zanj prejemal in plačeval račune za porabljeno vodo. |
|
|
V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti
izvajalec javne službe ni mogel odčitati, je uporabnik dolžan sporočiti
stanje vodomerne naprave, v roku 8 dni po prejemu obvestila. |
|
|
35. člen |
|
|
Za večstanovanjske objekte, ki se gradijo na novo, je
treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in
poslovno enoto posebej (po posameznem lastniku). |
|
|
V objektih z več uporabniki, v katerih ni možna vgradnja
merilnih naprav za posameznega uporabnika, izvajalec javne službe odčita
in izda račun le za glavni vodomer. Lastniki posameznega objekta so na
podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki
za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. |
|
|
Izvajalec javne službe lahko izdaja račune za posameznega
uporabnika v objektih, kjer je več uporabnikov, če se vsi uporabniki
strinjajo z načinom delitve porabe pitne vode, kar potrdijo s podpisi v
ustreznem dokumentu (pisni sporazum). V tem dokumentu se morajo
uporabniki zavezati, da bodo sporočali vse podatke, ki vplivajo na
obračun porabe vode. Stroški delitve bremenijo uporabnika. |
|
|
36. člen |
|
|
Če so v objektu uporabniki, ki plačujejo različno tarifo
vode in ki imajo samo en glavni vodomer, si morajo takšni uporabniki
vgraditi vsak svoj glavni obračunski vodomer. Kolikor to ni možno, se
uporabniki sporazumno lahko tudi s pomočjo upravljavca objekta,
dogovorijo o razdelitvi porabljene vode in o tem pisno obvestijo
izvajalca javne službe, in sicer najkasneje v roku dveh mesecev po
priključitvi na vodovodno omrežje oziroma po sprejetju tega odloka. |
|
|
Ureditev sistema interne delitve porabljene količine vode
iz tega in predhodnega člena ni obveza izvajalca javne službe. |
|
|
37. člen |
|
|
Uporabnik je dolžan račun poravnati v zakonitem roku od
datuma izstavitve računa. |
|
|
Uporabnik, ki se s prejetim računom ne strinja, lahko v
osmih dneh od prejema računa pri izvajalcu javne službe vloži pisni
ugovor. Ugovor na račun ne zadrži plačila. Izvajalec javne službe je
dolžan na ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku enega meseca in v
tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Kolikor uporabnik računa ne
poravna niti v osmih dneh po pisnem odgovoru, se mu izda pisni opomin.
Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu osmi dan po prejemu
opomina dobava vode prekine. |
|
|
Če uporabnik zamudi s plačilom, mu izvajalec javne službe
zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti. |
|
|
38. člen |
|
|
V primerih, ko pride zaradi daljšega sušnega obdobja do
motnje preskrbe z vodo, lahko lokalna skupnost regresira stroške
prevozov pitne vode do višine 50 odstotkov. |
|
|
39. člen |
|
|
K ceni za porabljeno vodo oziroma tarifam daje soglasje
Občinski svet Občine Mežica. Predlog cen pripravi izvajalec javne službe
skladno z veljavnimi predpisi, kalkulativnimi osnovami in sprejeto
poslovno politiko. Cene oblikovane v skladu s predpisi morajo pokrivati
priznane stroške (lastno ceno storitve) poslovanja nastale pri izvajanju
javne službe. |
|
|
Ob spremembi cene vode izvajalec javne službe praviloma ne
odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene
vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obdobju. Uporabniki
lahko na dan spremembe cene vode sami odčitajo stanje vodomera in ga
pisno v osmih dneh sporočijo izvajalcu javne službe. V tem primeru se za
obračun uporabi sporočeno stanje vodomera – odčitek. |
|
|
VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI |
|
|
40. člen |
|
|
Izvajalec javne službe ima pravico brez povračila škode
prekiniti dobavo vode za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del ali čas
odprave nepredvidenih okvar na objektih in napravah javnega vodovodnega
omrežja, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode vsaj eno uro
pred prekinitvijo obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev
javnega obveščanja. |
|
|
41. člen |
|
|
V primerih višje sile, kot so potres, požar, suša,
onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare na objektih in
podobno, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode
prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa o tem obvestiti uporabnike
in postopati skladno s sprejetimi načrti za navedene primere. |
|
|
42. člen |
|
|
Izvajalec javne službe lahko brez objave prekine dobavo
vode uporabnikom na njihove stroške v naslednjih primerih: |
|
|
1. če stanje interne vodovodne napeljave ali vodomernega
mesta ogroža zdravje uporabnikov oziroma kvaliteto vode, |
|
|
2. če priključek na vodovodno omrežje ni izveden v skladu
s soglasjem izvajalca javne službe ali je izveden brez soglasja
izvajalca javne službe, |
|
|
3. če interna instalacija ali druge naprave uporabnika
ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša
stanja v določen roku, ki ga postavi izvajalec javne službe, |
|
|
4. če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe
dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo in
če razširi svojo lastno napeljavo, |
|
|
5. če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe
odčitavanje ali zamenjavo vodomerne naprave, pregled priključka, ali če
na kakršenkoli način ovira redno vzdrževanje in popravilo vodovoda, |
|
|
6. če uporabnik brez privolitve izvajalca javne službe
odstrani plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali omaricah ali kako
drugače spremeni izvedbo priključka, |
|
|
7. če uporabnik krši omejitve pri varčevanju z vodo
oziroma če ne ravna v skladu z ukrepi ob izrednih razmerah, |
|
|
8. če uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost
za zdravstveno ustreznost pitne vode, |
|
|
9. če uporabnik ravna v nasprotju s tehničnim pravilnikom
in tem odlokom, |
|
|
10. če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne
namesti skladno s tem odlokom, |
|
|
11. če uporabnik ne plača računa niti v osmih dneh po
izstavitvi pisnega opomina, da mu bo zaradi dolga prekinjena dobava
vode, |
|
|
12. če uporabniki v večnamenskem ali večstanovanjskem
objektu ali drugi uporabniki skladno z zakonom in tem odlokom izvajalcu
javne službe ne sporočijo odmernih podatkov, ki vplivajo na delitev
stroškov in obračun porabe vode. |
|
|
Dobava vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok
prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne
priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica
neodgovornega ravnanja uporabnika. |
|
|
Izvajalec javne službe lahko prekine dobavo vode na
stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev.
