Na podlagi prvega odstavka 6. člena
Zakona
o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06, ZORed) je
Občinski svet Občine Rogaška Slatina na predlog župana mag. Branka
Kidriča na 24. redni seji dne 29. 4. 2009 in Občinski svet Občine
Rogatec na predlog župana Martina Mikoliča na 18. redni seji dne 5. 5.
2009 na podlagi usklajevanja s Policijsko postajo Rogaška Slatina
sprejel |
|
S K U P N I O B Č I N S K I P R O G R A M V A R
N O S T I |
Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec, |
|
s katerim se v Občini Rogaška Slatina in Občini Rogatec (v nadaljevanju:
občini, obeh občinah) na podlagi ocene varnostnih razmer podrobneje
določa vrsto in obseg nalog redarstva ter navedene naloge usklajuje s
predpisi, programskimi dokumenti Ministrstva za notranje zadeve in
policije na področju javne varnosti ter z drugimi potrebami varnosti v
obeh občinah. Pri tem so za Skupni občinski program varnosti občin
Rogaška Slatina in Rogatec (v nadaljevanju: SOPV) in za delovanje
Medobčinskega redarstva Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec (v
nadaljevanju: Medobčinsko redarstvo oziroma MOR) ključnega pomena
predvsem Zakon o občinskem redarstvu, Zakon o varstvu javnega reda in
miru, Zakon o varnosti cestnega prometa, Zakon o prekrških, Zakon o
lokalni samoupravi in občinski odloki. |
Skupni občinski program varnosti obsega cilje, ki na celovit način
urejajo oziroma zagotavljajo ustrezno stopnjo in kvaliteto varnosti v
obeh občinah. To se bo dosegalo z ustrezno varnostno politiko ter
sistemskimi, pravnimi in organizacijskimi predpisi ter ukrepi organov in
služb občin ter konkretnimi ukrepi MOR, ki bodo usmerjeni v
zagotavljanje javne in druge varnosti v obeh občinah. |
SOPV je zasnovan razvojno in hkrati dovolj konkretno ter ima naravo
priporočil in programskih smernic, ki se bodo lahko realizirala skozi
letne programe dela organov in služb občin ter redarjev MOR. Realizacija
vseh ciljev SOPV pa bo odvisna tudi od razpoložljivih finančnih
sredstev, ki jih obe občini namenjata za to področje dela ter od
pravilnega razumevanja varnosti, kot temeljne človekove vrednote in
potrebe, s strani tistih, ki odločajo o finančnih in drugih vložkih v
varnost. Posredno pa je cilj SOPV tudi racionalizacija dela MOR in
zmanjšanje stroškov za to dejavnost. |
Zato je namen SOPV dvigniti tudi varnostno kulturo vseh tistih, ki se
tako ali drugače v obeh občinah srečujejo z varnostnimi problemi in
vprašanji in so v okviru svojih pristojnosti odgovorni za varnost, cilj
SOPV pa je tudi vzpodbuditi vse druge, ki sta jim Rogaška Slatina in
Rogatec dom ali poslovni oziroma drugi center, k samozaščitnemu
varnostnemu ravnanju. |
Za uresničitev vseh navedenih in mnogih drugih varnostnih ter
samozaščitnih ciljev pa bo vsekakor zelo pomembno sodelovanje vseh
občinskih organov in služb obeh občin ter MOR z državnimi in drugimi
organi, službami, institucijami ter civilno družbo in sosednjimi
občinami ter njihovimi organi in seveda predvsem s sosednjimi občinskimi
redarstvi. |
|
1. Uvod |
SOPV je temeljni strateško-varnostni dokument, s katerim so opredeljena
izhodišča in usmeritve za zagotavljanje javne varnosti ter varnega in
kvalitetnega življenja prebivalcev in obiskovalcev občine Rogaška
Slatina in Rogatec. Namen SOPV je določiti enotne kriterije za
zagotavljanje javne varnosti v obeh občinah in opredeliti ukrepe ter
ravnanja pristojnih, ki zagotavljajo javno varnost in javni red na
območju obeh občin. |
Pojem javna varnost lahko opredelimo kot dobrino, ki jo lahko
pridobivamo in uživamo na družbeno organiziran način, ki mora biti v
določeni količini na razpolago vsem članom družbe, ki ima to posebno
značilnost, da se zagotavlja vedno le na javnopraven, na državo
naslonjen in zato arbitraren način, ki jo lahko zagotavljamo samo in
izključno prek države. Pomeni tudi stanje, v katerem so izključeni
materialni protipravni akti, s katerimi se rušijo ali ogrožajo temeljne
svoboščine in pravice občanov, osnovni elementi družbene ureditve ali
druge zaščitene vrednote. |
Namen SOPV je tudi načrtno zagotavljati kvaliteto javnega prostora in
območij v Občini Rogaška Slatina in Občini Rogatec. Kvaliteten javni
prostor pomeni predvsem zadovoljstvo občanov z okoljem, kjer živijo in
delajo ter z okoljem kjer se šolajo in igrajo njihovi otroci. Kvaliteten
javni prostor tudi pomeni zadovoljivo stopnjo javne varnosti in javnega
reda. To konkretno pomeni, da so občinske ceste, ulice, parki in drugi
odprti prostori čisti, varni in urejeni. |
SOPV je zelo pomemben in temeljni dokument, v katerem so na podlagi
nacionalno-varnostne politike in strategije zajeti ukrepi in naloge, ki
so ključnega pomena za delovanje vseh organov in služb Občine Rogaška
Slatina in Občine Rogatec, predvsem pa za delovanje Medobčinskega
redarstva. V njem so opredeljena tudi izhodišča za zagotavljanje
varnosti v obeh občinah, cilji in ukrepi za zagotovitev teh ciljev na ta
način, da so opredeljeni konkretni nosilci oziroma odgovorne službe za
dosego želenih ciljev. Posebno pozornost pa SOPV namenja tudi finančnim
sredstvom, ki so potrebna za dosego zgoraj navedenih ciljev. |
Namen SOPV je tudi vzpostaviti partnerski odnos med policijo in MOR pri
zagotavljanju javne varnosti v lokalni skupnosti oziroma pri izvajanju
vseh pristojnosti občinskih redarjev, ki so opredeljene v 3. členu
Zakona o občinskem redarstvu. Prav zaradi tega so v SOPV opredeljene
tudi zakonske osnove za vzpostavitev in delo redarske službe ter za
sodelovanje s Policijsko postajo Rogaška Slatina, občinskima svetoma za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zasebno varnostnimi službami in
drugimi pri zagotavljanju javne varnosti ter javnega reda na območju
obeh občin. |
|
2. Ocena ogroženosti in varnostnih tveganj kot strokovna podlaga
skupnega občinskega programa varnosti Občine Rogaška Slatina in Občine
Rogatec |
Za oceno ogroženosti in varnostnih tveganj, kot strokovno podlago za
pripravo SOPV je pomemben posnetek stanja varnosti v obeh občinah,
analiza in ocena varnostnih tveganj ter identificiranje in obvladovanje
varnostnih tveganj. To so tudi sestavine »Ocene varnostnih razmer v
Občini Rogaška Slatina in Občini Rogatec«, katera pa je tudi
najpomembnejša priloga Skupnega občinskega programa varnosti ter je
njegov neločljiv in sestavni del. |
|
2.1 Posnetek stanja in uporabljene metode potrebne za izdelavo ocene
ogrožanja |
Za posnetek stanja varnostnih razmer na območju obeh občinah in oceno
ogroženosti ter varnostnih tveganj so bili zbrani ustrezni podatki od
MOR ter drugih organov in služb obeh občin ter Policijske postaje
Rogaška Slatina (v nadaljevanju: PP RS), ki je zagotovila podatke o
javnem redu in miru, varnosti cestnega prometa oziroma predvsem o
prometnih nesrečah ter o kaznivih dejanjih. Mnogi podatki pa so bili
pridobljeni iz drugih uradnih javnih evidenc, ki so bile dostopne. |
Opravljen je bil tudi operativni pregled posameznih območij, cest,
trgov, parkirnih mest, javnih poti, rekreacijskih površin in drugih
javnih prostorov, kjer je varnostna problematika večja oziroma kjer je
bilo za pričakovati, da je večja ogroženost varnosti in varnostnih
tveganj. Opravljen pa je bil tudi ogled nekaterih zgradb in objektov
naravne in kulturne dediščine, športno rekreativnih in drugih
prireditvenih prostorov, ki so pomembni iz vidika Zakona o javnih
zbiranjih oziroma ogrožanja javnih shodov in javnih prireditev. |
V okviru priprave SOPV je bil opravljen informativni pregled
organiziranosti in delovanja organov in služb znotraj obeh občin,
temeljitejši vpogled v organiziranost in delovanje posameznih organov in
služb obeh občin pa je bil opravljen pri tistih organih in službah, ki
so delovno povezani z Medobčinskim redarstvom in tistih organov in
služb, ki so v okviru svojih pristojnosti odgovorni tudi za varnost
oziroma posamezna varnostna področja. |
Z namenom priprave kvalitetnega, vsebinsko bogatega in z vidika
zagotavljanja varnosti v občinah, so bili za potrebe SOPV, pregledani
zakonski in drugi predpisi ter dokumenti in drugo gradivo, ki se tako
ali drugače nanaša na zagotavljanje varnostnih razmer v obeh občinah in
na vzpostavitev MOR. |
|
2.2 Analiza in ocena ogroženosti ter varnostnih tveganj |
Analiza in ocena ogroženosti ter varnostnih tveganj za območje Občine
Rogaška Slatina in Občine Rogatec je bila opravljena na podlagi
statističnih podatkov, ki so bili pridobljeni od PP Rogaška Slatina, MOR
ter organov in služb obeh občin. Analiza je bila opravljena v sklopu
petih področij, in sicer: ogroženost javnega reda in miru, ogroženost
varnosti cestnega prometa, ogroženost od kriminalnih pojavov, ogroženost
javnih zgradb, varovanja državne meje ter objektov naravne in kulturne
dediščine ter ukrepov MOR. |
|
2.3 Identificiranje in obvladovanje varnostnih tveganj |
Za identificiranje in obvladovanje varnostnih tveganj so bila
obravnavana varnostna tveganja na področju varnosti cestnega prometa,
varnosti občinskih javnih poti ter rekreacijskih in drugih površin, na
področju zagotavljanja javnega reda in miru, na področju preprečevanja
kriminalnih dejanj, na področju varovanja državne meje na področju
zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter naravne in kulturne
dediščine, na področju javnih shodov in prireditev ter na področju
varstva okolja. |
V okviru navedenega pa so nakazani načini obvladovanja varnostnih
tveganj s strani MOR, hkrati pa so opredeljene tudi varnostne potrebe,
izhajajoče iz Ocene varnostnih razmer v obeh občinah oziroma iz analize
in ocene ogroženosti ter varnostnih tveganj, kar je priloga skupnega
občinskega programa varnosti. Pri tem je bilo upoštevano Poročilo o delu
PP Rogaška Slatina za leto 2006, 2007 in prvo polletje 2008 ter druga
gradiva, ki so bila pridobljena od Občine Rogaška Slatina in Občine
Rogatec. Nekateri navedeni podatki in poročila so priloga Skupnega
občinskega programa varnosti. |
|
3. Namen vzpostavitve redarstva po zakonu občinskem redarstvu |
|
3.1 Splošno o namenu vzpostavitve redarstva |
Zakon o občinskem redarstvu (2006) ureja delo občinskega, mestnega in
medobčinskega redarstva (v nadaljevanju: redarstvo) tako, da izhaja iz
načela enakosti pred zakonom, ki izključuje samovoljo občinskega,
mestnega in medobčinskega redarja (v nadaljevanju: redar) ter preseganje
njegovih pooblastil, saj po načelu strokovnosti z nadzorom nad
opravljanjem redarske službe ne dopušča dvomov v korektnost dela
redarja. Hkrati besedilo zakona temelji na načelu delitve odgovornosti
med posameznimi nosilci nalog s področja varnosti v Republiki Sloveniji.
Zakon o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju: ZVCP-1), ki določa
pristojnost občine oziroma pooblastila redarstva na področju nadzora nad
mirujočim prometom določa pristojnosti občin na tem področju na ta
način, da so predpisana pooblastila, ki jih hkrati z državnimi organi
(policijo) izvršujejo redarstva. |
Podobno rešitev vsebuje Zakon o varstvu javnega reda in miru (v
nadaljevanju: ZJRM-1), ki določa, da občina oziroma njeni redarji ali
redarstvo, na območju občine opravljajo naloge preprečevanja, odkrivanja
in kaznovanja storilcev prekrškov zoper javni red in mir, in sicer tako,
da se ohranijo polna pooblastila pristojnih državnih organov. Zakon
namreč določa, da ta nadzor opravljajo redarji in hkrati policisti, kar
pomeni, da ne glede na določitev občinske pristojnosti, država svojo
pristojnost ohrani. Vloga države oziroma policije je pri skupnih zadevah
javne varnosti subsidiarna in še vedno odločilna. Če je javno varnostna
zadeva takšne narave, da jo lahko rešuje redarstvo, je to njegova
naloga. Policija nastopa šele, ko je to potrebno zaradi same narave
stvari, npr. zahtevnost, stopnja nevarnosti, javni interes ipd., ali če
tako sama oceni. V trenutku, ko policija iz takšnih ali drugačnih
razlogov prevzame zadevo, je delovanje redarjev pod njenim poveljstvom.
Policija tudi sicer v okviru zakona nudi redarstvu strokovno in
operativno pomoč. |
V skladu z Zakonom o občinskem redarstvu (v nadaljevanju: ZORed) so
občine, mestne občine oziroma več občin skupaj (medobčinsko redarstvo)
dolžne zagotoviti kadrovske, materialne in druge pogoje za delo
redarstva. Država lahko v sodelovanju z organi lokalne oblasti načrtuje
določene oblike uresničevanja javnih varnostnih ciljev iz njene
pristojnosti s pomočjo redarstva in za to zagotovi tudi ustrezna
finančna sredstva, npr. varovanje državne strateške infrastrukture na
lokalnem območju, državnih prireditev ipd. Medobčinsko redarstvo je del
občinske uprave, njena samostojna notranja organizacijska enota. Delovno
področje medobčinskega redarstva, s katerim so določena njegova
pooblastila, določi zakon in občine z odloki. V okviru svojega delovnega
področja je redarstvo prekrškovni organ občine. Redarstvo vodi vodja,
katerega položaj določa zakon in odlok o ustanovitvi redarstva. |
|
3.2 Pogoji za opravljanje nalog pooblaščenih uradnih oseb redarstva |
V skladu z Zakonom o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) in Zakonom
o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) so z ZORed določeni tudi pogoji, ki
jih morajo izpolnjevati pooblaščene uradne osebe (v nadaljevanju: PUO)
redarstva. To so vsi tisti uradniki, ki imajo pooblastila za vodenje
postopka in odločanje v prekrškovnem postopku ter pooblastila po Zakonu
o občinskem redarstvu. Z določbami zakona, ki določajo naloge vodje
redarstva ter določbami, ki določajo razmerja med medobčinsko oziroma
mestno upravo in redarstvom, je zagotovljeno, da se lahko občinska
redarstva, mestna redarstva in medobčinska redarstva organizirajo in
delujejo kot strokovni organi. S takšno ureditvijo se zagotavlja
spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter načela
sorazmernosti v postopkih medobčinskega redarstva. |
PUO redarstva morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z ZJU,
opraviti predpisan preizkus znanja za vodenje in odločanje v
prekrškovnem postopku ter preizkus znanja za opravljanje nalog redarstva
in za uporabo pooblastil redarja. |
Usposobljenost PUO redarstva za opravljanje nalog redarstva, uporabo
pooblastil, določenih z zakonom, ter za ravnanje z napravami in
tehničnimi sredstvi se zagotavlja s strokovnim usposabljanjem in
obdobnim izpopolnjevanjem ter preizkusom znanja. |
|
3.3 Uporaba pooblastil in prisilnih sredstev redarjev |
ZORed natančneje določa način določanja in izvajanja pooblastil redarja,
ki pri opravljanju svojega dela prihaja neposredno v stik z državljani.
Pooblastila redarja niso enaka policijskim pooblastilom. Njegova
pooblastila so prilagojena nalogam za zagotavljanje javne varnosti in
javnega reda na območju občine oziroma nalogam na področju prometa,
varovanja javnega reda in miru, obravnavi prekrškov zoper javni red in
mir ter nalogam pri varovanju javnega premoženja in nalogam varovanja
naravne in kulturne dediščine. Za uporabo prisilnih sredstev redarjev pa
se smiselno uporabljajo določbe Zakona o policiji in podzakonskih
predpisov, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil
policistov. |
ZORed upošteva, da redarji ne izdajajo in vročajo le plačilnih nalogov,
ki so v skladu z ZP-1 ter odločbe o prekršku, zoper katere je dovoljena
zahteva za sodno varstvo, temveč so v neposrednih stikih z ljudmi v
različnih okoliščinah in situacijah, v katerih lahko pride do
nepravilnega ali celo nezakonitega in nesorazmernega ravnanja. Prav
zaradi tega ZORed z 19. členom omogoča ljudem, ki izrazijo svoje
nestrinjanje z ravnanji redarjev ali izrazijo sum v upravičenost,
zakonitost in sorazmernost uporabe njihovih pooblastil, da se zoper
njihove postopke pritožijo, ter da so po predpisanem postopku
ugotovljene nepravilnosti redarjev ustrezno odpravljene ter zoper
odgovornega redarja izrečeni z zakonom predpisani ukrepi (ZJU). |
|
3.4 Preventivna in represivna vloga redarjev |
Preventivna oblika dela redarjev je vsekakor najbolj razširjena oblika
preprečevanja kršitev, saj se z vsebino delovanja ne posega v temeljne
človekove svoboščine in njihove pravice (nalaganje materialnih
obveznosti, izrekanje kazni ...), temveč se cilj dosega z opozarjanjem,
poučevanjem ter drugimi oblikami delovanja, s katerim se poskuša
posameznika ali širšo javnost prepričati o nepravilnosti ravnanja, ki
predstavlja kršitev predpisa ali drugo družbeno nesprejemljivo in moteče
dejanje. Tako preventivna oblika dela oziroma preventiva velja za
prijaznejšo in mehkejšo obliko delovanja redarja, s katero se poskuša
preprečiti nastanek kršitve ali jo odpraviti. |
Represivna oblika dela redarjev velja kot trša oblika delovanja, saj je
že iz opisa preventivnega delovanja mogoče ugotoviti, da so opozorila v
veliki meri odvisna od nadaljnjih ukrepov, ki predstavljajo posledico
pri kršitvi. V primerih, kadar cilja ni mogoče doseči zgolj z opozorili,
je potrebno poseči po ukrepih, ki kršitelje sankcionirajo z mandatno
kaznijo ali drugimi oblikami materialne odgovornosti, zaradi storitve
prekrška. |
Večina zakonskih in lokalnih predpisov v svoji vsebini predvideva
kazenske določbe za posamezne kršitve. Pri tem je seveda najprej dana
možnost preventivnega ukrepa, velikokrat pa je kršitev že v samem
začetku takšna, ki ne dopušča uporabe preventivnih ukrepov. |
Med represivne ukrepe redarjev lahko med drugim uvrstimo: izdajo
obvestila o prekršku, izrekanje mandatnih kazni z vročanjem plačilnih
nalogov na kraju samem, podajanje predlogov za uvedbo postopka o
prekršku sodišču/ drugemu prekrškovnemu organu itd. |
|
4. Cilji skupnega občinskega programa varnosti |
Osnovni cilj SOPV Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec je zagotoviti
zadovoljivo stanje javne varnosti oziroma javnega reda na območju obeh
občin z MOR. To pomeni, da je potrebno s pravno sistemskimi,
organizacijskimi in konkretnimi ukrepi zagotoviti večjo stopnjo javne
varnosti v obeh občinah. S pomočjo vseh teh ukrepov se zagotavlja
kvalitetnejše življenje v obeh občinah ter odpravlja posamezne odklonske
pojave. |
Delo MOR mora biti usmerjeno v preprečevanje in odkrivanje kršitev, ki
predstavljajo večjo nevarnost za javni red in imajo škodljive posledice
za osebe, premoženje in okolje. Zato mora MOR v primeru zaznane kršitve
ukrepati sorazmerno, v skladu z naravo kršitve in njenimi posledicami. |
|
4.1 Strateški cilj |
V okviru priprave Skupnega občinskega programa varnosti obeh občin je
strateški cilj dvig kakovosti življenja in dela občanov Občine Rogaška
Slatina in Občine Rogatec, kakor tudi vseh tistih, ki so tudi kako
drugače vpeti v bivalno oziroma delovno okolje obeh občin. Poleg tega je
strateški cilj SOPV dvig stopnje javne varnosti in javnega reda ter
varnosti na sploh na območju obeh občin. |
Ta cilj je krovni cilj za zagotavljanje varnosti v obeh občinah z MOR.
Njegova vsebina izhaja iz nacionalne varnostne politike, iz zakonskih
določil, iz nacionalnih programov varnosti in iz splošnih varnostnih
potreb slovenskih mest in občin. Gre za dolgoročni cilj dvigovanja
stopnje javne varnosti oziroma varnosti prebivalcev v mestih in občinah
in seveda tudi v Občini Rogaška Slatina in Rogatec. |
Aktivnosti in ukrepi za doseganje cilja: |
– upoštevanje pravnih predpisov, ki na nacionalni in lokalni ravni
urejajo varnost cestnega prometa, javnega reda in miru ter naravne in
kulturne dediščine, |
– upoštevanje programskih usmeritev Ministrstva za promet glede varnosti
v cestnem prometu, Ministrstva za notranje zadeve in Policije glede
varnosti v cestnem prometu, varnosti javnega reda in miru, preprečevanja
kriminalnih pojavov ter varovanja ljudi in premoženja, |
– izvajanje (spodaj navedenih) operativnih ciljev, |
– preprečevanje prekrškov, kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj, |
– obvladovanje varnostnih tveganj, |
– zmanjševanje posledic (škod in izgub) nastalih zaradi izrednih
dogodkov kot so naravne nesreče, prometne nesreče, onesnaževanje okolja,
poškodovanje javnih zgradb ter poškodovanje objektov s statusom naravne
in kulturne dediščine, |
– uvajanje standardov kakovosti varovanja ljudi, premoženja, javnega
prostora, javnih zgradb, okolja ter naravne in kulturne dediščine in |
– vzpostavitev strokovnega izobraževanja redarjev MOR, ki bo omogočalo
pridobitev potrebnih znanj, spretnosti in kompetenc za profesionalno
izvajanje pristojnosti redarskih služb in pooblastil redarjev kot
pooblaščenih uradnih oseb. |
|
4.2 Operativni cilji |
4.2.1 Varnost cestnega prometa |
V okviru varnosti cestnega prometa je cilj SOPV obeh občin zmanjšanje
števila prometnih nesreč in njihovih posledic, zmanjšanje prometnih
prekrškov na cestah v naseljih in na občinskih cestah izven naselij,
zagotovitev prevoznosti in prehodnosti intervencijskih poti ter
povečanje pretočnosti prometa z operativno dinamiko Medobčinskega
redarstva ter PP Rogaška Slatina. |
Varnost v cestnem prometu v obeh občinah še vedno ni zadovoljiva, kljub
novo sprejetem zakonu na tem področju, saj se pred leti postavljeni
cilji prometne varnosti še vedno niso v celoti uresničili. Tako se v
cestnem prometu še vedno pojavlja preveč cestno prometno-varnostnih
tveganj, ki jih je treba obvladati s stalnim in profesionalnim
policijskim in redarskim nadzorom, z izboljšanjem rednega in
investicijskega vzdrževanja cest, s širitvijo parkirnih kapacitet, s
povečanjem nadzora nad parkirnimi površinami ter z dvigom
profesionalnosti policistov in redarjev pri obvladovanju kršiteljev
cestno prometnih predpisov in temeljnih vzrokov prometnih nesreč
(hitrost, alkohol). |
Tudi v Občini Rogaška Slatina kakor tudi v Občini Rogatec so zastavljeni
ambiciozni cilji tako, kot to velja za Republiko Slovenijo, da se do
leta 2010 izboljša prometna varnost. Pri tem je potrebno izhajati iz
dejstva, da so za stanje prometne varnosti v obeh občinah soodgovorni PP
Rogaška Slatina, MOR, inšpekcijske službe ter drugi. Zato je v obeh
občinah nujno potrebno zagotoviti tudi kvalitetno sodelovanje z
Občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vsi
pristojni organi in službe v obeh občinah ter MOR pa morajo v okviru
svojih pristojnosti krepiti in vplivati na ustvarjanje ustrezne prometno
varnostne kulture vseh udeležencev v cestnem prometu. |
Za uresničitev zelo pomembnega cilja, s katerim se zagotavlja varnost
cestnega prometa, morajo pristojni organi in službe obeh občin v okviru
svojih pristojnosti storiti predvsem naslednje: |
– sprejeti je potrebno Program varnosti cestnega prometa v občinah
(tretji odstavek 22. člena Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1,
Uradni list RS, št. 56/08 – UPB5), |
– uporabiti oceno prometne ogroženosti in tveganj v cestnem prometu pri
izdelavi letnega načrta dela MOR za področje varnosti v cestnem prometu, |
– skleniti pisni protokol o sodelovanju med MOR in PP Rogaška Slatina, |
– redarjem MOR je potrebno omogočiti, da si pridobijo pravno, strokovno
in drugo, predvsem praktično znanje za nadzor in urejanje cestnega
prometa, |
– redarje MOR je potrebno opremiti z ustreznimi vozili in opremo za
nadzor ter urejanje prometa na mestnih ulicah, na občinskih cestah in
drugih javnih poteh na območju obeh občin, |
– redarji MOR se morajo usposobiti za ravnanje z napravami in tehničnimi
sredstvi, ki jih uporabljajo pri svojem delu, |
– v letnem načrtu dela MOR se mora med drugim opredeliti tudi naloge v
zvezi nadzora prometne signalizacije in opredeliti naloge za večjo
varnost otrok, |
– poskrbeti je potrebno tudi za pregled prometne signalizacije in podati
predloge za morebitne spremembe, zlasti z vidika varnosti otrok, pešcev
in kolesarjev (vrtci, šole, zdravstveni zavodi, igrišča, stanovanjska
naselja). |
|
4.2.2 Varstvo javnega reda in mira |
V okviru obvladovanja javnega prostora oziroma območja je cilj SOPV
Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec zagotoviti fizično prisotnost
redarjev na javnih območjih in prostorih na način, ki je v skladu z
varnostno politiko, oceno varnostnih razmer ter s pravnimi predpisi in
varnostno stroko. |
Zakon o javnem redu in miru opredeljuje javni red in mir kot stanje, v
katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po
ustavi in zakonih. Namen zakona je zato neposredno uresničevanje pravice
ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo
v telesno in duševno celovitost posameznika, ovirajo izvrševanje pravic
in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih
skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. |
Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, torej tudi v
obeh občinah Rogaška Slatina in Rogatec, ki preko svojih organov in
služb, s predpisi in različnimi ukrepi zagotavljajo, da se prepreči
ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar
ta grozi skupnosti ali posamezniku. |
Javni red in mir je dobrina, ki izključuje vsa protipravna dejanja, s
katerimi se kršijo splošna pravila vsakdanjega dela in življenja. Javni
red in mir je stanje, v katerem je zagotovljeno varno in mirno počutje
ljudi, njihovo neovirano gibanje na javnih krajih in drugih površinah,
uporaba javnih objektov, stanovanj in drugih prostorov, nemoteno
opravljanje uradnih opravil državnih in drugih organov, organizacij in
skupnosti oziroma stanje, s katerim se zagotavlja optimalna varnost
znotraj družbene skupnosti. Javni red torej pomeni nek minimum socialnih
pravil, ki jih velika večina prebivalstva razume kot nujno potrebne za
svoje sožitje. |
Vzdrževanje javnega reda in miru je torej delovanje skupnosti (tudi
skupnosti obeh občin), ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih
organov zagotavlja, da se preprečijo in obvladujejo ravnanja in
nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi
skupnosti in posamezniku. Gre torej za škodljiva ravnanja skupin ali
posameznikov, ki se na javnem kraju nedostojno, drzno ali nasilno
vedejo, ki ustvarjajo nered v gostinskih lokalih, na javnih shodih in na
javnih prireditvah, ki uporabljajo nevarne predmete ali nevarne snovi,
ki povzročajo hrup, ki beračijo, nedovoljeno kampirajo in prenočujejo na
javnih krajih, ki ustvarjajo vandalizem, nehumano in v nasprotju s
predpisi uporabljajo in vodijo živali, uničujejo državne simbole in
pišejo po zgradbah. Vsa navedena škodljiva in kazniva ravnanja
zmanjšujejo kakovost bivanja in gibanja na javnih površinah in v javnih
prostorih. |
Prav zaradi tega imajo redarstva in redarji pristojnosti, pooblastila in
naloge, s katerimi se lahko aktivno vključijo v proces kontinuiranega
zagotavljanja javnega reda in miru na območju občin oziroma medobčinska
redarstva na območju dveh ali več občin. |
Za uresničitev zelo pomembnega cilja, s katerim se zagotavlja javni red
in mir v obeh občinah, morajo njihovi pristojni organi in službe v
okviru svojih pristojnosti storiti predvsem naslednje: |
– uporabiti oceno ogroženosti in varnostnih tveganj na področju
zagotavljanja javnega reda in miru pri izdelavi letnega načrta dela MOR
za področje javnega reda in miru, |
– zagotoviti dobro usposobljenost redarjev MOR na področju poznavanja
pooblastil občinskih redarjev za obvladovanje javnega reda in miru, |
– zagotoviti dobro usposobljenost redarjev MOR za zakonito in strokovno
uporabo prisilnih sredstev in drugih ukrepov, |
– zagotoviti ustrezno usposobljenost redarjev MOR za hitre odzive na
klice v sili in za ravnanje ter ukrepanje v tveganih okoliščinah, |
– zagotoviti najustreznejšo in kvalitetno opremo redarjev Medobčinskega
redarstva za obvladovanje kršiteljev, |
– skleniti pisni protokol o sodelovanju med MOR ter PP Rogaška Slatina,
s katerim se mora med drugim zagotoviti ustrezno strokovno pomoč s
strani PP Rogaška Slatina. |
|
4.2.3 Varnost občinskih javnih poti in rekreacijskih površin |
V okviru varnostnega obvladovanja javnih poti in rekreacijskih površin
je cilj Skupnega občinskega programa varnosti v obeh občinah zagotoviti
na teh poteh in površinah prisotnost redarjev, ob strokovni pomoči
policistov. |
Javne poti, rekreacijske in druge javne površine, zlasti tiste v manj
obljudenih in odmaknjenih krajih, predstavljajo določena varnostna
tveganja za ljudi, prisotne na takih krajih. Takšne javne poti in
rekreacijske površine se nahajajo tudi na območju obeh občin. Na teh
poteh in površinah so tveganja največkrat kriminalne narave. Zaradi tega
je priporočljivo, da se redarji MOR usposobijo za odzive na klice v sili
in na ustrezno ukrepanje do prihoda policistov. |
Za uresničitev cilja, s katerim se zagotavlja varnostno obvladovanje
javnih poti in rekreacijskih površin v Občini Rogaška Slatina in Občini
Rogatec morajo njihovi pristojni organi in službe v okviru svojih
pristojnosti storiti predvsem naslednje: |
– izdelati seznam varnostno ogroženih poti, krajev, površin in točk na
območju občin glede na oceno ogroženosti in varnostnih tveganj, |
– skleniti pisni protokol o sodelovanju MOR ter PP Rogaška Slatina, |
– izdelati načrt obhodov varnostno ogroženih poti, krajev, površin in
drugih varnostno problematičnih območij, |
– redarjem MOR je potrebno zagotoviti zanesljiva sredstva zvez za
komuniciranje s PP Rogaška Slatina, |
– redarjem MOR je potrebno zagotoviti tudi ustrezna vozila za varnostne
obvoze ogroženih poti, krajev, površin, trgov in drugih varnostno
problematičnih območij. |
|
4.2.4 Pretočnost intervencijskih poti |
V okviru varnostnega obvladovanja intervencijskih poti je cilj Skupnega
občinskega programa varnosti Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec
zagotoviti na teh poteh prisotnost redarjev MOR. |
Intervencijske poti so namenjene lažji in hitrejši dostopnosti
intervencijskih vozil (policija, gasilci, reševalci idr.) v primeru
intervencijskih posegov. V primeru neprevoznosti oziroma neprehodnosti
se povečujejo intervencijski časi, kar posledično vpliva na povečano
stopnjo ogroženosti zdravja in življenja ljudi, varnosti premičnega in
nepremičnega premoženja oziroma nasploh javne varnosti in javnega reda
na območju obeh občin. Zaradi tega je potrebno zagotoviti, da redarji
MOR spoznajo območja na katerih se nahajajo intervencijske poti, in da
lahko na ta način, s svojim ukrepanjem zagotovijo optimalno prevoznost
oziroma prehodnost intervencijskih poti. |
Za uresničitev cilja, s katerim se zagotavlja varnostno obvladovanje
intervencijskih poti v obeh občinah, morajo njihovi pristojni organi in
službe v okviru svojih pristojnosti storiti predvsem naslednje: |
– izdelati načrt intervencijskih poti na območju obeh občin in sicer na
podlagi ocene ogroženosti in varnostnih tveganj, |
– skleniti pisni protokol o sodelovanju MOR ter PP Rogaška Slatina, |
– izdelati načrt obhodov intervencijskih poti, |
– redarjem MOR je potrebno zagotoviti kvalitetna in zanesljiva sredstva
zvez za komuniciranje s PP Rogaška Slatina, |
– redarjem MOR je potrebno zagotoviti ustrezna vozila za varnostne
obvoze intervencijskih poti. |
Načrt intervencijskih poti je priloga Skupnega občinskemu programu
varnosti. |
|
4.2.5 Varnost zgradb in drugih objektov naravne in kulturne dediščine |
V okviru preprečevanja ogroženosti naravne in kulturne dediščine
(zgradb, spomenikov ipd.) in napadov nanjo na območju Občine Rogaška
Slatina in Občine Rogatec je cilj Skupnega občinskega programa varnosti
obeh občin, da se zagotovi optimalna varnost navedenih zgradb in drugih
objektov naravne in kulturne dediščine. |
Varstvo kulturne dediščine je urejeno z Zakonom o varstvu kulturne
dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in spremembe in dopolnitve št.
110/02, 126/03, 63/07 in 16/08). Po tem zakonu imajo določene
pristojnosti tudi lokalne skupnosti. Na splošno pa velja, da je
ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine ter preprečevanje
ogroženosti zgradb, muzejev, arheoloških najdišč, grobišč, spomenikov in
drugih nepremičnih in premičnih objektov, ki imajo status kulturne
dediščine, skrb vseh in vsakogar (4. člen zakona). Zato so redarji kot
pooblaščene uradne osebe tudi tisti subjekti, ki so dolžni skrbeti za
preprečevanje ogroženosti in napadov na te objekte, kot tudi za zaščito
sledov in ustrezno obveščanje policije ob morebitnem poškodovanju takega
objekta. |
Ob tem velja poudariti, da so na podlagi Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 102/07) in
Uredbe o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št.