Takšna prekinitev je dovoljena le v primeru, če prekinitev dobave vode
ni vezana na porabo vode ostalih uporabnikov. |
|
|
Uporabnik dobave vode do lastnega ali do sosedovega
objekta brez soglasja izvajalca javne službe ne sme prekiniti. |
|
|
Vsi stroški, ki se pojavijo na podlagi tega člena se
obračunajo uporabniku. |
|
|
43. člen |
|
|
Kadar zaradi izrednih okoliščin uporabnikom ni možno
zagotoviti enakomerno in normalno oskrbo z vodo, mora izvajalec javne
službe ukreniti vse, da se zagotovi čimprejšnjo normalno oskrbo. |
|
|
44. člen |
|
|
Ob omejitvah je izvajalec javne službe dolžan ukrepati v
skladu s sprejetimi načrti ukrepov ob izrednih razmerah. Uporabniki so v
takih primerih vodo dolžni uporabljati le za osnovne življenjske potrebe
ter za požarno varnost. |
|
|
45. člen |
|
|
Uporabniki vode iz drugih virov oskrbe so dolžni
uporabljati vodni vir na krajevno uveljavljeni način in pri odvzemu
oziroma porabi vode ravnati tako, da ne bo prizadeto stanje vodnega
vira. Pri nastopu izrednih razmer ali omejitvah so dolžni po potrebi
dati svoje kapacitete na razpolago za koriščenje prednostne preskrbe za
osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost. |
|
|
46. člen |
|
|
Izvajalec javne službe je dolžan: |
|
|
– upravljati z javnimi vodovodi in skrbeti za varovanje
vodovodov in jih vzdrževati, |
|
|
– vsem uporabnikom zagotavljati zdravstveno ustrezno vodo
v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 35/06), |
|
|
– zagotoviti zadostno količino vode in predpisan tlak, |
|
|
– spremljati in analizirati stanje oskrbe uporabnikov in
virov oskrbe z vodo, pripravljati programe, načrte, predloge in izvajati
ukrepe za tehnične in sanitarne izboljšave vodnih virov kakor tudi
oskrbe z vodo v celoti, |
|
|
– ugotavljati stanje vodnih virov, ki jih koristi ter
vzpodbujati in izvajati ukrepe za zavarovanje vodnih virov pred
onesnaževanjem, |
|
|
– pripraviti program ukrepov oskrbe z vodo iz vodovodov ob
izrednih razmerah in skrbeti za njihovo izvajanje, |
|
|
– pripraviti sanacijski program za sanacijo oporečnih
vodnih virov, |
|
|
– voditi in dopolnjevati kataster vodovodnega omrežja, |
|
|
– skladno s predpisi obnavljati in kontrolirati vodomerne
naprave, |
|
|
– občini posredovati poslovno in letno poročilo za
področje vodooskrbe. |
|
|
47. člen |
|
|
Uporabniki imajo naslednje obveznosti: |
|
|
– V skladu z 22. členom tega odloka skrbeti za vodovodno
instalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interno hidrantno omrežje, |
|
|
– omogočiti izvajalcu javne službe pregled interne
vodovodne instalacije in internega omrežja in dostop do obračunskega
vodomera, |
|
|
– zaščititi obračunski vodomer pred zmrzovanjem in
fizičnimi poškodbami, |
|
|
– kontrolirati stvarno porabo vode z dovoljeno porabo ob
priključitvi in povprečno porabo vode, |
|
|
– skrbijo za dostopnost zasuna na lastnem vodovodnem
priključku, |
|
|
– pisno obvestiti izvajalca javne službe o lastninski
spremembi priključka na javni vodovod, |
|
|
– redno plačevati račune za oskrbo z vodo in odvajanje ter
čiščenje odpadnih voda, |
|
|
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun
preko skupnega obračunskega vodomera, |
|
|
– takoj sporočiti izvajalcu javne službe vse okvare in
nepravilnosti na vodovodnem omrežju, |
|
|
– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje
sile ali ob prekinitvi dobave vode, |
|
|
– pridobiti soglasje izvajalca javne službe pri predelavi
interne vodovodne instalacije. |
|
|
48. člen |
|
|
Investitor del mora (razen če s pisnim sporazumom z
izvajalcem javnih del ni drugače določeno) pri vzdrževanju in
rekonstrukciji, cest, ulic in trgov ter ostalih površin vzpostaviti
vodovodno omrežje ter naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod
nadzorom izvajalca javnih del. |
|
|
Upravljalci drugih omrežij in naprav (elektro, telefon,
plinovod, toplovod ...) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in
napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje in naprave
nepoškodovane. |
|
|
V primeru poškodbe morajo pri izvajalcu javnih del na
svoje stroške naročiti popravilo škode. |
|
|
49. člen |
|
|
Pred pričetkom del si mora investitor pri izvajalcu javne
službe za vodovodno omrežje pridobiti podatke o trasi vodovoda na
področju izvajanja del ter si od izvajalca javnih del pridobiti
zakoličbo trase. |
|
|
IX. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
50. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 935 EUR se kaznuje izvajalec javne
službe: |
|
|
1. če ravna v nasprotju s 7. členom odloka, |
|
|
2. če ravna v nasprotju z 10., 21., 22. členom odloka, |
|
|
3. če ravna v nasprotju s 17. členom odloka, |
|
|
4. če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 25. člena
odloka, |
|
|
5. če ravna v nasprotju z 41. členom odloka, |
|
|
6. če ravna v nasprotju s 43. členom odloka, |
|
|
7. če ravna v nasprotju s 44. in 46. členom odloka. |
|
|
Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denarno
kaznijo 350 EUR kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe. |
|
|
51. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 725 EUR se za prekršek kaznuje
posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem
dejavnosti, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z drugim stavkom 9. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z 10. členom odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju s 15., 17., 21. členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju z 18. členom odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju s 26. členom odloka, |
|
|
6. ravna v nasprotju z 28. členom odloka, |
|
|
7. ravna v nasprotju z 29. členom odloka, |
|
|
8. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 34.
člena odloka, |
|
|
9. ravna v nasprotju z 42. in 44. členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 935 EUR se za prekršek kaznuje pravna
oseba, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju z drugim stavkom 9. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z 10. členom odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju s 15., 17., 21. členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju z 18. členom odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z 28. členom odloka, |
|
|
6. ravna v nasprotju z 29. členom odloka, |
|
|
7. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 34.
člena odloka, |
|
|
8. ravna v nasprotju z 42. in 44. členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 350 EUR se kaznuje za prekršek iz
drugega odstavka tega člena tudi odgovorno osebo pravne osebe. |
|
|
Z denarno kaznijo 350 EUR se za prekršek kaznuje
posameznik, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju s 15., 17., 21. členom odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju s 26. členom odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 42. in 44. členom odloka. |
|
|
Z denarno kaznijo 225 EUR se za prekršek kaznuje
posameznik, če: |
|
|
1. ravna v nasprotju drugim stavkom 9. člena odloka, |
|
|
2. ravna v nasprotju z 10. členom odloka, |
|
|
3. ravna v nasprotju z 28. členom odloka, |
|
|
4. ravna v nasprotju z 29. členom odloka, |
|
|
5. ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 34.
člena odloka. |
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
52. člen |
|
|
Vsi uporabniki na območju Občine Mežica morajo vgraditi
vodomerne naprave v roku osmih mesecev od uveljavitve tega odloka. |
|
|
V izredno zahtevnih primerih vgradnje oziroma priključitve
vodomera, ki jih potrdi izvajalec javne službe in strokovna občinska
služba, se izjemoma rok za vgraditev oziroma priključitev vodomerne
naprave iz prvega odstavka tega člena podaljša za največ štiri mesece. |
|
|
53. člen |
|
|
Izvajalec javne službe se je dolžan zahtevam iz tega
odloka prilagoditi najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega
odloka. |
|
|
Najkasneje v roku treh mesecev mora izvajalec javne službe
prilagoditi določila tehničnega pravilnika določilom tega odloka. |
|
|
54. člen |
|
|
Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja
pristojna inšpekcijska služba, strokovni nadzor pa izvajalec javnih del,
pooblaščenci in odgovorna oseba izvajalca javnih del. |
|
|
55. člen |
|
|
Z dnem začetka veljavnosti tega odloka prenehajo veljati
določbe Odloka o splošnih pogojih za uporabo vode iz javnih vodovodov in
o izvedbi hišnih priključkov (MUV, št. 13/79) na območju Občine Mežica. |
|
|
56. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 355-015/2007 |
|
|
Mežica, dne 10. decembra 2007 |
|
|
Župan
Občine Mežica
Dušan Krebel l.r. |
|
|
|
Odlok o spremembi Odloka o oskrbi s pitno vodo
v Občini Mežica (Uradni
list Republike Slovenije, št. 87/2016)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
|
|
2. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 2. 2017. |
|
|
|
|