43/08 in 16/09) gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki,
zavodi, državni organi in organizacije dolžni organizirati službo
varovanja, če hranijo arhivsko gradivo in predmete, ki predstavljajo
kulturno dediščino. Navedeni zavezanci lahko v ta namen organizirajo
lastno varnostno službo v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju ali pa
sklenejo za varovanje pogodbo z zasebno varnostno službo oziroma
subjekti, ki so določeni v 3. členu Zakona o zasebnem varovanju (to so
službe, ki se profesionalno ukvarjajo z zasebnim varovanjem). |
Prav iz tega razloga je nujno, da MOR pri preprečevanju ogroženosti
naravne in kulturne dediščine (zgradb, spomenikov ipd.) in napadov nanjo
na območju obeh občin sodelujejo z navedenimi zasebno varnostnimi
službami ter da si izmenjuje podatke, ki so pomembni za skupno
zagotavljanje varnosti navedenih zgradb in objektov. |
Za uresničitev cilja, s katerim se zagotavlja varnost zgradb in drugih
objektov naravne in kulturne dediščine v obeh občinah, morajo njihovi
pristojni organi in službe v okviru svojih pristojnosti storiti predvsem
naslednje: |
– zagotoviti sodelovanje MOR z organizacijskimi enotami Zavoda za
varstvo kulturne dediščine, ki deluje na območju Občine Rogaška Slatina
in Občine Rogatec, |
– MOR si mora priskrbeti oziroma izdelati seznam (evidenco) zgradb,
spomenikov, muzejev in drugih objektov, ki imajo status naravne in
kulturne dediščine, |
– MOR si mora izdelati načrt obhodov objektov naravne in kulturne
dediščine, |
– MOR si mora priskrbeti podatke o dosedanjih namernih poškodbah in
napadih na objekte naravne in kulturne dediščine, |
– MOR lahko sklene pisni dogovor o sodelovanju z zasebnimi varnostnimi
službami, v katerem mora imeti posebno mesto sodelovanje pri varovanju
zgradb in objektov naravne in kulturne dediščine. |
4.2.6 Varstvo okolja |
V okviru varstva okolja na območju Občine Rogaška Slatina in Občine
Rogatec je cilj Skupnega občinskega programa varnosti izboljšati pregled
nad stanjem in dogajanji na področju varstva okolja ter povečati obseg,
profesionalnost in učinkovitost nad obvladovanjem okoljske problematike. |
Skrb za varstvo okolja je eno od bistvenih postavk v zagotavljanju
kakovosti javnega prostora in območij ter kakovosti življenja in dela
občanov v Rogaški Slatini in Rogatcu. Varstvo okolja urejajo številne
evropske direktive, nacionalni predpisi, standardi in mednarodni
sporazumi. V obeh občinah gre pri varstvu okolja za skrb v tem smislu,
da se MOR aktivno vključi v proces implementacije Nacionalnega programa
varstva okolja ter v proces uresničevanja »občinske« okoljske politike
in »medobčinskega« programa varstva okolja. |
Za uresničitev cilja, s katerim se zagotavlja varstvo okolja v obeh
občinah, morajo njihovi pristojni organi in službe v okviru svojih
pristojnosti storiti predvsem naslednje: |
– da se redarji MOR v okviru izobraževanja, usposabljanja in
izpopolnjevanja spoznajo z okoljsko zakonodajo, okoljsko problematiko in
okoljsko politiko v obeh občinah, |
– MOR se mora povezati z okoljsko inšpekcijo in skupaj z njo oblikovati
sistem nadzora in ukrepanja zoper kršilce predpisov s področja varstva
okolja, |
– MOR si mora priskrbeti karto z vrisanimi okoljsko problematičnimi
točkami (območja) in uradne dokumente o razreševanju okoljske
problematike. |
|
5. Varnostne potrebe, izhajajoče iz ocene varnostnih razmer |
Glede na »Oceno varnostnih razmer« in identificiranje varnostnih potreb
v Občini Rogaška Slatina in Občini Rogatec je dovolj jasno izkazana
potreba po obvladovanju te problematike. Razreševanje problematike na
področju kriminalitete, javnega reda in miru ter varnosti v cestnem
prometu in drugih obravnavanih področjih terja vrsto oblik skupnega dela
PP Rogaška Slatina, Medobčinskega redarstva in drugih dejavnikov v obeh
občinah, ki lahko dajo na področju varnosti svoj prispevek. V tej zvezi
je potrebno tesno sodelovanje še zlasti s policijsko postajo, zasebno
varnostnimi službami, inšpekcijskimi službami ter občinskima svetoma za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu v obeh občinah. |
Glede na navedeno mora MOR na območju obeh občin delovati plansko in
selektivno, čas dela pa je potrebno prilagajati potrebam varnosti.
Podatki kažejo, da je nujno potrebno povečati prisotnost redarja na
določenih varnostno izpostavljenih mestih in s tem zagotoviti njihovo
prisotnost ter delovanje v skladu z veljavno zakonodajo in pričakovanji
občanov. |
Ob takšni oceni bi bilo priporočljivo, da bi na območju obeh občin,
občasno ob varnostno problematičnih dnevih, in ob določenem času, delal
redar. Na ta način bi lahko MOR bistveno več delovalo preventivno in
tako lažje delovalo v smeri community policing-a (v skupnost usmerjenega
“policijskega“ – varnostnega delovanja), ter s tem dejansko prispevalo k
izboljšanju varnosti in tudi k povečanju občutka varnosti, ki je še kako
pomemben za uresničitev strateškega cilja SOPV obeh občin, to je dviga
kakovosti življenja in dela občanov ter dvig stopnje varnosti na območju
Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec. |
|
6. Organiziranost medobčinskega redarstva |
Med drugim je prav organizacija organov in služb, ki zagotavljajo
varnost, tako na državni, kot občinski ravni, ključnega pomena v smislu
izvajanja vseh njihovih pravic in dolžnosti oziroma njihovih pooblastil,
ter s tem povezano učinkovitostjo njihovega delovanja ter prijaznostjo
do uporabnikov, torej do drugih organov, služb, organizacij, civilne
družbe in nazadnje do delovnih ljudi, občanov občine in drugih
državljanov. |
Organiziranost Medobčinskega redarstva je določena z Odlokom o
ustanovitvi skupnega organa občinske uprave, kot organa za izvrševanje
upravnih nalog na področju komunalnega nadzora in občinskega redarstva
(Uradni list RS, št. 24/04,) in Pogodbi o pravicah in obveznostih do
skupnega organa občinske uprave, številka: 10305-0001/2004 z dnem
podpisa 1. 5. 2004 med županoma Občine Rogatec in Občine Rogaška
Slatina. |
Akt o sistemizaciji ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo
delovnih mest skupne občinske uprave – komunalnega nadzorstva in
medobčinskega redarstva. Organizacija skupne občinske uprave je določena
kot skupni organ Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec, ki opravlja
naloge komunalnega nadzora in redarskega nadzorstva ter naloge
prekrškovnega organa na območju občin ustanoviteljic in sicer je
organiziran kot enovit organ. |
Sedež organa je v Občini Rogaška Slatina, ki ima status sedežne občine
in delodajalca. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja izvršuje do
delavcev, zaposlenih v organu, župan Občine Rogaška Slatina, torej župan
sedežne občine. Prav tako župan sedežne občine sprejema vse splošne
kadrovske, organizacijske in druge splošne akte, na podlagi pooblastila
župana občine soustanoviteljice. |
Skupno medobčinsko upravo za komunalni nadzor in občinsko redarstvo vodi
predstojnik te uprave, ki je uradnik na položaju, kot vodja oddelka za
okolje in prostor Občine Rogaška Slatina in je predstojnik skupnega
organa z 10% delovne obveznosti (organizacija, način) obeh občin
ustanoviteljic. Vodja medobčinskega redarstva (v nadaljevanju: vodja
MOR) mora ravnati v skladu z usmeritvami in nalogami, ki jih določata
župana in direktorja obeh občin ustanoviteljic. |
Tako deluje MOR v okviru skupne občinske uprave, ki je skupni organ
Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec (tudi v nadaljevanju: MOR).
Delovno področje Medobčinskega redarstva je: |
– zagotavljanje priprave skupnega občinskega programa varnosti, |
– nadzorovanje varnega in neoviranega cestnega prometa v naseljih, |
– varovanje ceste in okolja v naseljih in na občinskih cestah zunaj
naselij, |
– skrb za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih
javnih površinah, |
– varovanje javnega premoženja, naravne in kulturne dediščine, |
– vzdrževanje javnega reda in miru, |
– vodenje prekrškovnega postopka v skladu z zakonom, |
– vodenje predpisane evidence o izrečenih ukrepih in v zvezi s
prekrškovnim postopkom, |
– opravljanje nadzora nad izvajanjem predpisov Občine Rogaška Slatina in
Občine Rogatec in drugih aktov, s katerimi navedeni občini urejata
zadeve iz svoje pristojnosti. |
MOR vodi vodja redarstva oziroma predstojnik skupne občinske uprave (v
nadaljevanju vodja MOR) in je za svoje delo odgovoren županoma in
direktorjema občinske uprave obeh občin soustanoviteljic. |
|
7. Kadrovski sestav medobčinskega redarstva |
V Medobčinskem redarstvu sta sistemizirani dve delovni mesti, in sicer: |
– vodenje redarske službe (organizacija, način) opravlja vodja oddelka
za okolje in prostor Občine Rogaška Slatina in je predstojnik skupnega
organa z 10% delovne obveznosti in |
– redar. |
Obe delovni mesti sta tudi zasedeni. Pri tem pa je potrebno poudariti,
da tako vodja MOR kot redar svoje naloge opravljata za obe občini
ustanoviteljici Rogaška Slatina in Rogatec. |
|
8. Vodenje medobčinskega redarstva |
Naloge medobčinskega redarstva, kot pooblaščene uradne osebe, opravljata
vodja oddelka za okolje in prostor Občine Rogaška Slatina in en redar. |
|
8.1 Mesto in vloga vodje medobčinskega redarstva |
Vodjo medobčinskega redarstva imenujeta in razrešujeta župana obeh občin
ustanoviteljic soglasno. Vodja MOR odloča o zadevah iz pristojnosti MOR,
organizira in koordinira svoje in redarjevo delo z drugimi organi in
službami ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost in
strokovnost dela medobčinskega redarstva. |
|
8.2 Delo in evidentiranje dela redarja medobčinskega redarstva |
Redar MOR opravlja svoje delo na podlagi Zakona o občinskem redarstvu in
drugih predpisih ter pravnih aktov Občine Rogaška Slatina in Občine
Rogatec. |
Svoje delo evidentira v okviru delovnega naloga in tedenskega poročila o
delu redarja. Takšno evidentiranje dela je nujno potrebno zaradi narave
dela redarjev, ki pri svojem delu uporabljajo pooblastila, ki posegajo v
temeljne svoboščine ljudi in njihove pravice. Navedeni nalog in poročilo
mora vodja Medobčinskega redarstva sprotno temeljito pregledati, zlasti
pa tiste zapise, kjer redar zapiše postopek pri katerem je uporabil
pooblastila in ukrepe proti kršilcem predpisov ter zapise, če je redar
ukrepal proti drugim osebam, zaradi njihovega nezakonitega ali
nedovoljenega ravnanja. |
Redarju se na začetku delovnega tedna izda delovni nalog in tedensko
poročilo o delu redarja, na podlagi katerega poteka delo redarja.
Podatki v poročilu so podatki za pretekli teden. Tedensko poročilo mora
redar oddati najkasneje do prvega delovnega dne v naslednjem tednu. |
Delovni nalog in tedensko poročilo o delu redarja z navodilom je priloga
SOPV obeh občin. |
|
9. Pristojnosti medobčinskega redarstva |
9.1 Pravna podlaga za delovanje redarstva in redarjev |
Pravna podlaga za delovanje občinskega, mestnega in medobčinskega
redarstva predstavljajo pravice in dolžnosti redarstev oziroma redarjev,
ki so določene v Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed), Zakonu o varstvu
javnega reda in miru (ZJRM-1), Zakonu o varnosti cestnega prometa
(ZVCP-1), Zakonu o prekrških (ZP-1), Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS)
in v občinskih odlokih. |
Pravna podlaga za delovanje MOR pa sta Odlok o ustanovitvi skupnega
organa občinske uprave (Uradni list RS, št. 24/04) in Pogodba o pravicah
in obveznostih do skupnega organa občinske uprave, številka:
10305-0001/2004 z dnem podpisa 1. 5. 2004 med županoma Občine Rogatec in
Občine Rogaška Slatina. |
Z odlokom je v skladu z 2. členom ZORed, ustanovljeno medobčinsko
redarstvo, z aktom o sistemizaciji pa je določena sistemizacija delovnih
mest v MOR. Oba odloka sta priloga SOPV občin. |
Ob tem je potrebno poudariti, da so temeljne pristojnosti redarstva
določena v ZORed, ki ureja uresničevanje pristojnosti občine za
ustanovitev in organizacijo ter določitev delovnega področja in nalog
redarstva. Navedeni zakon tudi določa pogoje za opravljanje nalog PUO
redarstva, pooblastila, uniformo, označbe in opremo redarjev ter vsebino
in način vodenja evidenc. |
ZORed v svoji osnovi neprestano uporablja terminologijo, s katero vse
navezuje na občinsko redarstvo in občinskega redarja. Le 2. člen ZORed
določa, da se lahko ustanovi tudi mestno in medobčinsko redarstvo, v
katerih pa opravljajo naloge občinski redarji oziroma »redarji«. Tako se
praviloma uradno ne uporablja pojma mestni redar in medobčinski redar.
Tudi, ko zakon v 10. členu določa pooblastila redarjev, uporablja le
pojem občinski redar. |
|
9.2 Pristojnosti medobčinskega redarstva in redarjev glede na Zakon o
občinskem redarstvu |
Kot je bilo že zapisano je Zakon o občinskem redarstvu temeljni zakon
oziroma predpis za ustanovitev, organizacijo ter delovno področje in
naloge občinskega redarstva oziroma redarstva na sploh. Tako je v drugem
odstavku 3. člena zakona določeno, da občinsko redarstvo na podlagi
posameznih zakonov in občinskih predpisov, izdanimi na njihovi podlagi
ter na podlagi OPV, skrbi za javno varnost in javni red na območju
občine. |
Glede na navedeno je medobčinsko redarstvo pristojno: |
– nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, |
– varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj
naselij, |
– skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih
javnih površinah, |
– varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino ter |
– vzdrževati javni red in mir. |
ZORed je torej temeljen sistemski in organizacijski predpis, ki ureja
uresničevanje pristojnosti občin za ustanovitev in organizacijo ter
določitev delovnega področja in nalog redarstva. Na tem mestu je treba
poudariti, da naloge redarjev niso določene po principu numerus clausus
(točno določeno število nalog), saj je v prvem odstavku 3. člena ZORed
eksplicitno določeno, da delovno področje in naloge redarstva določa
zakon ali na podlagi zakona izdan občinski predpis. |
|
9.3 Pristojnosti medobčinskega redarstva in redarjev glede na Zakon o
varstvu javnega reda in miru |
V Zakonu o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06,
ZJRM-1) je v določbi prvega odstavka 27. člena generalno opredeljena
pristojnost občinskega redarstva za nadzor nad izvajanjem določenih
določb tega zakona oziroma pristojnost za odločanje o posameznih
prekrških, ki so opredeljeni v ZJRM-1. |
Tako lahko MOR v skladu z določbami ZJRM-1 v prekrškovnem postopku
odloča o naslednjih kršitvah: |
– nedostojno vedenje (7. člen), |
– beračenje na javnem kraju (9. člen), |
– uporaba nevarnih predmetov (prvi odstavek 11. člena), |
– poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe (12. člen), |
– pisanje po objektih (13. člen), |
– vandalizem (16. člen), |
– kampiranje (18. člen), |
– uporaba živali (19. člen) in |
– neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb (prvi in tretji odstavek
22. člena). |
|
9.4 Pristojnosti medobčinskega redarstva in redarjev glede na Zakon o
varnosti cestnega prometa |
V Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06,
ZVCP-1-UPB4) in Spremembe in dopolnitve Zakona o varnosti cestnega
prometa (Uradni list RS, 37/08) so opredeljena pooblastila redarstva na
področju cestnega prometa v občini. Skladno z določbo 14. člena ZVCP-1
lahko redarji MOR, zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega
prometa: |
– urejajo in nadzirajo promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih
skupnosti in državnih cestah v naselju, |
– izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v
naselju, |
– izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju
umirjenega prometa in območju za pešce, |
– ugotavljajo kršitve določb 113. člena ZVCP-1(1) o varstvu cest in
okolja v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja in |
– opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor
prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo. |
Pri opravljanju navedenih nalog redarji MOR izrekajo globe in opozorila
ter izvajajo pooblastila in ukrepe, ki so preneseni nanje s tem in
drugimi zakoni, ter ukrepe, določene z občinskimi predpisi. |
Redarji MOR lahko pri opravljanju zgoraj navedenih nalog zahtevajo od
voznika motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje, od
drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero ugotovi njegovo
istovetnost. Udeleženec cestnega prometa mora izročiti redarju zahtevano
listino na vpogled. |
|
9.5 Pristojnosti medobčinskega redarstva in redarjev glede na Zakon o
prekrških in Zakon o lokalni samoupravi |
Redar je oseba, ki ima poseben status, ki mu ga določa ZORed in ostali
zakoni ter podzakonski akti, v katerih so opredeljena njegova
pooblastila. Iz vsebine pooblastil, ki so določena v ZORed, ZJRM-1,
ZVCP-1, ZP-1 in občinskih odlokih lahko neposredno ugotovimo, da ima
redar poseben status. Redar je skladno z določbo 126. člena Kazenskega
zakonika(2) in zgoraj navedenimi predpisi, pooblaščena uradna oseba
oziroma ima status pooblaščene uradne osebe in hkrati vse pravice in
dolžnosti, ki izhajajo iz tega statusa. Tudi redarji, ki delajo v MOR
imajo ob statusu PUO tudi status prekrškovnega organa. |
Prekrškovni organi oziroma organi za odločanje o prekrških so določeni v
45. členu Zakona o prekrških.(3) Z vidika redarstva je pomemben tudi
Zakon o lokalni samoupravi(4), ki v prvem odstavku 21. člena opredeljuje
določene naloge občine na področju zagotavljanja nadzorstva nad
krajevnimi prireditvami (javni shodi in javne prireditve) ter v zvezi z
organiziranjem komunalno-redarske službe, ki skrbi za red v občini. |
|
9.6 Pristojnosti medobčinskega redarstva in redarjev glede na občinske
odloke Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec |
Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07, ZP-1-UPB4) v prvem odstavku
3. člena določa, da se lahko prekrški določijo tudi z odlokom lokalne
skupnosti. V Občini Rogaška Slatina in Občini Rogatec določajo
pristojnosti MOR predvsem naslednji pravni akti, in sicer: |
a) Občina Rogaška Slatina: |
– Odlok o občinskih cestah, Uradni list RS, št. 69/99, 52/05 in 42/07, |
– Odlok o ureditvi cestnega prometa v Občini Rogaška Slatina, Uradni
list SRS, št. 26/89, |
– Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili v Občini Rogaška Slatina, Uradni
list RS, št. 1/01, 42/07, |
– Odlok o komunalnem nadzorstvu in občinskem redarstvu v Občini Rogaška
Slatina, Uradni list RS, št. 1/01, 42/07, |
– Odlok o spremembi Odloka o komunalnem nadzorstvu in občinskem
redarstvu v Občini Rogaška Slatina, Uradni list RS, št. 42/07, |
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v
Občini Rogaška Slatina, Uradni list RS, št. 115/07, |
– Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Rogaška Slatina,
Uradni list RS, št. 52/07, |
– Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu javnih in drugih zelenih
površin v Občini Rogaška Slatina, Uradni list RS, št. 45/03, 42/07, |
– Odlok o plakatiranju v Občini Rogaška Slatina, Uradni list RS, št.
61/97, 42/07, |
– Odlok o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave (Uradni list RS,
št. 24/04), |
– Pogodba o pravicah in obveznostih do skupnega organa občinske uprave,
številka 10305-0001/2004 z dnem podpisa 1. 5. 2004 in |
– Tržni red tržnice v Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 61/01,
36/02). |
b) Občina Rogatec: |
– Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 32/00, 16/05), |
– Odlok o varnosti cestnega prometa v Občini Rogatec (Uradni list RS,
št. 7/04), |
– Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili v Občini Rogatec (Uradni list
RS, št. 7/04), |
– Pogodba o pravicah in obveznostih do skupnega organa občinske uprave,
številka 10305-0001/2004 z dnem podpisa 1. 5. 2004, |
– Sklep o določitvi splošnih in posebnih parkirišč za osebna vozila ter
parkirišča za tovorna vozila na območju naselja Rogatec (Uradni list RS,
št. 7/04), |
– Odlok o komunalnem nadzorstvu in občinskem redarstvu v Občini Rogatec
(Uradni list RS, št. 23/04), |
– Odlok o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave (Uradni list RS,
št. 24/04), |
– Odlok o plakatiranju v Občini Rogatec (Uradni list RS, št. 110/00 in
80/06), |
– Odlok o urejanju in varstvu okolja v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni
list RS, št. 11/95), |
– Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Rogatec (Uradni list
RS, št. 83/07), |
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in odpadne padavinske vode v
Občini Rogatec (Uradni list RS, št. 3/08) in |
– Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Rogatec (Uradni list RS,
št. 3/08). |
|
10. Pogoji za delovanje medobčinskega redarstva |
Med materialne in druge pogoje za delovanje medobčinskega redarstva in
redarjev lahko uvrščamo prostore MOR, opremo, ki jo uporabljajo redarji
MOR, uniformo, simbole in oznake redarstva ter službeno izkaznico
redarjev. Opremo redarjev določa Pravilnik o opremi in načinu uporabe
opreme občinskih redarjev (Št.: 007-9/2007/24 z dne 21. 8. 2007),
uniformo, simbole in oznake ter službeno izkaznico pa določa Pravilnik o
enotni uniformi, označbah in službeni izkaznici občinskih redarjev (Št.:
017-24/2005-123 z dne 26. 10. 2007), ki ju je izdal minister za notranje
zadeve. |
|
10.1 Prostori medobčinskega redarstva |
Prostori medobčinskega redarstva so v stavbi Občine Rogaška Slatina, na
naslovu Izletniška ulica 2, 3250 Rogaška Slatina. |
|
10.2 Oprema medobčinskega redarstva |
Med opremo redarjev se uvršča: |
– službena vozila, |
– tehnična oprema in |
– osebna oprema. |
|
10.2.1 Službena vozila |
Medobčinsko redarstvo lahko uporablja službena vozila bele barve z
napisom »MEDOBČINSKO REDARSTVO« in simbol medobčinskega redarstva.
Izvedbe napisov in simbolov so odvisne od velikosti in tipov službenih
avtomobilov (isti tipi službenih avtomobilov morajo biti enako
označeni). |
MOR lahko uporablja tudi motorna kolesa s tem, da se napis in simbol
medobčinskega redarstva določi na način, kot je določeno za službena
vozila. |
MOR lahko uporablja tudi kolesa z motorjem in kolesa, ki so lahko
različne barve, brez nalepk, napisov in simbolov. |
|
10.2.2 Tehnična oprema redarja |
Tehnična oprema redarjev MOR po navedenem pravilniku o opremi je: |
– prenosna naprava za brezžično radijsko zvezo, |
– oprema za komunikacijo z zbirkami osebnih podatkov, |
– fotoaparat, |
– oprema za izvajanje redarskih pooblastil, |
– oprema za urejanje cestnega prometa in nadzor nad njim, |
– posebna tehnična sredstva in posebni tehnični pripomočki, |
– informacijska in telekomunikacijska oprema ter |
– oprema in pripomočki za usposabljanje. |
|
10.2.3 Osebna oprema redarja |
Med osebno opremo redarja se šteje kovinske lisice, plastična zatega,
plinski razpršilec, delovni pas s torbico za lisice in torbico za
plinski razpršilec, službena torbica, odsevni brezrokavnik, piščalka z
vrvico, STOP loparček in žepna svetilka. |
Tipizacija oziroma tehnična specifikacija zgoraj navedene osebne opreme
za redarja je določena v prilogi, ki je sestavni del Pravilnika o opremi
in načinu uporabe opreme občinskih redarjev. |
Redarji morajo opremo uporabljati in nositi tako, kot je predpisano v
posebnih aktih in navodilih proizvajalca. |
|
10.2.4 Uniforma redarja |
Redar MOR mora med opravljanjem nalog nositi službeno uniformo. Uniforma
redarjev je v vseh občinah enotna. Uniformo redarjev in njene sestavne
dele lahko redar nosi le v skladu z njihovim namenom. |
Uniforma redarja je zimska in poletna ter je po sestavi glede posameznih
delov različna za redarje in redarke. Sestavni deli uniforme redarja so
tudi dopolnilni deli uniforme (dežni plašč s kapuco, dežne hlače,
delovni pas, prevleka za kapo s ščitnikom in položajne oznake redarjev),
kolesarski komplet in komplet redarja motorista. |
|
10.2.5 Simboli in oznake redarjev |
Kot simbol medobčinskega redarstva se uporablja grb in ime sedežne
občine, torej Občine Rogaška Slatina. Simbol Medobčinskega redarstva se
nosi na levem rokavu in je izvezen grb sedežne občine s pripisom
»MEDOBČINSKO REDARSTVO«. |
Nad levim žepom delov uniforme redarja je dodatni našitek v rumeni barvi
z napisom »MEDOBČINSKO REDARSTVO«, nad desnim žepom pa našitek v rumeni
barvi s priimkom in začetno črko imena redarja. Velikost našitka in črk
je odvisna od vrste oblačila. |
Označbe nazivov v obliki položajnih oznak uradnih oseb redarstva se
nosijo na epoletah in kot obesek na desnem žepu uniforme. Označbe
nazivov so na modri podlagi iz tkanine z izvezenimi znaki zlato rumene
barve, velikosti 20 mm. Določene so položajne oznake za vodjo redarstva,
položajne oznake za redarja I, redarja II, redarja III in položajna
oznaka za redarja pripravnika. |
|
10.2.6 Službena izkaznica redarjev |
Pooblaščena uradna oseba redarstva, torej tudi MOR, mora imeti službeno
izkaznico, ki jo mora imeti pri sebi med opravljanjem svojega dela na
terenu in jo mora pokazati na zahtevo posameznika, zoper katerega vodi
postopek za prekršek. Službeno izkaznico izda župan ob imenovanju v
naziv. PUO mora službeno izkaznico vrniti županu, če ji je prenehalo
delovno razmerje v MOR. |
Službena izkaznica vsebuje naziv PUO MOR, njene identifikacijske podatke
in pooblastila. Službena izkaznica redarja je sestavljena iz
identifikacijske kartice in usnjenega ovitka iz črnega usnja. |
|
11. Vrste in obseg nalog medobčinskega redarstva |
11.1 Splošno o vrstah in obsegu nalog medobčinskega redarstva |
Redarstvo ni tipična služba občinske, mestne oziroma medobčinske uprave.
Enako velja tudi za redarja, ki prav tako ni tipično delovno mesto
občinske oziroma mestne uprave. Redar je PUO (primerjava s policijo),
katerega delo je v večini represivnega značaja. Ker redar opravlja delo
na podlagi diskrecijske pravice odločanja iz področja svojega dela, je
podvržen najrazličnejšim pritiskom, konfliktom in celo fizičnim
obračunavanjem ter drugim neugodnim delovnim razmeram. Te posledice se
odražajo, tako v službenem, kot privatnem času. Redar opravlja svoje
naloge z zelo podobnimi metodami in način kot sorodne službe (policija,
inšpektorji, carina) s to razliko, da pri svojem delu nima takšne
količine ustreznih mehanizmov zaščite kot navedeni, kar se odraža na
pritiskih in drugih oblikah nasilja nad redarjem. |
Z Zakonom o občinskem redarstvu, Zakonom o varstvu javnega reda in miru,
Zakonom o varnosti v cestnem prometu in spremembami in dopolnitvami tega
zakona, Pravilnikom o enotni uniformi, označbah in opremi pooblaščenih
delavcev občinskega redarstva ter sprejetimi odloki in odredbami občin
Rogaška Slatina in Rogatec, se je vrsta in obseg nalog spremenil tudi za
MOR. |
|
11.2 Konkretne naloge glede na vrste in obseg nalog medobčinskega
redarstva |
MOR Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec izvaja preventivne in
represivne naloge, glede na vrsto in obseg nalog pa predvsem naslednje: |
– naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v naseljih, |
– naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh,
rekreacijskih in drugih javnih površinah, |
– naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter zgradb in drugih
objektov naravne in kulturne dediščine, |
– naloge vzdrževanja javnega reda in miru, |
– naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih
ravnanj in |
– naloge na področju varstva okolja. |
|
11.2.1 Naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v
naseljih |
Naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa oziroma
zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa MOR opravlja
predvsem na ta način, da: |
– ureja in nadzira promet na cestah Občine Rogaška Slatina in Občine
Rogatec in državnih cestah v naselju, |
– dosledno izvaja nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter
ovirami v naselju s tem, da v primeru zaznanih kršitev ustrezno in
zakonito ukrepa, |
– dosledno izvaja nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v
naselju, še zlasti pa v območju umirjenega prometa in območju za pešce, |
– ugotavlja kršitve določb ZVCP-1 o varstvu cest in okolja v naselju in
na občinskih cestah zunaj naselja, |
– opravlja nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor
prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo, |
– sodeluje v akcijskih oblikah dela, ki so nacionalnega pomena, |
– sodeluje v akcijah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter |
– zagotavlja prometno ureditev ob varnostno zahtevnejših prireditvah in
praznikih ter skupnih akcijah s PP Rogaška Slatina. |
|
11.2.2 Naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih
poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah |
Naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh,
rekreacijskih in drugih javnih površinah Občine Rogaška Slatina in
Občine Rogatec Medobčinsko redarstvo zagotavlja predvsem: |
– s preventivnimi obhodi na javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih
površinah ter ugotavljanjem vseh tistih ravnanj udeležencev, ki se
kažejo predvsem kot kršitve javnega reda in miru, motenje rekreativnih
in zdravstveno rekreativnih dejavnosti, ali kažejo znake kaznivih dejanj
oziroma drugih kaznivih ravnanj, |
– z ustnim opozarjanjem in opozarjanjem preko sredstev javnega
obveščanja o eventualnih nevarnostih in ogrožanjih, če se pojavijo na
javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah in območjih, |
– s stalnim sodelovanjem s policisti in organiziranjem skupnih akcij s
PP Rogaška Slatina, katerih namen je preventivno delovanje in
opozarjanje na kršitve in druge nepravilnosti udeležencev in |
– drugimi oblikami delovanja (obveščanjem pristojnih o poškodbah na
javnih poteh, o nezakonitih odstranitvah signalizacije …). |
|
11.2.3 Naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter zgradb in
drugih objektov naravne in kulturne dediščine |
Naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter naravne in kulturne
dediščine na območju Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec MOR
zagotavlja na ta način, da: |
– v okviru svojih pristojnosti skrbi za preprečevanje ogroženosti in
napadov na javno premoženje ter zgradb in drugih objektov naravne in
kulturne dediščine, |
– poskrbi za zaščito sledov in zavarovanje kraja kaznivega dejanja ali
drugega kaznivega ravnanja, ter da na ustrezen način o tem ali
poškodovanju teh objektov obvesti PP Rogaška Slatina, |
– sodeluje z zasebno varnostnimi službami, ki varujejo zgradbe in druge
objekte naravne in kulturne dediščine, |
– da opravlja druge naloge, s katerimi lahko prispeva k večji varnosti
javnega premoženja ter zgradb in drugih objektov naravne in kulturne
dediščine ter |
– sodeluje s Policijsko postajo Rogaška Slatina pri akcijskem in rednem
delu varovanja zgradb in objektov naravne in kulturne dediščine. |
|
11.2.4 Naloge vzdrževanja javnega reda in miru |
Naloge vzdrževanja javnega reda in miru so poleg zagotavljanja varnosti
cestnega prometa ene izmed osrednjih in pomembnejših nalog vseh
redarstev v Republiki Sloveniji. Ne nazadnje imajo redarstva in občinski
redarji pristojnosti, pooblastila in naloge, da se morajo aktivno in
dejavno vključiti v vse procese in aktivnosti kontinuiranega
zagotavljanja javnega reda in miru. |
Glede na navedeno mora MOR na področju izvajanja nalog vzdrževanja
javnega reda in miru zlasti: |
– s preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati izvrševanje prekrškov s
področja javnega reda in miru in drugih prekrškov, s katerimi se posega
v kakovost življenja in dela občanov Občine Rogaška Slatina in Občine
Rogatec in njihovih obiskovalcev, |
– s preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati tudi druge kršitve
javnega reda, s katerimi se znižuje stopnja varnosti javnega prostora
oziroma območij Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec, |
– ustrezno ukrepati po ZJRM-1 v primeru zaznave primerov nedostojnega
vedenja (7. člen), beračenja na javnem kraju (9. člen), uporabe nevarnih
predmetov (prvi odstavek 11. člena ZJRM-1); zaznave poškodovanj uradnih
napisov, oznak ali odločb (12. člen), zaznave pisanj po objektih (13.
člen) zaznav vandalizma (16. člen), zaznav nedovoljenega kampiranja (18.
člen) v primeru nedovoljene uporabe živali (19. člen), |
– ustrezno ukrepati v primeru neupoštevanja zakonitega ukrepa uradnih
oseb (prvi in tretji odstavek 22. člena ZJRM-1), |
– zagotoviti občasno fizično prisotnost redarja na tistih mestih in
krajih, ki so varnostno problematični glede na varnostno oceno ter
varnostna tveganja in |
– sodelovati s PP Rogaška Slatina pri preprečevanju kršitev javnega reda
in miru in njihovih akcijah na območju obeh občin. |
MOR oziroma redar mora na kraju dogodka zadržati storilca prekrška, če
ga je zalotil pri storitvi prekrška. Takšno pridržanje lahko traja do
prihoda policije, vendar največ 1 uro. |
|
11.2.5 Naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih
kaznivih ravnanj |
Naloge na področju preprečevanja kriminalnih pojavov so naloge, s
katerimi se preprečuje izvrševanje kaznivih dejanj in drugih kaznivih
ravnanj, kamor med drugim sodijo tudi prekrški ter kršitve finančnih,
davčnih in drugih predpisov. |
MOR mora na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih
ravnanj ter kriminalnih pojavov v okviru svojih pristojnosti zlasti: |
– s preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati kazniva dejanja in
druga kazniva ravnanja, ter s tem prispevati k večji varnosti in
kakovosti življenja in dela v Občini Rogaška Slatina in Občini Rogatec, |
– zagotoviti občasno fizično prisotnost redarja na tistih mestih in
krajih, ki so varnostno problematični z vidika izvrševanja kaznivih
dejanj in drugih kaznivih ravnanj in glede na varnostno oceno na
področju preprečevanja kaznivih dejanj na območju obeh občin in |
– sodelovati s PP Rogaška Slatina ter drugimi organi pri akcijah in
drugih organiziranih oblikah preprečevanja kaznivih dejanj in drugih
kaznivih ravnanj, kakor tudi sodelovati z navedenimi organi in službami
pri rednem opravljanju redarskih nalog. |
Poleg navedenega pa imajo redarji na področju preprečevanja in
odkrivanja kaznivih dejanj še naslednji dve obveznosti: |
– redar sme oziroma »mora« na kraju kaznivega dejanja zadržati storilca
kaznivega dejanja, ki ga je zalotil pri storitvi kaznivega dejanja, in
sicer do prihoda policije, vendar največ eno uro, |
– redar je dolžan v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski
postopek, obvestiti policijo (lahko tudi državno tožilstvo), če pri
opravljanju svojih nalog ugotovi, da se pripravlja, izvršuje ali je že
izvršeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni
dolžnosti ali na predlog. |
|
11.2.6 Naloge na področju varstva okolja |
Varstvo okolja je zelo široko področje, v katerega je mogoče posegati z
bagatelnimi dejanji in ravnanji, ki so varnostno manj problematična,
lahko pa tudi s hujšimi oblikami takšnih ravnanj (množična naklepna
poškodovanja, vandalizem, požigi …), največkrat pa se v okolje posega
zaradi nastalih izrednih dogodkov kot so naravne nesreče (potresi,
poplave, požari …), prometne nesreče z »ekološkimi posledicami«,
onesnaževanje okolja, poškodovanje zgradb in drugih objektov naravne in
kulturne dediščine ter drugo. |
Glede na navedeno mora MOR na področju varstva okolja zlasti: |
– s preventivnimi in drugimi ukrepi preprečevati vse možne oblike
poseganja v okolje ter s tem prispevati k večji varnosti in kakovosti
življenja in dela v Občini Rogaška Slatina in Občini Rogatec, |
– zagotoviti občasno fizično prisotnost redarja na tistih mestih in
krajih, ki so varnostno problematični z vidika varstva okolja in tistih
mestih, kjer pogosteje prihaja do nezakonitega in nedopustnega poseganja
v okolje, |
– storiti vse potrebno v okviru svojih pristojnosti za zmanjševanje
posledic (škod, poškodb in izgub) nastalih zaradi naravnih in drugih
nesreč ter izrednih dogodkov, |
– sodelovati s PP Rogaška Slatina ter drugimi organi pristojnimi za
varstvo okolja pri akcijah in drugih organiziranih oblikah zagotavljanja
varstva okolja, kakor tudi sodelovati z navedenimi organi in službami
pri rednem opravljanju redarskih nalog in |
– opravljati druge naloge na področju varstva okolja, s katerimi se
dviguje stopnja varnosti na javnih prostorih in območjih obeh občin. |
|
11.2.7 Naloge v zvezi z volilnimi in referendumskimi kampanjami |
Zakon o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07)
določa, da morajo organizatorji volilne in referendumske kampanje
najkasneje v 15 dneh odstraniti vse svoje plakate in druge oglaševalske
vsebine s plakatnih mest. |
Po poteku navedenega roka lahko inšpekcija lokalne skupnosti ali
redarska službe lokalne skupnosti odrediti odstranitev plakatov na
stroške volilne in referendumske kampanje in izreči tudi globo. |
|
11.3 Druge naloge medobčinskega redarstva |
Med druge naloge MOR lahko štejemo predvsem: |
– naloge, določene v odlokih Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec, |
– izvajanje nadzora nad nepravilno ustavljenimi in parkiranimi vozili na
določenih mestih in krajih na območju Občine Rogaška Slatina in Občine
Rogatec, |
– naloge na področju dinamičnega prometa, |
– prostorski obseg izvajanja nalog, |
– naloge povezane z drugimi področji dela in |
– logistične in druge naloge MOR. |
|
11.3.1 Naloge po MOR po odlokih Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec |
Naloge redarjev medobčinskega redarstva so določene predvsem v
naslednjih aktih, in sicer: |
a) Občina Rogaška Slatina: |
– Odlok o občinskih cestah, Uradni list RS, št. 69/99, 52/05 in 42/07, |
– Odlok o ureditvi cestnega prometa v Občini Rogaška Slatina, Uradni
list SRS, št. 26/89, |
– Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili v Občini Rogaška Slatina, Uradni
list RS, št. 1/01, 42/07, |
– Odlok o komunalnem nadzorstvu in občinskem redarstvu v Občini Rogaška
Slatina, Uradni list RS, št. 1/01, 42/07, |
– Odlok o spremembi Odloka o komunalnem nadzorstvu in občinskem
redarstvu v Občini Rogaška Slatina, Uradni list RS, št. 42/07, |
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v
Občini Rogaška Slatina, Uradni list RS, št. 115/07, |
– Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Rogaška Slatina,
Uradni list RS, št. 52/07, |
– Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu javnih in drugih zelenih
površin v Občini Rogaška Slatina, Uradni list RS, št. 45/03, 42/07, |
– Odlok o plakatiranju v Občini Rogaška Slatina, Uradni list RS, št.
61/97, 42/07, |
– Odlok o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave (Uradni list RS,
št. 24/04), |
– Pogodba o pravicah in obveznostih do skupnega organa občinske uprave,
številka 10305-0001/2004 z dnem podpisa 1. 5. 2004 in |
– Tržni red tržnice v Rogaški Slatini (Uradni list RS, št. 61/01,
36/02). |
b) Občina Rogatec: |
– Odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 32/00, 16/05), |
– Odlok o varnosti cestnega prometa v Občini Rogatec (Uradni list RS,
št. 7/04), |
– Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili v Občini Rogatec (Uradni list
RS, št. 7/04), |
– Pogodba o pravicah in obveznostih do skupnega organa občinske uprave,
številka 10305-0001/2004 z dnem podpisa 1. 5. 2004, |
– Sklep o določitvi splošnih in posebnih parkirišč za osebna vozila ter
parkirišča za tovorna vozila na območju naselja Rogatec (Uradni list RS,
št. 7/04), |
– Odlok o komunalnem nadzorstvu in občinskem redarstvu v Občini Rogatec
(Uradni list RS, št. 23/04), |
– Odlok o ustanovitvi skupnega organa občinske uprave (Uradni list RS,
št. 24/04), |
– Odlok o plakatiranju v Občini Rogatec (Uradni list RS, št. 110/00 in
80/06), |
– Odlok o urejanju in varstvu okolja v občini Šmarje pri Jelšah (Uradni
list RS, št. 11/95), |
– Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Rogatec (Uradni list
RS, št. 83/07), |
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in odpadne padavinske vode v
Občini Rogatec (Uradni list RS, št. 3/08) in |
– Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Rogatec (Uradni list RS,
št. 3/08). |
Pri izvajanju navedenih nalog redarji MOR po potrebi sodelujejo s
Policijsko Postajo Rogaška Slatina ter drugimi organi in službami Občine
Rogaška Slatina in Občine Rogatec. |
|
11.3.2 Izvajanje nadzora nad nepravilno ustavljenimi in parkiranimi
vozili na določenih mestih in krajih na območju Občine Rogaška Slatina
in Občine Rogatec |
Zakon o varnosti cestnega prometa v 47. členu daje neposredno
pooblastilo za izvajanja nadzora mirujočega prometa lokalni skupnosti.
Glede na navedeno MOR izvaja nadzor nad nepravilno ustavljenimi in
parkiranimi vozili in izreka mandatne kazni v primeru kadar je vozilo: |
– na prehodu za pešce in v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom, |
– na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti ali
kolesarskem pasu, |
– na železniškem prehodu ali manj kot 15 m od prehoda oziroma proge, |
– v križišču in v razdalji, manjši od 5 m od najbližjega prečnega roba
vozišča, |
– v predoru, podvozu, galeriji, na mostu in nadvozu, |
– na označenem avtobusnem postajališču na vozišču ali manj kot 15 m od
njega, je pa dovoljena ustavitev na postajališču izven vozišča, če s tem
ni oviran avtobusni promet, |
– na ozkem in nepreglednem odseku ceste (ovinku, pod klancem), če drugo
vozilo ne bi moglo varno voziti mimo, |
– na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma
parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto na vozišču ali
nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot
3 m, |
– na pospeševalnem, zaviralnem, prehitevalnem in odstavnem pasu, |
– na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni prometni znak ali
napravo, ki daje svetlobne ali zvočne signale, |
– na vozišču ceste izven naselja, |
– na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil, |
– na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v
promet že parkiranemu vozilu, |
– na cestah v naselju z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v isto
smer in |
– na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen invalidov iz 49.
člena Zakona o varnosti cestnega prometa. |
|
11.3.3 Naloge medobčinskega redarstva na področju dinamičnega prometa |
V letu 2008 so bile sprejete Spremembe in dopolnitve Zakona o varnosti
cestnega prometa (Uradni list RS, št. 37/08), kjer se je na področju
dinamičnega oziroma gibajočega prometa vneslo korenite spremembe glede
pristojnosti redarjev. |
Pri tem sta najpomembnejši dve pristojnosti redarjev, torej tudi
redarjev MOR, in sicer: |
– da lahko urejajo in nadzirajo promet na cestah Občine Rogaška Slatina
in Občine Rogatec ter državnih cestah v naselju in |
– da lahko opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami
za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo. |
Pri izvajanju navedenih nalog redarji MOR po potrebi sodelujejo s PP
Rogaška Slatina ter drugimi organi in službami obeh občin. |
|
11.3.4 Prostorski obseg izvajanja nalog medobčinskega redarstva |
Z realnim pogledom na prostorsko zaokroženost Občine Rogaška Slatina in
Občine Rogatec ter s predpostavko, da je intenziteta nadzora določena
predvsem na območja v centru mest, se okolico mest pokriva predvsem na
podlagi ugotavljanja potreb, sporočanja ter zbiranja obvestil. Tako je
prostorski obseg dela MOR vezan predvsem na center, ter občasno tudi na
okolico Rogaške Slatine in Rogatca. |
Takšno odločitev utemeljujejo tudi uradni podatki o obsegu dela na
nekaterih področjih Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec, kar je
razvidno iz Ocene varnostnih razmer na območju obeh občin in iz poročil
o delu MOR. |
|
11.3.5 Naloge medobčinskega redarstva povezane z drugimi področji dela |
Pri nalogah MOR, ki so povezane z drugimi področji dela, gre za
preprečevanje kršitev predpisov, za katere izvajanje in nadzorovanje ni
pristojno MOR. Ne glede na to pa gre za kršitve predpisov, ko lahko MOR
s preventivnimi in drugimi oblikami izvajanja nalog, v okviru svojih
pristojnosti, ukrepa tako, da kršilce opozarja na kršitve in o tem
obvešča pristojne lokalne in državne organe ter službe. |
V to kategorijo predpisov sodijo tisti zakonski in podzakonski predpisi,
za katere izvrševanje so pristojni drugi organi in službe, MOR pa lahko
ob kršitvah teh predpisov izreka opozorila in podatke o kršitvah in
kršilcih sporoča pristojnim organom in službam, ki lahko kasneje
ustrezno ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi ter vplivajo na
preprečevanje oziroma odpravljanje takšnih kršitev. |
|
11.3.6 Logistične in druge naloge medobčinskega redarstva |
V okviru vrste in obsega nalog MOR so bile do sedaj predstavljene
predvsem operativne naloge MOR in naloge redarjev oziroma PUO MOR. |
Ob učinkovitem in uspešnem delu redarjev na terenu se zaradi načina in
metodologije dela in izvajanja nalog hote ali nehote zbira množica
podatkov (podatki o kršitvah, operativne informacije, zaznave kaznivih
dejanj …), ki brez nadaljnje obdelave ne predstavljajo nikakršne
vrednosti ali pomena. Navedeni podatki so zelo pomembni za pripravo
ustrezne strategije delovanja MOR ter pripravo konkretnih načrtov za
odzivanje na kršitve in preventivno delovanje tam, kjer so gostitve
negativnih pojavov in tam kjer se posega v kvaliteto življenja in dela v
Občini Rogaška Slatina in Občini Rogatec. |
Prav zaradi tega je v MOR v organizacijskem in vsebinskem smislu
vzpostavljena ustrezna logistična (oprema, vozila, osebna oprema …) in
informacijska podpora operativnemu delu in delu prekrškovnega organa. |
Najbolj obsežna logistična podpora je namenjena obdelavi podatkov v
zvezi z vodenjem prekrškovnih postopkov. Glede na to, da je prekrškovni
postopek kompleksen in sestavljen iz različnih vej obdelave, je MOR pri
posodabljanju dela izhajalo iz nekaterih temeljnih izhodišč in usmeritev
Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec, in sicer: |
– povečati strokovnost dela, |
– zagotoviti takšno tehnologijo, ki bo ne glede na količino podatkov,
časovno sposobna njihove obdelave (pri tem se je upoštevalo predvsem
zakonite roke), |
– zmanjšati čas administrativnega dela redarja, |
– zmanjšati število napak v procesu dela in |
– znižati stroške pri obdelavi podatkov, zlasti pa pri vodenju
prekrškovnih postopkov. |
Za izvedbo zastavljenih temeljnih izhodiščih in usmeritev obeh občin je
potrebno nenehno spremljati, razvijati in posodabljati informacijske in
druge programe za kvalitetno in učinkovito delo MOR, seveda v skladu z
razvojem informacijskih in drugih tehnologij v svetu. |
|
12. Način izvajanja zakonskih pooblastil redarja medobčinskega redarstva |
12.1 Splošno o izvajanju zakonskih pooblastil redarja medobčinskega
redarstva |
Pooblastila lahko opredelimo kot mandat, ki ga redarji potrebujejo za
uspešno opravljanje nalog, ki so določene z zakonom in občinskimi
predpisi. Takšna upravičenja oziroma posebne pravice niso zgolj pravice,
temveč največkrat istočasno predstavljajo tudi dolžnosti, saj
zakonodajalec od tistega, ki ima pooblastila zahteva, da jih tudi mora
uporabiti ob pogojih, ki jih določa zakon in na način, ki je določen v
zakonu in podzakonskih aktih. |
Pooblastila v najširšem pomenu pomenijo pravico, največkrat tudi
dolžnost določenih oseb, da lahko ali pa morajo opraviti uradno dejanje
oziroma izvršiti določene ukrepe ali opravila. Pooblastilo je pravica in
dolžnost določenih oseb, da v primerih določenih z zakonom in način, ki
je določen z zakonom, izvajajo proti osebam določene ukrepe in opravila
oziroma je pravica, da kdo uradno veljavno opravi oziroma opravlja kako
pravno dejanje. |
V Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed) so določena tista pooblastila, s
katerimi je redarjem zagotovljeno izvajanje nalog javne varnosti in
javnega reda na območju občine. Glede na predpise lahko uporabljajo
naslednje ukrepe: |
– opozorilo, |
– ustno odredbo, |
– ugotavljajo istovetnost, |
– varnostni pregled osebe, |
– zaseg predmetov, |
– zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja, |
– fizično silo ter sredstva za vklepanje in vezanje ter |
– plinski razpršilec. |
V ZP-l so določena pooblastila redarjev, ki jih izvajajo v postopkih o
prekrških, posamezna pooblastila pa jim dajejo tudi drugi (specialni)
zakoni. Tako lahko med pooblastila redarjev na določen način štejemo
tudi predvsem naslednje ukrepe: |
– izvajajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili ter ovirami v
naselju, |
– izvajajo nadzor nad ravnanjem udeležencev cestnega prometa v območju
umirjenega prometa in območju za pešce, |
– ugotavljajo kršitve določb 113. člena ZVCP-1 o varstvu cest in okolja
v naselju in na občinskih cestah zunaj naselja, |
– zahtevajo od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje in prometno
dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa listino, s katero
ugotovijo njegovo istovetnost, |
– uporabljajo znake, ki jih uporabljajo policisti z zakonom in
podzakonskimi akti. |
|
12.2 Opozorilo |
ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo
izrekanja opozorila. Drugi odstavek istega člena določa, da se za
izvajanje pooblastila opozorila uporabljajo tudi določbe Zakona o
policiji in podzakonski predpisi, ki urejajo načela in način uporabe
istovrstnih pooblastil policistov. |
Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 107/06 – UPB6, 14/07 – ZVS) določa
v 34. členu, da policisti z opozorilom opozarjajo osebe, državne organe,
gospodarske družbe, samostojne podjetnike, posameznike, organe,
organizacije in samoupravne lokalne skupnosti na okoliščine ali
ravnanja, ki ogrožajo življenje, osebno varnost ali premoženje ljudi,
kot tudi na splošno nevarnost. |
Opozorila so lahko ustna, pisna oziroma dana z drugimi primernimi
sredstvi. Vselej morajo biti jasna, kratka, korektna in nedvoumna ter
morajo vsebovati razlog in namen opozarjanja. |
Pri tem je bistveno, da je potrebno pooblastilo opozorilo ločiti od
pooblastila ukaz, ki ga je dovoljeno dajati le za ukrepe in dejavnosti,
od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog policije, in
za toliko časa, kolikor je potrebno, da se lahko te naloge opravijo. Ob
upoštevanju navedenega je potrebno upoštevati, da gre pri uporabi
opozorila kot pooblastila redarja za pooblastilo, ki ga ima redar na
podlagi ZORed. Tako lahko redar pooblastilo opozorilo uporabi v
primerih, ko osebo v postopku seznanja (opozarja) na nevarnosti. Za
neupoštevanje opozorila, ki ga izreče redar na podlagi določil ZORed,
niso določene nobene posledice. |
Poudariti je treba, da imajo redarji možnost izreka opozorila tudi po
ZP-l, ki določa, da lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa
namesto izreka sankcije, kršitelja opozori, če je storjeni prekršek
neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na
pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. O izrečenih ukrepih se lahko
vodi evidenca, vendar obdelava osebnih podatkov pri tem ni dovoljena. |
|
12.3 Ustna odredba |
ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju svojih nalog
pooblastilo, da lahko izreka ustne odredbe. Podrobneje je pooblastilo za
izrek ustne odredbe opredeljeno v 11. členu ZORed, ki določa, da z ustno
odredbo redar daje obvezna navodila in prepovedi, odreja ukrepe in
dejavnosti, od katerih je neposredno odvisno uspešno opravljanje nalog
iz pristojnosti redarstva. Z odredbo se zahteva, da mora kdo kaj storiti
ali opustiti zaradi zagotovitve teh nalog. |
Delno je mogoče pooblastilo izrekanja ustne odredbe primerjati s
pooblastilom „ukazovanja“, ki ga imajo policisti na podlagi določb 34.
člena Zakona o policiji (ZPol), ki določa, da z ukazom policisti dajejo
posameznikom, državnim organom, gospodarskim družbam, samostojnim
podjetnikom posameznikom, organom, organizacijam in skupnostim navodila
in zahteve za ukrepe in dejavnosti, ki jih mora kdo storiti ali
opustiti, da bi se zavarovalo življenje ljudi, varovalo premoženje pred
uničenjem, poškodovanjem, tatvino in drugimi oblikami škodljivega
ravnanja, zagotovila varnost prometa, preprečili neredi, nemiri in druge
podobne kršitve javnega reda ali odvrnile škodljive posledice naravnih
in drugih nesreč, v skladu z odločitvami organov, pristojnih za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
Ustno odredbo kot pooblastilo uporabi redar v tistih primerih, ko mora
od koga zahtevati, da ta nekaj stori ali opusti in je to nujno potrebno,
da lahko redar uspešno opravi nalogo iz svoje pristojnosti in s tem
poskrbi za javno varnost in javni red na območju občine. |
|
12.4 Ugotavljanje istovetnosti |
ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo
ugotavljanja istovetnosti. Ugotavljanje istovetnosti je ukrep, dejanje
oziroma opravilo, s katerim se ugotavlja, ali je določena oseba resnično
tista, za katero se izkazuje ali za katero se misli, da je. To opravilo
je v policiji znano kot legitimiranje, to pa je uradno dejanje, s
katerim policisti, smiselno pa tudi redarji, ugotavljajo istovetnost in
osebne podatke svojih oseb v postopku. |
Podrobneje je pooblastilo za ugotavljanje istovetnosti opredeljeno v 12.
členu ZORed, ki določa, da redar ugotavlja istovetnost osebe, ki s
svojim obnašanjem in ravnanjem na določenem kraju ali ob določenem času
vzbuja sum, da bo ogrozila varnost ljudi ali premoženja, izvršuje ali je
izvršila prekršek ali kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni
dolžnosti. |
Istovetnost oseb se ugotavlja na podlagi vpogleda v osebno izkaznico ali
drugo veljavno listino, ki je opremljena s fotografijo in ki jo je izdal
državni organ. Istovetnost je mogoče ugotavljati tudi na podlagi tuje
potne listine ali druge javne listine, ki je opremljena s fotografijo,
na podlagi katere je mogoče ugotoviti istovetnost ali na podlagi drugih
dokumentov, ki vsebujejo podatke o osebi, ali ob pomoči drugih, ki osebo
poznajo. |
Osebo, katere istovetnost ugotavlja, je redar dolžan seznaniti z razlogi
za ugotavljanje istovetnosti. Če redar ne more ugotoviti istovetnosti
osebe, jo zadrži in obvesti policijo, ki mora prevzeti nadaljevanje
identifikacijskega postopka. |
Redar lahko pri opravljanju nalog zagotavljanja varnega in neoviranega
cestnega prometa zahteva od voznika motornega vozila vozniško dovoljenje
in prometno dovoljenje, od drugega udeleženca cestnega prometa pa
listino, s katero ugotovi njegovo istovetnost. Udeleženec cestnega
prometa mora izročiti redarju zahtevano listino na vpogled. |
|
12.5 Varnostni pregled osebe |
ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo
izvajanja varnostnega pregleda osebe. Drugi odstavek istega člena
določa, da se za izvajanje pooblastil varnostnega pregleda, uporabljajo
določbe ZPol in podzakonskih predpisov, ki urejajo načela in način
uporabe istovrstnih pooblastil policistov. |
Ob upoštevanju navedenega, morajo redarji pri izvajanju pooblastila
„varnostni pregled“, poznati vsebino enakega pooblastila iz ZPol, ki v
38. členu določa, da lahko policisti pri opravljanju nalog, določenih z
zakonom, v primeru, ko obstaja verjetnost napada ali samo-poškodovanja s
strani določene osebe, opravijo varnostni pregled te osebe. |
Pod istimi pogoji lahko opravijo varnostni pregled tudi redarji. Iz
navedenega torej izhaja, da lahko, pooblastilo varnostnega pregleda
uporabijo zgolj in samo iz varnostnih razlogov. |
Pri tem je potrebno opozoriti, da varnostni pregled po ZPol obsega
pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer se
ugotavlja, ali je ta oseba oborožena in ali ima pri sebi oziroma s seboj
druge nevarne predmete. |
Podrobneje je način izvedbe pooblastila varnostnega pregleda določen v
22., 23. in 24. členu Pravilnika o policijskih pooblastilih, ki
določajo: |
– da pri varnostnem pregledu policist z rokami pretipa oblačila osebe,
rokavice, pokrivalo in lase ter pregleda obutev. Če pri tem zazna
predmet ali snov, ki bi ju oseba lahko uporabila za napad ali
samopoškodovanje, predmet ali snov vzame in pregleda. Policist pregleda
tudi druge predmete, ki jih ima oseba pri sebi in bi lahko bilo v njih
skrito orožje ali drugi nevarni predmeti. Varnostni pregled osebe
praviloma opravlja oseba istega spola, razen kadar varnostnega pregleda
ni mogoče odložiti (22. člen), |
– da lahko policisti opravijo tudi varnostni pregled stvari, prevoznega
sredstva, ki so v neposredni bližini in dostopni osebi, ki jo varnostno
pregleduje (23. člen ) in |
– da lahko policist, če pri varnostnem pregledu najde orožje ali drug
nevaren predmet, le tega odvzame. Če policist najde predmet, ki mora
biti zasežen na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek in zakona, ki
ureja postopek o prekrških, ali na podlagi drugega zakona, policist po
pregledu nadaljuje postopek po teh predpisih (24. člen). |
Tako kot je to določeno v ZPol, se varnostni pregled opravlja vselej, ko
obstaja verjetnost (sum), da bo oseba napadla redarja z orodjem, orožjem
ali kakim drugim predmetom (šop ključev, prenosni telefon) ali
poškodovala samega sebe. |
|
12.6 Zadržanje storilca prekrška in kaznivega dejanja |
ZORed v 10. členu določa, da ima redar pri opravljanju nalog pooblastilo
zadržanja storilca na kraju prekrška ali kaznivega dejanja. V 13. členu
ZORed pa je določeno, da sme redar na kraju dogodka zadržati storilca
prekrška in osebo, zaloteno pri kaznivem dejanju, katerega storilec se
preganja po uradni dolžnosti ali na predlog. Zadržanje sme trajati do
prihoda policistov, vendar najdalj eno uro. |
Ukrep je podoben policijskemu ukrepu omejitve gibanja na določenem
prostoru, ki pomeni prepoved zapustitve določenega prostora oziroma
območja do prihoda policije. Tudi s tem ukrepom se posega v človekove
pravice in temeljne svoboščine kot smo omenili pri drugih ukrepih. Ukrep
zadržanja oseb do prihoda policije lahko izvršijo redarji proti storilcu
prekrška in proti osebi, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju,
katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog
oškodovanca, do prihoda policije. Takšna dikcija je povzeta po Zakonu o
kazenskem postopku, ki določa, da tistemu, ki je zasačen pri kaznivem
dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, sme vsakdo
vzeti prostost s tem, da ga mora takoj izročiti preiskovalnemu sodniku
oziroma policiji. |
Po ZORed sme redar zadržati do prihoda policije le tistega, ki ga zaloti
pri storitvi prekrška ali pri izvrševanju kaznivega dejanja, katerega
storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca.
Takšno zadržanje sme glede na 13. člen ZORed trajati najdalj eno uro. S
tem zakonodajalec ne zavezuje le redarja, temveč tudi policijo, da le-ta
storilca tudi prevzame čim prej. Zalotitev redarja pomeni tudi
zasledovanje osebe, če ta ob zalotitvi pobegne s kraja, kjer je bila
zalotena, do kraja, na katerem ji redar pobeg onemogoči in jo od tega
trenutka dalje zadrži do prihoda policije. |
V vseh drugih primerih, ko storilec izvrši kaznivo dejanje oziroma
kaznivo ravnanje ali kako drugače ogroža varnost ljudi ali premoženja,
sme redar ukrepati v skladu z zakonom in uporabiti druge ukrepe, ki jih
ima na voljo, seveda le v skladu z zakonom in če so izpolnjeni vsi
pogoji. |
Ob zadržanju osebe do prihoda policije mora redar ugotoviti njeno
istovetnost in pridobiti podatke o zadržani osebi, in sicer: |
– osebno ime, rojstne podatke, naslov stalnega ali začasnega
prebivališča zadržane osebe, |
– razlog zadržanja, |
– čas in kraj zadržanja, |
– čas obveščanja policije in čas predaje zadržane osebe policiji, |
– morebitne telesne poškodbe in uporabo sredstev za vklepanje. |
Če so podani razlogi, zaradi katerih redar ne more ugotoviti
istovetnosti osebe ali bi bilo nevarno, da na kraju zadržanja ugotavlja
istovetnost zadržane osebe, sme redar z ugotavljanjem istovetnosti in
pridobivanjem zgoraj navedenih podatkov počakati do prihoda policije. |
Pri izvajanju tega pooblastila je potrebno omeniti, da je s pooblastilom
zadržanja storilca prekrška in kaznivega dejanja neposredno povezano
pooblastilo izrekanja ustne odredbe. Da bi se zagotovila jasna
opredelitev med posameznimi dejanji oziroma fazami izvajanja postopka
redarja je nujno, da se ga poveže s pooblastilom izdajanja ustne
odredbe, s katero se storilcu jasno pove oziroma odredili zadržanje. Od
izrečene odredbe dalje pa teče tudi enourni rok, ki ga ima redar na
voljo za izvajanje pooblastila zadržanja. |
Zakon o kazenskem postopku določa v 160. členu, da sme tistemu, ki je
zasačen pri kaznivem dejanju, za katero se storilec preganja po uradni
dolžnosti, vsakdo vzeti prostost. Osebo, ki ji je bila na tej osnovi
vzeta prostost se mora takoj izročiti preiskovalnemu sodniku ali
policiji, če tega ni mogoče storiti, pa je potrebno o tem takoj
obvestiti nekoga od teh organov. |
|
12.7 Zaseg predmetov in ravnanje z zaseženimi predmeti |
ZORed določa, da imajo redarji pooblastilo za zaseg predmetov, pri tem
pa morajo uporabljati določbe ZPol in podzakonske predpise, ki urejajo
načela in način uporabe istovrstnega pooblastila policistov. ZPol določa
v 46. členu, da policisti zasežejo predmete na podlagi odredbe
pristojnega organa ali iz razlogov, določenih z zakonom. |
Policisti pri opravljanju drugih nalog, določenih z zakonom, zasežejo
predmete, namenjene za napad ali samopoškodovanje, kakor tudi predmete,
s katerimi se lahko huje ogrozi javni red ali splošna varnost ljudi ali
premoženja, ali predmete, ki so bili uporabljeni, pridobljeni oziroma so
nastali s prekrškom ali kaznivim dejanjem. |
Predmete so policisti dolžni izročiti pristojnemu organu. V primeru, da
zoper osebo, ki so ji bili predmeti zaseženi, ni bil uveden postopek
pred pristojnim organom, je treba predmete osebi vrniti, razen če gre za
nevarne predmete. Podrobneje je način izvedbe pooblastila zasega
predmetov in ravnanje z zaseženimi predmeti določeno v 58., 59., 60.,
61. in 62. členu Pravilnika o policijskih pooblastilih, ki določajo: |
– če okoliščine to dopuščajo, policist ukaže osebi, naj sama pokaže ali
izroči predmet, ki ga je potrebno zaseči, |
– nevaren predmet odvzame policist ali druga strokovno usposobljena
oseba, ki lahko poskrbi za nadaljnjo hrambo ali uničenje, |
– policist predmet zaseže tako, da prepreči njegovo poškodovanje, |
– do izpolnitve zapisnika ali potrdila mora biti predmet pod vidnim
nadzorom njegovega upravičenca ali v zapečatenem ovoju, |
– v akt o zasegu policist vpiše komu, kje in kdaj je bil predmet
zasežen, zakonsko podlago zasega, kdo ga je zasegel in natančen opis
predmeta, |
– opis mora vsebovati vrsto in značilnosti ter tudi vidne poškodbe
predmeta, tako da ga je mogoče razlikovati od drugih podobnih predmetov, |
– policist lahko v postopku fotografira ali posname predmet in okolje, v
katerem je bil najden, |
– o zasegu hitro pokvarljivega blaga mora policist takoj obvestiti
pristojnega državnega tožilca ali sodišče za prekrške, ki odloči o
nadaljnjem postopku z zaseženim blagom. |
Policist zasežen predmet odstopi pristojnemu organu. Če je potrebno na
predmetu iskati sledove kaznivega dejanja ali prekrška ali opraviti
drugo kriminalistično tehnično opravilo, policist ta postopek izvede
pred pošiljanjem predmeta pristojnemu organu. |
Nevaren predmet, ki ne bo vrnjen osebi, mora policist komisijsko uničiti
oziroma odstopiti pristojni organizaciji, ki je usposobljena za njegovo
uničenje, ter o tem napisati zapisnik o uničenju in obvestiti osebo, ki
ji je bil predmet zasežen. Če predmet ni nevaren ali ni bil predlagan
postopek pred pristojnim organom, ga mora policist, takoj ko je mogoče,
vrniti osebi, ki ji je bil zasežen, ali drugi upravičeni osebi. O
vrnitvi zaseženih predmetov policist obvesti upravičenca in ga pozove,
da predmete prevzame na sedežu organa praviloma v kraju njenega
prebivališča, hkrati pa ga opozori na njegovo pravico zahtevati, da se
mu predmeti dostavijo na dom. |
S predmetom, ki je bil zasežen osumljencu kaznivega dejanja in ni
njegova last, ali je bi najden na kraju kaznivega dejanja in je njegov
lastnik neznan, policist ravna po določili zakona, ki ureja kazenski
postopek. |
Policijska enota zasežene predmete do izročitve pristojnemu organu hrani
vidno ločeno v posebnem prostoru ter vodi njihov pregled. Na vsakem
predmetu morajo biti naslednji podatki: |
– šifra v skladu s pravili o pisarniškem poslovanju, |
– njegova zaporedna številka v posamezni zadevi ter |
– ime in priimek policista, ki je vodil postopek. |
V policijski enoti so lahko predmeti v drugem prostoru le, kadar je to
upravičeno zaradi preiskovanja zadeve (npr. pregled večje količine
dokumentov), neupravičenim osebam pa je onemogočen dostop. |
ZP-1 določa, da se smejo odvzeti predmeti, ki so bili uporabljeni ali
namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom, če so storilčeva
last, ali če z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec prekrška.
Predmeti se smejo vzeti tudi, če niso storilčeva last, ali z njimi ne
razpolaga pravna oseba, ki je storila prekršek, če to terjajo splošna
varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in
ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v
drugih primerih, ki jih določa zakon. S tem pa ni prizadeta pravica
drugih, terjati odškodnino od storilca. |
Tudi z zakonom, ki določa prekršek, se sme določiti odvzem predmetov.
Pri odvzemu predmetov po navedenih zakonih morajo biti redarji še
posebej pozorni na to, kakšni pogoji so določeni za odvzem. Bistveno je,
kaj je določeno. Ali se morajo, ali se lahko, odvzamejo oziroma
zasežejo. |
ZJRM-1 določa, da lahko redar zaseže brez odločbe pristojnega organa
acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje, če je pri njihovi
uporabi prišlo do vznemirjenja ali občutka ogroženosti ljudi. ZVCP-1
določa, da lahko redar odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto. |
Opozoriti je potrebno, da tudi občinski predpisi določajo prekrške, za
katere je lahko predpisan tudi ukrep oziroma pooblastilo odvzema
predmetov. |
|
13. Način uporabe prisilnih sredstev |
13.1 Splošno o načinu uporabe prisilnih sredstev |
Zakon o občinskem redarstvu v prvem odstavku 10. člena določa, da ima
redar pri opravljanju nalog pravico in dolžnost uporabiti tudi prisilna
sredstva. Drugi odstavek istega člena pa določa, da se za uporabo
prisilnih sredstev uporabljajo določbe Zakona o policiji in podzakonski
predpisi, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil
policistov, če Zakon o občinskem redarstvu ne določa drugače. V
nadaljevanju pa navedeni zakon določa, da sme redar uporabiti sledeča
prisilna sredstva: |
– fizično silo, |
– sredstva za vklepanje in vezanje ter |
– plinski razpršilec. |
Fizično silo in plinski razpršilec sme redar uporabiti samo v primeru,
če drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti istočasnega
protipravnega napada, sredstva za vklepanje in vezanje pa zoper osebo,
ki jo sme v skladu z Zakonom o občinskem redarstvom zadržati, če se
upira zadržanju ali želi pobegniti. |
|
13.2 Uporaba fizične sile |
Fizična sila je, glede na Zakon o občinskem redarstvu, skrajni ukrep
redarja, ki ga lahko uporabi le, če drugače ne more od sebe ali koga
drugega odvrniti istočasnega protipravnega napada. Kot je razvidno, je
pogoj za uporabo fizične sile zelo natančno opredeljen, zakon pa ne
opredeljuje kaj sodi v okvir uporabe fizične sile. To opredeljuje
Pravilnik o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 40/06 in
56/08), ki določa, da sme policist uporabiti fizično silo v obliki
strokovnih prijemov, udarcev in metov ter drugih posamičnih ali
skupinskih prijemov, kot je na primer dvigovanje ali prenos oseb s
kraja, na katerem s pasivnim ali aktivnim upiranjem ogrožajo lastno
varnost, varnost drugih ljudi ali premoženja, potiskanje in razdvajanje
skupine, ki s svojim ravnanjem ogroža varnost ljudi in premoženja. |
Glede na navedeno in določilo 10. člena ZORed, da se za uporabo
prisilnih sredstev uporabijo določbe Zakona o policiji in podzakonski
predpisi, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil
policistov, se za uporabo fizične sile štejejo: |
– strokovni prijemi so prijemi, povzeti iz nekaterih borilnih veščin,
predvsem aikida, in se opirajo na tehniko vzvodov. Ti vzvodi se lahko
izvajajo na različnih delih človeškega telesa, najpogosteje na zapestju,
rokah in komolcu. Med strokovne prijeme uvrščamo tudi različne tehnike
davljenja ter druge prijeme; |
– strokovni meti, so povzeti predvsem iz tehnik metov, ki se uporabljajo
pri borilni veščini judo. Vsa tehnika je grajena na principu, da se
nasprotnikovo telo spravi iz ravnotežja in se ga nato s pomočjo svojega
telesa vrže na tla. Pri tem se uporabljajo različni deli telesa, po tem
so praviloma tudi poimenovani posamezni meti, kot so: ročni meti, nožni
meti, bočni meti, meti na stran itd. Strokovne mete uvrščamo med
najhujšo uporabo fizične sile, saj se pri tem vrže nasprotnika na tla,
pri tem pa lahko pride do različnih, tudi zelo hudih poškodb; |
– strokovni udarci so udarci, ki so prevzeti iz borilne veščine karate.
Ločuje se predvsem udarce z roko, udarce z robom dlani, udarce z glavo
in udarce z nogo. Z udarci se udarja v različne dele telesa, vendar se
ne sme udarjati v tiste dele telesa, pri katerih se lahko telo hudo
poškoduje (glava, vrat, predel srca, hrbtenica in druge vitalne dele
telesa). Strokovni udarec je hujša oblika fizične sile kot strokovni
prijemi in lažja oblika od strokovnih metov, saj je mogoče strokovne
udarce ustrezno kontrolirati, kar je pri strokovnih metih težko. Bistvo
strokovnosti udarca je kontrola moči, hitrosti in smeri udarca; |
– drugi posamični ali skupinski prijemi so primeri dvigovanja ali
prenosa oseb s kraja, na katerem s pasivnim ali aktivnim upiranjem
ogrožajo lastno varnost, varnost drugih ljudi ali premoženja ter
potiskanje in razdvajanje skupine, ki s svojim ravnanjem ogroža varnost
ljudi in premoženja. |
Pri fizični sili je potrebno poudariti, da se sme fizična sila uporabiti
samo strokovno. To seveda pomeni, da morajo biti redarji za to ustrezno
usposobljeni in izurjeni. O uporabi fizične sile zato ni mogoče govoriti
pri nestrokovnih udarcih, klofutah, brcah in podobnem. Dejstvo je, da
zakonodajalec uvršča redarje med tiste osebe, ki smejo pri opravljanju
svojih nalog uporabiti tudi silo, torej fizično silo. To je dopustno le
nekaterim, ki jih mora zakon vselej izrecno določiti, kar pomeni, da se
tisti, proti kateremu redar uporabi fizično silo, zoper to silo ne sme
upreti oziroma upirati. Torej se nima pravice sklicevati na silobran, da
se brani, da odvrača protipravni napad, ker fizična sila, ki jo uporabi
redar, ni protipravni napad, ni protipravno dejanje, temveč pravno
oziroma zakonito dejanje oziroma ravnanje redarja. |
Redar ima torej pravico, da uporabi fizično silo z namenom, da zagotovi
izvršitev svoje naloge oziroma ukrepa, ki ga je dolžan izvršiti. Pri tem
gre v prvi vrsti za uporabo fizične sile, ki jo poznamo kot prisilno
sredstvo, ki ga sme uporabiti policist. Ob dosledni uporabi pravil, ki
veljajo za policiste, bi to pomenilo, da morajo tudi redarji najprej
uporabiti strokovne prijeme, nato strokovne mete in strokovne udarce. To
za redarja pomeni, da mora, če je glede na okoliščine dopustno uporabiti
različne oblike fizične sile, uporabiti najprej strokovni prijem in
šele, ko ugotovi, da s strokovnimi prijemi ne bo dosegel zakonitega
namena, lahko uporabi strokovne udarce in mete. To seveda velja samo
takrat, ko redar uporabi fizično silo zato, da odvrne od sebe ali koga
drugega istočasni protipravni napad. |
Pred uporabo fizične sile mora redar skrbno in preudarno oceniti
okoliščine in razloge za njeno uporabo ter opozoriti osebo, da se z
upoštevanjem njegovih zahtev izogne posledicam. Tako bo v konkretnem
primeru redar izrekel opozorilo na primer na naslednji način: zahtevam,
da prenehate s kršitvijo javnega reda in miru, ali zahtevam, da
prenehate groziti, ali zahtevam, da prenehate z napadom. |
Redar je dolžan uporabljati fizično silo tudi tako, da z najmanjšimi
posledicami doseže zakoniti namen, z uporabo pa mora prenehati takoj, ko
prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila fizična sila uporabljena, ali
ob ugotovitvi, da zakonitega namena na ta način ni mogoče uresničiti. Če
redar pri uporabi fizične sile osebe telesno poškoduje, je dolžan
poskrbeti, da takšna oseba čim prej dobi medicinsko pomoč, o tem pa mora
obvestiti vodjo MOR in ravnati v skladu s 16. členom ZORed. |
|
13.3 Sredstva za vklepanje in vezanje |
Sredstva za vklepanje in vezanje lahko redar v skladu z drugim odstavkom
14. člena ZORed uporabiti zoper osebo, ki jo sme v skladu tem zakonom
zadržati, če se upira zadržanju ali želi pobegniti. Namen teh sredstev
je, da se osebi oziroma kršitelju onemogoči ali omeji gibanje, prepreči
beg, upiranje in napad ali samopoškodovanje. Uporaba sredstev za
vklepanje in vezanje se uvršča med milejša prisilna sredstva, vendar se
z njimi še vedno posega v osebno svobodo, dostojanstvo in integriteto
osebe, proti kateri se uporablja tovrstna prisilna sredstva. Slednje
redarja zavezuje, da uporablja sredstva za vklepanje in vezanje zakonito
ter strokovno. Ta ukrep je časovno omejen do prihoda policije in na
omejitev, da ne sme trajati več kot eno uro. |
Med sredstva za vklepanje in vezanje lahko pri policistih štejemo
lisice, plastično zatego, vrvico in druga primerna sredstva. Uporaba
drugih primernih sredstev za vezanje je načeloma dovoljena samo, če
policist nima pri sebi katerega od naštetih sredstev za vklepanje in
vezanje. Druga sredstva, primerna za vezanje, so lahko hlačni ali drugi
pas, kravata, primerne čvrste in raztegljive nogavice, čvrste in močne
vezalke, gumijasti trak ali lepilni trak in temu primerna sredstva. Pri
uporabi vseh sredstev za vklepanje in vezanje velja osnovno načelo, da
je potrebno, kolikor je le mogoče, spoštovati človekovo dostojanstvo. |
Redar mora paziti na to, da osebam, ki jih vklene ali zveže, ne
prizadene nepotrebnih poškodb, predvsem pa mora paziti na to, da ne
zaustavlja pretoka (cirkulacije) krvi na okončinah, kjer izvaja
vklepanje oziroma »vezanje«. O uporabi sredstev za vklepanje mora redar
ustrezne podatke o tem vnesti v poročilo o uporabi sredstev za vklepanje
ali vezanje in ga predložiti vodji MOR. |
|
13.4 Plinski razpršilec |
Ob upoštevanju določb 10. člena ZORed, ki določa uporabo »plinskega
razpršilca« kot uporabo prisilnega sredstva, je potrebno poznati tudi
določbe Zakona o policiji, ki v zvezi navedenega prisilnega sredstva
določajo, da lahko plinski razpršilec policist uporabi, če ne more
drugače obvladati upiranja osebe, ki ne izpolnjuje zakonitih ukazov,
moti javni red, ali upiranja osebe, ki jo je treba prijeti, privesti ali
ji odvzeti prostost, kot tudi, če mora odvrniti napad na osebe ali
objekte, ki jih varuje, ali napad na sebe ali koga drugega. |
Za redarja pa ZORed v 14. členu določa, da lahko plinski razpršilec
uporabi samo v primeru, če drugače ne more od sebe ali koga drugega
odvrniti istočasnega protipravnega napada. |
Pravilnik o policijskih pooblastilih določa, da se za uporabo plinskega
razpršilca šteje uporaba utekočinjenega plina ali drugega pršila, ki se
ga uporabi tako, da se s pritiskom na sprožilec plinsko sredstvo ali
pršilo sprosti. Pri tem je potrebno paziti, da je curek ali oblak plina
usmerjen neposredno proti osebi zoper katero se ga uporablja. Pred
uporabo plinskega razpršilca mora redar osebo na ustrezen način
opozoriti, če to okoliščine dopuščajo. |
Način uporabe plinskega razpršilca je določen z navodili proizvajalca,
ki poleg načina uporabe predpisuje tudi mere varnosti, nudenje prve
pomoči in rok trajanja ter način razgradnje plinskega sredstva. Obstaja
več vrst plinskih razpršilcev, zato se mora redar pred njihovo uporabo
prepričati na kakšni osnovi deluje, saj je delovanje plinskega
razpršilca na poprovi osnovi popolnoma drugačno od plinskega razpršilca,
ki deluje na osnovi solzilnega plina (npr. CS). V nadaljevanju je
predstavljena uporaba plinskega razpršilca, ki deluje na osnovi organske
oljnate smole iz kajenske in drugih vrst pekoče paprike (t. i. pepper
spray). Plinski razpršilec povzroča vnetje, solzenje, takojšnje otekanje
oči in sluznice v dihalnih poteh. Zaradi navedenih efektov bo kršilec
oziroma storilec prisiljen opustiti napad, ki ga je pred tem izvajal. Po
uporabi razpršilca oziroma takoj, ko okoliščine to dopuščajo, mora redar
osebo odstraniti z nevarnega območja (prostora) in mu nuditi prvo pomoč.
Učinke uporabe plinskega razpršilca se najučinkovitejše odpravi s
sprejem za dekontaminacijo, če pa tega redar nima, pa je osebi potrebno
sprati obraz in oči s hladno vodo. Učinek plinskega razpršilca preneha
delovati po približno 30 minutah, kolikor se oči spira z vodo. Oči se
izpira izključno s čisto vodo. |
|
13.5 Obveščanje o zadržanju in uporabi prisilnih sredstev |
O izvedbi pooblastila zadržanja osebe in uporabi prisilnih sredstev mora
redar napisati poročilo in ga predložiti v pregled vodji MOR oziroma
svojemu nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti. Na podlagi izkušenj,
ki jih ima policija pri pisanju tovrstnih poročil je smiselno, da
poročilo redarja o zadržanju in uporabi fizične sile vsebuje predvsem
sledeče: |
– datum, čas in kraj uporabe prisilnega sredstva oziroma odreditve
zadržanja, |
– vrsto uporabljenega prisilnega sredstva, |
– podatke o osebi proti kateri je bilo sredstvo uporabljeno, |
– pooblastilo, ki ga je izvajal pred uporabo prisilnega sredstva oziroma
zadržanja, |
– vzrok in način uporabe prisilnega sredstva oziroma zadržanja, |
– posledice uporabe prisilnega sredstva in |
– druge okoliščine, ki so pomembne za oceno zakonitosti in strokovnosti
uporabe prisilnega sredstva oziroma zadržanja. |
V primeru, da je oseba zoper katero je redar uporabil prisilno sredstvo,
v postopku telesno poškodovana, ji mora redar nuditi nujno pomoč in ji v
najkrajšem možnem času zagotoviti ustrezno medicinsko pomoč. V primeru,
da je osebi med postopkom povzročena telesna poškodba ali smrt, je vodja
MOR dolžan nemudoma oziroma takoj obvestiti župana Občine Rogaška
Slatina in župana občine, na katerega območju je bila povzročena telesna
poškodba ali smrt (Rogatec). |
V obvestilu županu mora vodja MOR navesti podatke o osebi, razlogu, času
in kraju zadržanja, uporabi prisilnega sredstva, vrste uporabljenega
prisilnega sredstva ter podatke o drugih okoliščinah in dejstvih, ki so
pomembna za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja redarja MOR. |
|
13.6 Ocenjevanje uporabe prisilnih sredstev |
Na podlagi poročila ocenjuje zakonitost in strokovnost ravnanja redarja
vodja MOR. V primeru ugotovitve kršitve je dolžan sprožiti postopek za
ugotavljanje odgovornosti. V primeru da je uporaba prisilnih sredstev
imela za posledico telesno poškodbo ali smrt, ali je bilo prisilno
sredstvo uporabljeno proti več kot trem osebam, oceno ravnanja redarja
opravi komisija, ki jo imenuje župan Občine Rogaška Slatina. Župan mora
imenovati neodvisno, največ petčlansko komisijo za oceno zakonitosti in
strokovnosti ravnanj MOR. V komisiji morajo biti direktor občinske
uprave, predstavnik policije in predstavniki nevladnih organizacij,
zainteresiranih za nadzor nad varstvom človekovih pravic in svoboščin. |
Navedena komisija obravnava tudi pritožbe zoper delo MOR, lahko pa
obravnava tudi druge primere uporabe prisilnih sredstev v postopkih MOR,
kadar oceni, da je to potrebno. Komisija lahko k sodelovanju povabi tudi
druge strokovnjake, če oceni, daje takšno sodelovanje potrebno in
pomembno za odločitev v konkretnem primeru. |
|
13.7 Odločanje o pritožbah zoper postopek redarjev MOR |
Posameznik, ki meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja
redarja kršene njegove pravice ali svoboščine, se lahko v 30 dneh
pritoži županu Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec. Glede na ZORed
mora župan takšno pritožbo proučiti in o ugotovitvah in ukrepih v 30
dneh pisno obvestiti tistega, ki je podal pritožbo. Župan Občine Rogatec
pa mora o ugotovitvah in ukrepih obvestiti tudi župana Občine Rogaška
Slatina, kot župana sedežne občine MOR. |
|
13.8 Disciplinska in druga odgovornost redarjev |
Pri svojem delu so redarji dolžni ravnati zakonito, strokovno ter v
skladu z ZORed ter drugimi predpisi, ki urejajo njihovo delovno področje
ter njihove pravice in dolžnosti oziroma pooblastila. V primeru
nezakonitega dela in nestrokovnega dela lahko redarja ob disciplinski
odgovornosti doleti tudi odškodninska oziroma materialna odgovornost in
kazenska odgovornost, katera se ugotavlja v skladu s predpisi, ki
urejajo to področje. |
O disciplinskih kršitvah oziroma o disciplinski odgovornosti redarjev pa
se odloča v disciplinskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja položaj
javnih uslužbencev. |
|
14. Sistem dela medobčinskega redarstva |
14.1 Razpored in odprava na delo |
Delo MOR se načrtuje z mesečnim in tedenskim razporedom dela. V slednjem
se konkretizira posamezne naloge redarja in območje njihovega delovanja. |
Redar MOR ima pred nastopom službe odpravo na delo in sicer se na
odpravi določi oziroma konkretizira naloge, ki jih mora opraviti
določenega dne. Prav tako se redarju določijo območja nadzora in se ga
seznani s posebnostmi na njih. Območja nadzora so lahko razdeljena na
cone, ki zajemajo posamezne sklope ulic ali zaokrožena območja. |
Način dela redarja je tudi intervencijski, kar pomeni, da reagira na
podlagi obvestil občanov in pristojnih organov in služb, kjer gre
predvsem za izvajanje konkretnih pooblastil, ki jih ima redar. Seveda pa
redar izvajajo svoje naloge na podlagi delovnih nalog in lastne zaznave
kršitev za katere so pristojni. Prav slednje pa se največkrat nanaša na
izdajanje obvestil o prekršku. |
|
14.2 Naloge v zvezi s prekrškovnim postopkom |
Naloge v zvezi s prekrškovnim postopkom so vodenje in odločanje v
prekrškovnem postopku (odločbe, sklepi, pozivi, ipd) in vodenje
predpisanih evidenc o izrečenih ukrepih v zvezi s prekrškovnim
postopkom. |
|
15. Sodelovanje medobčinskega redarstva s Policijsko postajo Rogaška
Slatina |
MOR že po naravi dela ter glede na svoja pooblastila in obseg nalog
sodeluje s PP Rogaška Slatina, ki deluje na območju Občine Rogaška
Slatina in Občine Rogatec ter s Postajo mejne policije Rogatec. To
sodelovanje je nujno potrebno zaradi celovitega zagotavljanja varnosti
na območju obeh občin. |
Prav zaradi tega je skrb za varnost in kakovost življenja ter dela
občanov in skrb za dvig stopnje varnosti javnega prostora v obeh občinah
tako pomembna, da je na področju zagotavljanja varnosti nujno potrebno
usklajeno delovanje vseh varnostnih subjektov, ki v občinah skrbijo za
javno varnost in javni red. V ta namen je priloga Skupnega občinskega
programa varnosti Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec tudi pisni
dogovor med Občino Rogaška Slatina in Občino Rogatec ter Policijsko
postajo Rogaška Slatina. |
Sodelovanje s PP Rogaška Slatina, ki deluje na območju Občine Rogaška
Slatina in Občine Rogatec ter sodelovanje s policisti na terenu je
opredeljeno v 11. poglavju tega SOPV, v katerem so naloge MOR
opredeljene glede na vrsto in obseg nalog. Pri tem je sodelovanje s PP
Rogaška Slatina (policisti) opredeljeno zelo konkretno po posameznih
vsebinskih področjih, in sicer za: |
– naloge na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa v naseljih, |
– naloge na področju zagotavljanja varnosti na občinskih javnih poteh,
rekreacijskih in drugih javnih površinah, |
– naloge zagotavljanja varnosti javnega premoženja ter zgradb in drugih
objektov naravne in kulturne dediščine, |
– naloge vzdrževanja javnega reda in miru, |
– naloge na področju preprečevanja kaznivih dejanj in drugih kaznivih
ravnanj, |
– naloge na področju varstva okolja in |
– za druge naloge Medobčinskega redarstva. |
V navedenem poglavju je sodelovanje opredeljeno tudi prostorsko (v
naseljih, javnih poteh, zgradbe in objekti naravne in kulturne dediščine
…) in časovno (prazniki, vnaprej planirane velike prireditve, ob
planiranih akcijah s policijo …). Časovno in prostorsko sodelovanje pa
se planira tudi sprotno, glede na varnostne potrebe, izhajajoče iz
konkretnih varnostnih razmer v posamezni občini. |
|
16. Sodelovanje medobčinskega redarstva z občinskimi redarstvi in
občinskimi redarji sosednjih občin |
ZORed in drugi predpisi, ki redarstvom ter redarjem določajo pravice in
dolžnosti oziroma pooblastila ter jim nalagajo določene obveznosti
temeljijo na predpostavki, da je zagotavljanje javne varnosti in javnega
reda na območju občine, ne le skrb redarstva in drugih organov in služb
občine, temveč tudi države s svojimi organi in službami. |
Iz tega razloga je zakon zelo jasen glede razmejevanja pristojnosti med
redarstvi in drugimi državnimi in lokalnimi organi ter službami, ki v
okviru svojih pristojnosti izvajajo varnostne naloge. Zato so tudi v
Skupnem občinskem programu varnosti zajeti določeni dogovori o
sodelovanju med navedenimi organi. |
Zelo pomembno pa je sodelovanje Medobčinskega redarstva z občinskimi
redarstvi in občinskimi redarji sosednjih občin. To sodelovanje je
izredno pomembno pri zagotavljanju javne varnosti in javnega reda, saj
ogrožanje varnosti ljudi in premoženja, varnosti cestnega prometa,
varnosti javnega reda in miru ter varnosti drugih vrednot, ne pozna
državnih meja, kaj šele občinskih meja. |
Zato je zelo pomembno, da sosednje občine ter Občini Rogaška Slatina in
Rogatec samostojno in preko MOR vzpostavijo takšno sodelovanje med
občinami in redarstvi, ki zagotavlja uspešno zoperstavljanje vsem
oblikam ogrožanja javne varnosti in javnega reda na tem širšem območju
in na mejnih območjih obeh občin. To sodelovanje mora temeljiti predvsem
na: |
– medsebojnem obveščanju o vseh varnostno zanimivih informacijah, ki so
iz varnostnega vidika pomembne za posamezne občine, |
– medsebojni izmenjavi podatkov, ki so pomembni za javno varnost in
javni red v posamezni občini, |
– medsebojnih delovnih srečanjih in sestankih, kjer se lahko oblikuje
skupna varnostna politika pri zagotavljanju varnosti na mejnih območjih
in področjih, ki so skupnega pomena, |
– skupnih varnostnih akcijah, intervencijah in medsebojnem sodelovanju
pri obravnavi konkretnih varnostnih problemov in |
– drugih oblikah sodelovanja in konkretnem operativnem delu. |
Ne glede na navedeno bo Medobčinsko redarstvo sprejelo pisni dogovor o
sodelovanju z občinskimi redarstvi sosednjih občin. Pisni dogovor je
priloga Skupnemu občinskemu programu varnosti. |
|
17. Povezanost medobčinskega redarstva z dežurno službo Policijske
postaje Rogaška Slatina ter regijskim centrom za obveščanje |
V skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni
list RS, št. 51/06 – UPB1) so pristojni organi občin na področju
zaščite, reševanja in pomoči, župani občin in poveljniki civilne zaščite
v občinah. |
Veljavni način obveščanja navedenih organov ob naravnih in drugih
nesrečah je tak, da tisti, ki obvešča, pokliče regijski center za
obveščanje (112). Ta nato po seznamu odgovornih oseb občine za
obveščanje ob naravnih in drugih nesrečah obvesti pristojne v občini –
po prioritetnem vrstnem redu do prvega, s katerim vzpostavi kontakt. Ta
nato naprej obvesti druge pristojne organe občine, vključno s Skupnim
organom občinske uprave za Civilno zaščito in požarno varnost in MOR. S
tem se šteje, da so pristojni organi občine obveščeni v skladu z Zakonom
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Skupni organ občinske
uprave za Civilno zaščito in požarno varnost v nadaljevanju izvede
aktivnosti v skladu s svojimi pristojnostmi in po presoji obvešča
poveljnika civilne zaščite občine, župana občine in vodjo MOR. |
Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo občine je praviloma
potrebno obvestiti o vseh požarih in drugih nesrečah, pri katerih: |
– je potrebno posredovanje treh ali več enot javnih gasilskih služb, |
– je ali bi utegnil biti potreben umik ljudi iz objekta, |
– je prišlo do poškodbe pripadnika katerekoli reševalne službe, |
– je potrebna evakuacija in namestitev ljudi, |
– je potrebno zagotavljati osnovne življenjske pogoje, |
– je potrebno alarmiranje ogroženih ljudi ali je to bilo izvedeno, |
– je požar v javnih objektih (vzgoja, izobraževanje, zdravstvo, uprava,
objekti z velikim številom ljudi), |
– v drugih primerih po oceni Republiškega centra za obveščanje. |
V primeru dvoma, ali je Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo
občine potrebno obvestiti ali ne, se obveščanje izvede. S tem, ko je
obvestilo predano Oddelku za zaščito, reševanje in civilno obrambo
občine se šteje, da je obveščen pristojni organ občine (župan, vodja MOR
…). |
Način sodelovanja in obveščanja med PP Rogaška Slatina in MOR je določen
v prilogi »Pisni dogovor med Občino Rogaška Slatina in Občino Rogatec
ter Policijsko postajo Rogaška Slatina«. |
|
18. Sodelovanje medobčinskega redarstva v občinskem sistemu zaščite in
reševanja |
Osnovno načelo sodelovanja vseh oddelkov in služb v Občini Rogaška
Slatina in Občini Rogatec v sistemu zaščite in reševanja je, da le ti
opravljajo enake naloge, kot je to določeno z aktom o organizaciji in
sistemizaciji. Iz tega izhaja, da mora MOR v primeru naravnih in drugih
nesreč skrbeti za javno varnost in javni red, in sicer mora: |
– vzpostavljati javni red in mir, |
– zagotavljati varen in neoviran cestni promet, |
– zagotoviti varovanje javnega premoženja in |
– sodelovati pri zbiranju informacij o posledicah oziroma vzpostavljanju
ocene posledic nesreče, takoj po nesreči. |
Posebno navodilo za ukrepanje občinskih redarjev MOR ob izrednih
dogodkih ne obstaja. Po nekaterih ocenah poseben akt ni potreben, ker se
aktivnosti odvijajo v okviru pristojnosti, ki jih določa Zakon o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami. Usklajevalno telo v sistemu zaščite
in reševanja pa je Štab civilne zaščite v občinah. |
Ne glede na to je v prilogi »Navodilo za ukrepanje redarjev
Medobčinskega redarstva ob izrednih dogodkih«. |
|
19. Načini sodelovanja redarjev medobčinskega redarstva in varnostnikov
zasebno varnostnih služb |
Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga ne zagotavlja
država in ga kot pridobitno gospodarsko dejavnost opravljajo gospodarske
družbe in samostojni podjetniki posamezniki oziroma zasebno varnostne
službe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja
v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju in zakonom, ki ureja gospodarske
družbe. |
Zasebno varovanje kot dejavnost se lahko opravlja v naslednjih oblikah: |
– varovanje oseb, |
– varovanje ljudi in premoženja, |
– prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, |
– varovanje javnih zbiranj, |
– upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, |
– načrtovanje varnostnih sistemov in |
– izvajanje sistemov tehničnega varovanja. |
Zgoraj naštete dejavnosti, ki so določene glede na osnovne storitve v
dejavnosti zasebnega varovanja in so primerljive s tujimi zakonodajami,
dejansko predstavljajo temeljne oblike zasebnega varovanja v Republiki
Sloveniji. |
Zaradi narave svojega dela, predvsem interventnih patrulj varnostnikov
(prisotnost v okolju, kjer prihaja do deviantnih pojavov v dnevnem in
nočnem času ter ob dela prostih dneh, hitra mobilnost, kvalitetna in
stalna komunikacijska povezanost s svojim varnostno nadzornim centrom,
strokovna usposobljenost in sposobnost zaznavanja dogodkov, uporaba sile
itd.), lahko varnostniki tudi veliko prispevajo k večji varnosti v
Občini Rogaška Slatina in Občini Rogatec. Ne da lahko, varnostniki tudi
v resnici s svojo prisotnostjo ob varovanju pomembnih objektov, zgradb,
gospodarskih družb in drugih organov in organizacij, pomembno prispevajo
k večji varnosti v obeh občinah. |
Seveda pa poteka sodelovanje predvsem na klasični način tako, da zasebni
varnostniki o zaznavah ogrožanj javne varnosti in javnega reda na
območju občin, pravočasno obveščajo MOR, po potrebi pa tudi PP Rogaška
Slatina. Obveščanje o kršitvah oziroma o sumih kršitev pa se bo
največkrat nanašalo na kršitve, ki so v pristojnosti redarjev. |
Seveda pa lahko varnostniki ukrepajo tudi samostojno izven njihovega
varovanega območja v smislu »državljanske aretacije« – odvzem prostosti
pri zalotitvi oseb pri storitvi hujših kaznivih dejanj za katere se
storilec preganja po uradni dolžnosti – 160. člen Zakona o kazenskem
postopku. |
Med MOR in zasebno varnostnimi službami, ki delujejo na območju občin
Rogaška Slatina in Rogatec se sklene pisni dogovor o medsebojnem
sodelovanju, ki je priloga SOPV. |
|
20. Strokovna pomoč Ministrstva za notranje zadeve |
Strokovno pomoč pri pripravi in izvajanju občinskega programa varnosti
in tudi pri skupnem občinskem programu varnosti daje v skladu z 8.
členom Zakona o občinskem redarstvu Ministrstvo za notranje zadeve. |
Strokovno pomoč pri pripravi in izvajanju Skupnega občinskega programa
varnosti za Občine Rogaška Slatina in Občine Rogatec daje Ministrstvo za
notranje zadeve na naslednjih segmentih priprave in izvajanja Skupnega
občinskega programa varnosti: |
– usmerjanje pri pripravi ocen varnostnih razmer oziroma ocen
ogroženosti in varnostnih tveganj ter oblikovanja varnostnih potreb obeh
občin, |
– usklajevanje občinskih odlokov z novim zakonom, |
– uporaba prisilnih sredstev, |
– sodelovanje med občinskimi redarji in policisti, |
– sodelovanje med občinskimi redarji in varnostniki, |
– strokovna pomoč pri organiziranju usposabljanja občinskih redarjev, |
– vključevanje v predavanja in vaje v okviru programa usposabljanja
vodij občinskih redarstev in občinskih redarjev, |
– opozarjanje na napake in pomanjkljivosti, |
– načini nadziranja medobčinskega redarstva. |
Navedena strokovna pomoč se lahko realizira v obliki strokovnih
predavanj ter odgovorov na ustna vprašanja in v obliki strokovnih
pregledov občinskih oziroma skupnih občinskih programov varnosti. |
Ob tem ZORed v 7. členu določa tudi uskladitev občinskih programov
varnosti in skupnih občinskih programov varnosti s predpisi,
programskimi dokumenti Ministrstva za notranje zadeve in policije na
področju javne varnosti ter s potrebami varnosti v občini. V drugem
odstavku istega člena pa je določeno, da za uskladitev občinskih
programov ter za zagotovitev rednega medsebojnega sodelovanja
medobčinskega redarstva in policije, skrbijo župan in vodja
organizacijske enote policije, pristojne za območje občine. To pomeni,
da so za Občino Rogaška Slatina in Občino Rogatec za to področje
dejavnosti pristojna župana in komandir Policijske postaje Rogaška
Slatina. |
V operativnem smislu pa to pomeni, da morata pri zagotavljanju javne
varnosti in javnega reda v Občini Rogaška Slatina in Občini Rogatec
sodelovati Medobčinsko redarstvo ter Policijska postaja Rogaška Slatina.
Zato mora biti med vsemi organi vzpostavljena ustrezna komunikacija.
Tako mora komunikacija potekati na: |
lokalnem nivoju: |
– komunikacija znotraj Medobčinskega redarstva, |
– komunikacija med MOR in občinskimi organi in službami, |
– komunikacija MOR in sosednjimi ter drugimi redarstvi, |
– komunikacija med MOR in PP Rogaška Slatina, |
– komunikacija med MOR in inšpekcijami, |
– komunikacija med MOR in zasebno varnostnimi službami in |
– komunikacija med MOR in ostalimi službami (zaščita in reševanje,
gasilske službe …) in |
državnem nivoju: |
– komunikacija med MOR in ministrstvi (Ministrstvo za notranje zadeve,
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Ministrstvo
za promet). |
Sodelovanje in komunikacija pomenita predvsem to, da MOR pri opravljanju
svojega dela z naštetimi službami izmenjuje strokovna mnenja, stališča,
predlaga izvedbo skupnih akcij na terenu, se odziva na pobude za izvedbo
akcij, analizira skupno varnostno problematiko in drugo problematiko ter
podobno. |
|
21. Administracija in vodenje evidenc |
V MOR administracija in pooblaščene uradne osebe vodijo evidence, ki jih
predpisuje zakonodaja. Evidence se vodijo v elektronski obliki v
informacijskem sistemu MOR, in sicer: |
– evidence po Zakonu o občinskem redarstvu (po sprejemu OPV) in |
– evidence po Zakonu o prekrških (vpisniki). |
|
22. Informacijski sistem medobčinskega redarstva |
MOR uporablja pri svojem delovanju dva povezana informacijska sistema,
in sicer: |
– za shranjevanje in obdelavo podatkov o prekrških in |
– za zajem podatkov o prekrških na terenu. |
Oba sistema sta usklajena s trenutno veljavno zakonodajo s področja
prekrškov, kot tudi z zakonodajo s področja varovanja osebnih podatkov. |
|
23. Interno nadzorstvo nad izvrševanjem nalog medobčinskega redarstva |
Interno nadzorstvo nad izvrševanjem nalog MOR je določeno v Odloku o
ustanovitvi skupnega občinskega organa občinske uprave (Uradni list RS,
št. 24/04,) in pogodbi o pravicah in obveznostih do skupnega organa
občinske uprave, št.: 10305-0001/2004 z dnem podpisa 1. 5. 2004 med
županom Občine Rogaška Slatina in županom Občine Rogatec. |
Vodja MOR (skupne občinske uprave), je odgovoren za delo MOR županu
Občine Rogaška Slatina in županu Občine Rogatec. Hkrati pa vodja MOR
opravlja notranji nadzor nad delom redarja. |
Notranja revizija lahko po pooblastilu župana izvaja nadzorstvo nad
poslovanjem in delom MOR in izdela poročilo o morebitnih nepravilnostih
in tveganjih, ki jih mora vodja odpraviti v določenem roku z izdelavo
odzivnega poročila. V ZORed so določene tudi neposredne pristojnosti
župana pri oceni zakonitosti in strokovnosti ravnanja MOR, kakor tudi
pri obravnavanju pritožbe nad delom redarja, ko posameznik meni, da so
mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja redarja kršene njegove
pravice ali svoboščine. |
|
24. Inšpekcijsko in drugo upravno – strokovno nadzorstvo nad delom
medobčinskega redarstva |
Inšpekcijsko nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih organov,
občinskih uprav in občinskih redarstev pri izvrševanju Zakona o
občinskem redarstvu upravlja Ministrstvo za notranje zadeve (prvi
odstavek 30. člena). Navedeno nadzorstvo, glede na 2. člen Zakona o
občinskem redarstvu, opravlja Ministrstvo za notranje zadeve tudi nad
mestnim redarstvom in medobčinskim redarstvom. To pomeni, da pod ta
nadzor sodi tudi Medobčinsko redarstvo, ki te naloge opravlja za Občino
Rogaška Slatina in Občino Rogatec. |
Glede nadzorstva nad zakonitostjo izvrševanja posameznih pooblastil
medobčinskega redarstva oziroma občinskih redarjev (opozorilo, varnostni
pregled, zaseg predmetov in za uporabo prisilnih sredstev) je pristojen
organ, ki ga določa zakon, s katerim so navedena pooblastila določena.
To določa drugi odstavek 30. člena Zakona o občinskem redarstvu. Za ta
pooblastila in uporabo prisilnih sredstev pa Zakon o občinskem redarstvu
v drugem odstavku 10. člena določa, da se za uporabo teh sredstev in
pooblastil uporabljajo določbe Zakona o policiji in podzakonski
predpisi, ki urejajo načela in način uporabe istovrstnih pooblastil
policistov. Tako je za nadzorstvo nad zakonitostjo izvrševanja navedenih
pooblastil (opozorilo, varnostni pregled in zaseg predmetov) in za
uporabo prisilnih sredstev MOR in njihovih redarjev pristojna policija v
okviru svojih pristojnosti. |
Nadzorstvo nad zakonitostjo v zvezi s prekrški, ki so določeni v ZORed
pa je pristojna inšpekcija za notranje zadeve (Inšpektorat Republike
Slovenije za notranje zadeve). |
ZORed v 31. členu določa, da je za nadzorstvo nad izvrševanjem nalog
medobčinskega redarstva, določenih z občinskimi predpisi, pristojen
župan. Enako seveda velja za župana Občine Rogaška Slatina, ki je
pristojen za nadzor nad izvrševanjem nalog MOR kot župan sedežne občine,
župan Občine Rogatec pa je v okviru nadzorstvene pravice pristojen v
okviru svojih pooblastil. |
|
25. Zaključek |
Skupni občinski program varnosti Občine Rogaška Slatina in Občine
Rogatec ima glede na določbe Zakona o občinskem redarstvu značaj
dokumenta trajne narave. To pomeni, da upošteva potrebo po trajnosti,
zato ga je treba dosledno izvajati od dneva njegovega sprejema. Organi
občin najmanj enkrat letno ocenijo izvajanje SOPV, zato je tudi
omogočeno obdobno ocenjevanje njegovega izvajanja oziroma merjenje
rezultatov. Ocenjevanje izvajanja SOPV omogoča ovrednotenje vsebinskih,
operativnih, organizacijskih, finančnih in drugih ukrepov za
zagotavljanje javne varnosti in javnega reda v Občini Rogaška Slatina in
Občini Rogatec. |
Ocenjevanje SOPV poteka tako, da se dosledno preverja izpolnjevanje
ukrepov, ki so opredeljeni za dosego konkretnega cilja, ki je opredeljen
v SOPV. Takšen način ocenjevanja pa se zagotovi z izdelavo mesečnih in
drugih obdobnih poročil o delu MOR. |
SOPV se glede na novo nastale varnostne razmere v obeh občinah sprotno
dopolnjuje in spreminja. To pomeni, da odgovorna oseba v primeru
spremenjenih varnostnih razmer v eni ali drugi občini, ustrezno spremeni
in dopolni oceno varnostnih razmer, nato pa še SOPV, če je to potrebno.
Ustrezna in temeljita ocena varnostnih razmer je podlaga za opredelitev
obsega in vrste nalog MOR. |
|
Št. 223-0001/2008 |
Rogaška Slatina, dne 29. aprila 2009 |
|
Župan |
Občine Rogaška Slatina |
mag. Branko Kidrič l.r. |
|
Št. 223-0001/2008 |
Rogatec, dne 5. maja 2009 |
|
Župan |
Občine Rogatec |
Martin Mikolič l.r. |
|
(1)113. člen ZVCP: (1) Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega
hrupa oziroma ropota ali kako drugače onesnažiti okolja. (2) Ko voznik
na cesti vozilo ustavi za več kot tri minute ali ga parkira, mora takoj
ugasniti motor. Ta določba se ne uporablja za vozila, pri katerih motor
poganja naprave za opravljanje določenih del (vozilo za zbiranje in
odvoz odpadkov, vozilo za čiščenje kanalov, avtomobilsko dvigalo ipd.).
Prepovedano je sunkovito speljevanje, zaviranje ali ustavljanje. (3) Na
cesti ali ob njej je prepovedano izpuščati, puščati, odlagati,
odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo potek prometa,
ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim, rastlinam ali
onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano vozišče močiti ali ovirati
odtekanje vode z njega, odlagati nanj sneg ali led, postavljati
stebričke, verige ali druge naprave za ograjevanje parkirnih prostorov
oziroma preprečevanje parkiranja, puščati na njem zabojnike za smeti ali
druge predmete, razsipati po njem sipek material, ga pomazati z mazili
ali drugače pomastiti ali kako drugače onesnažiti. (4) Preden se vključi
v promet na cesti s kolovozne poti ali druge zemljiške površine, mora
voznik odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo
vozišče. (5) Izvajalec gradbenih ali drugih del mora pri izvozu z
gradbišča ali druge zemljiške površine, na kateri se izvajajo dela,
očistiti zemljo ali blato z vozil, ki se s te površine vključujejo v
cestni promet. (6) Zemljo ali blato, ki v primeru iz četrtega ali petega
odstavka tega člena onesnaži vozišče, mora voznik oziroma izvajalec del
takoj odstraniti z vozišča. Če tega ne stori, očisti vozišče na njegove
stroške pristojni izvajalec rednega vzdrževanja cest. |
(2)126. člen KZ: (2) Uradna oseba po tem zakoniku je lahko: 1) poslanec
državnega zbora, član državnega sveta in član lokalnega ali regionalnega
predstavniškega telesa; 2) oseba, ki pri državnem organu opravlja uradne
dolžnosti ali ima uradno funkcijo; 3) druga oseba, ki opravlja določene
uradne dolžnosti na podlagi pooblastil, katera ji daje zakon ali na
podlagi zakona izdani predpisi ali na podlagi zakona sklenjena pogodba o
arbitraži; 4) vojaška oseba, ki je kot takšna določena s posebnimi
predpisi, kadar gre za posebna kazniva dejanja, pri katerih je navedena
uradna oseba, pa niso določena kot kazniva dejanja zoper vojaško
dolžnost; 5) oseba, ki v tuji državi na katerikoli ravni opravlja
zakonodajno, izvršilno ali sodno funkcijo, oziroma drugo uradno dolžnost
in ki po vsebini izpolnjuje pogoje iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka;
6) oseba, ki ji mednarodna javna organizacija daje položaj uradne osebe
in ki po vsebini izpolnjuje pogoje iz 1., 2. ali 3. točke tega odstavka;
7) oseba, ki pri mednarodnem sodišču opravlja sodniško, tožilsko ali
drugo uradno dolžnost ali funkcijo. |
(3)45. člen ZP-1: (1) O prekrških odločajo prekrškovni organi in
sodišča. (2) Prekrškovni organi so upravni in drugi državni organi in
nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem
zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, in organi
samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni
za odločanje o prekrških. |
(4)21. člen ZLS: Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega
pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so
določene z zakonom. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev
opravlja zlasti naslednje naloge: – upravlja občinsko premoženje; –
omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom
opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva; – načrtuje
prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju
posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo
gospodarjenja s stavbnimi zemljišči; – ustvarja pogoje za gradnjo
stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj; –
v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne
službe; – pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo,
osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in
ostarele; – skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred
hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti
varstva okolja; – ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne
objekte; – ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za
razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev; – pospešuje
vzgojno izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno in drugo
dejavnost na svojem območju; – pospešuje razvoj športa in rekreacije; –
pospešuje kulturno umetniško ustvarjalnost, omogoča dostopnost do
kulturnih programov, zagotavlja splošnoizobraževalno knjižnično
dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediščino na svojem
območju; – gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti,
rekreacijske in druge javne površine v skladu z zakonom ureja promet v
občini ter opravlja naloge občinskega redarstva; – opravlja nadzorstvo
nad krajevnimi prireditvami; – organizira komunalno-redarsko službo in
skrbi za red v občini; – skrbi za požarno varnost in organizira
reševalno pomoč; – organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih
in drugih nesreč; – organizira opravljanje pokopališke in pogrebne
službe; – določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se
kršijo predpisi občine in opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad
izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve
iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno; – sprejema
statut občine in druge splošne akte; – organizira občinsko upravo; –
ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|